Leto V., šiev. 76. V Ceiiu, lorck due 10. juiiia 1923. FtftEtßi plains s nofoviiri. -1^^^ BH M^^^^ \, redst\i bo pospeševala notranjo in zu- nanio stabilizacijo države. »Samoupra- v3v< piše: Ako se ne naide v Hrvatski in Sloveniji nikogar, ki bi se spoprijel a vragom, kakoršcn je Radie in z jezuitom, kakorsen je Korosec, potcm Hrvatom In SJovei.ccm ni pomoči. Volilci, ki so oddali teni Ijndem svoje Klasove, niorajo vendar'spregledati in o- brniti skodUivcem naroda svoj hrbet. Okleniti sc niorajo demokratske -stran- NEKAJ LISTOV 1Z CELJSKE KRONIKE. (Dalje,) Upam, da jiic ie slavno svetovalstvo razi,nielo in da bo vedelo eeniti naše na- ^°nio delo. I)uIce est pro patria mori. Ostajam visokcniu svetovalstvu veeno "dani in hvaležni Viljem Qanneroelis«. v, .^J^'11^'^ svetovalee. ki je to pismo tn deb^Pl1Sti! iC llCuadoina 'Pismo iz rok papir °re ^ü'7'e kropilc so na mizi ležeči Jo so;Z l^y/\ °^'1 svetovalci so bili ni moffel i,Sbedi„tako. &d Ct>1° čctrt. urC Po tern niülku se ¦• '"J1 ^edice ziniti. ski.svetnik. kUeJÄvbril Pri' °^!n" kakor dolg in k zacc [A- tj*° sir!* tovansi, pouiirite se, „tlanost i~°i»™*' ba tcsra moza je rcs ncprin,crila 'I, "' zasluži. da se -a imenuje častnim „ie •sCanom, ker se bo v zgodovinj celjske šKa mesta veclno svetil kakor Syrius \m "cbM. Za enkrat predlagam. da se ta Plemeniti moz, — hočem reei njegova slikn —. takoj obesi v iwsvetovainici. Kar pa še druzega namigava, lnislim da "e bo prevne ako mu dovolimo 2000 g]. ^'ijtj njegovo delo je sicer častno a na- »orn-o-u njegovi jimaki mkakor nc smejo stradati. Kdoi je za to nuj dvigne roko. ke, ki je vedno odkrito in pošieno izjav- liala, da Iioee vršiti delo, ki bo v korist in prospeii cilokupnemn jiigoslovauske- iiiii larodu. ()d if,ačelka obstoja naSe vc- like domovinc je vrsih» to svoje ddo. vkUub temn da so mctali brezvestni dc- ningogi dclavnim deniokratskini boritc- liein pri vsaki priliki polena pod noge in jili sknsu'i ovirati i)ii njiliovein domo- ljtibucm deln. Natilio se opaža, da se si- tniicija med narodoni obrača na bolje. Zlasfi ie razvescljivo. ko vidimo, da se niladina oklepa vedno bolj stranke. ka- teri je blagnr naroda prvi cilj. Tudi drug! bodo knuiiii izpreglcd-ali m storili hto. Mirko B. Mijuškovic: ,0d Kosova i prije Kosova: (Govor na parastosu palim borcima za slobodu i ujedinjenje u Nzrodnom Domu na Vidov-dan 28. juna 1923.) (Dalie.) Tri godine propose u spremaniu i jedne i druge strane. 1389 god. turska vojska predvodena vrhovnim zapoved- nikom carom Muratom, njesoviin sf- novima Bajazitom i Jakubom i vojsko- vočtama Mvrenosom, Saričfijem i Bsla- banom napadne Srbiju preko Bugarske. Srpsku vojsku predvodio je kao glavni zapovednik knez Lazar sa svojirn ze- tom Vukom Rrankovicem, bosanskn vojsku, koju je bio poslao kraljTvrtko, predvodio je čuveni pobedilac kod Bi" leča vojvoda Vlatko Vukovič, vojsku napuljske stranke iz Hrvatske pred- vodio je ban Ivaniš riorvat. Tursku vojsku pratio je nebrojeni broj natovarenih kamila; pomočnetrupe bile su iz turskih emirata u Malof Aziji: Sarahinai Kernujana kao i trupe več hriščanskih vazala iz Mačedonije, a takoite i Grci i Arbanasi iz Epira i Tesalije. U utorak 15. juna na Vidov-dan sukobiše se obe vojske u oblasti Vuka Brankoviča na Kosovu Polju izmedu varoSi Priätine i reke Laba. Jedan od vlastele kneza Lazara po imenu MiloS Obilic bio je istaknut junak. On je bio oklevetan od zavid- ljivaca, a kako narodna pssma kaže od samog Vuka Brankoviča, Lazareva zeta, da če izdati srpsku vojsku u su- kobu s Turcima. Narodna pesma kaže, da je Lazar držao u oči kosovske bitke večeru, na koju je bio pozvao sve glav- nije vojskovočle medu njima i Mi- Sola i torn pril;kom u zdravici rekao mu je: »Zdrav, Mi'osu, vjero in nevjero, Prva vjero potonja nevjero, Sutra ce5 me izdat' na Kosovu I odbječi turskom car Muratu.« Miloš se nato razsrelio i odgovorio Lazaru, da on nikad nije bio nevjeran i da mu nevjera sedi uz koleno* ci- Ijaiuct na Vuka Brankoviča, a on če to sutra več i pokazati. Miloš je održao datu re*. Sutri dan, kad se več bitka bila počela, odjaha trskom suitanu, govoreči turskim stračama, da hoce da se preda i da &a odvedu caru. Straže ga propustiže, on još zateče Murata pod šatorom i mesto, da mu poljubi njegovu desnicu, on iznenada munje- vitom brzinom izvadi mač iz korica te raspori vladaoca Osmanlija. Prirodna stvar, da su Turci uhvatiH Miloša i isekli na parčeta njegovo telo, ali ie MiloS opravdao i sebe i na vekove proslavio srpsko oružje. Na mesto zaklanog sultana Turci odman izvikaše za v!a,daoca njegovog sina Bajaziia. Kako pogibija sultanova bejaše izazvala metež u turskoj vojsci, to ie centar srpske vojske pod pred- vodenjem kneza Lazara uspeSno pro- dirao i potiskivao Turke, tako da se misiilo, da su jedno vreme Srbi po- bedioci. Aii po prelazu komande u ruke Bajazitove, blagodareči njegovoj oprez- noj taktici, Turcima se okrenu ratna sreča i poCnu potiskivati Srbe na ce- lom frontu. Voiskovodi Sarad2i uspe, da zarobi Lazara sa mnogom vlaste- lom. Novi car Bajazit 2äpovedi, da kneza Lazara pogube kraj lešine cara Murata. Mnoga vlastela zamo!i2e, da se pogube pre nego vide svog gospo- dara Lazara mrtva, što Turci i učiniše. Srpska vojska izgubiv stareSInu, što ne pogibe od turskog mača, raz- prSta se na sve strane. Mnogo vlastele bosanske bi i zarobljeno i poslato u ropstvo u Malu Aziju. Jedino se spase sa svnjom vojskcrn Vuk Brankovič, koji je držao desno krilo srpske vojske pri Goleš planint, §to mu ie narod posle pripisao, da je izdao, alt se doc- nije dokazalo, da je naprotiv Vuk dobro postupio, jer bi biJa več uzaludna borba, kad je glavna vojska uništena, a to dokazuju i buduči odnožaji Vukovi sa Tnrcima, jer fm je ostao do smrti ne- prijatelj. Još rano posle podne bitka je bila svršena s potpunim porazom srpske vojske. (Konec prihodnjič.) In takoj so vsi svetovalci dvignili obe roki in pol ure za teni imel je general 200«) ol. v /epu. III. I'risla je od vseli Celjanov tako za- j žeijena ura. Vsc se je zibalo v radosti I in veselju. Po ulicali je bil tak direndaj, j da Celie kaj takega še ni videlo. Dolge ! frankiurtaree so \ isele raz lii§, tu in tarn se ie videla tudi ernožolta zastava, in lindje. ki so nirzlicno skakali po hišnili hodnikili ali pa kar sredi n-Iice so bili o- kraseni s plavieami in s ponosnimi eruo- rdečežoltimi trakovi. Vsem, ki so «lcdali tiji prizorc, otripalo je sree veselja. Med- teni pa se je zbrala pri Zampanittiju pi- sana družba, ki je bila sieer ponos neni- skega Celja. Tisti eas toeil je nainrec Zampanitti izborno tirolsko vino, ki ie rnarsikoinu zlezlo v glavo. Omenjena drn/.ba zasedla je dvoje miz. ki pa nika- kor niso bile prazne. Kajti 2000 i>I. to že nekaj znleže. V sredi te drnžbe jc sedel debel niožieek ter pridno izlival rdečo tirolsko kapljico. Na nosu se mu je po- znalo, da ni abstinent. Oei so mu živahno žarele; ko se jc poeasi dvignil ter zaeel jecljati: »Ljubj nioji tovariši, nam je za- npafo in poverilo nase oez vse slavno incstno stareSinstvo eastno nalogo. da branimo nemski značaj celjskega mesta. Ker to starešinstvo dobro ve, da se ta east s praznim želodcem in br^z alkoho- la ne da braniti, je v svoji vclikodušnosii za to obrambo doloeilo znesek J00O üL, ki näni je prosto na razpolago. Toda Ijubi tovariSi, ko sem gledal nmogošle- vilne izobešene frankiurtaree, spomnil sem se. da ima tudi Zampanitti zelo o- kusne irankfnrtarce, hci «atakarica. vsa- keniti 3 pare frankfurtarc. 3 žemlje pa tudi litri so že prazni.« Po teh bes'edah se je govornik vsc- dcl in kmalu nato zadela je knhane frank- iurtaree zashižena usoda. Cetrt ure za tern obrisal si je govornik z rdečim rob- cem rnastna usta, izpil se en kozaTec rdeeega tirolea ter svoj govor takole nadaljeval: »Bratje prijatelji. tovarisl, govori sc, da so Tcharčani plemeniti. ker jih je baje nek celjski grof povodom nckega slavnostncga nastopa popleme- nitil. Toda to je bajka. Ce je na svetu sploh kdo plemenit so to naij obeinški oeetje. ki so tako velikodnsno seglfv ob- einsko blagajno. da lahko nocoj živimo kakor Luknl. Moje in vaša Imena bodo vpisana ne sanio v celjsko kroniko, am- pak z zlatimi črkami tudi y nemško z.?odovino in pozni rodovi bodo govo- rili o junaškili einih. katere imamo dames Poliiične vesti. Koiiferenca klerikalne stranke, ki sc jc vršila. kakor je bilo v vseli časop_isih napovedano v nedc-lio 8. julija v Celju, ie bila v glavnem posveeena temu, da dobi i,r. Korošee kljub kuluku, novLm davkoni in vsej jospodarski nesreči, ki je zadela našo slovensko zemljo, zaup- nico in poverenje tistega prevaranega ljudstva. ki eaka na avtonomijo in srec-o iz nebes že od IS. marea dalje. Na te-i veliki konferenci ksertoaluili vodnikov je bilo zbranih 90 zaupnikov, bili so navzoci z nuilinii izjemami vsi poslanci, ki jih premorc častitljiva SLS. Ali v vla- d« ali v opoziciio. to je bilo ono glavno vprasanje. radi kojega se je vršila ta koiiferenca in radi kojega ie klical g. paša Korošec svoje blagostovljene in ne- WagosFovljene ovčicc. Ako se i?. Koro^ec in njegova eastitljiva družba loči od Radiea in vstopi v viado, so ji na raz- poiaffo 3~ A minisrrski stoleki in vsa de- narna in drusa politicua milost S. Pa- Aiča. To je tudi vprasanje padca g. vell- ke.c;'a župana Lukana in začetek naine- stnikovanja g. dr. Brejca, ki eaka na to mesto niC manj nestrpno. ko slovensko liudstvo na prihod obljubljene avtono- miie. O. Korošec, ki ie pozabil v Beogra- du vsc obljnbe s kojirni je vabil za vo- litve be cine državiic Tiameščence, se tndi n-a tej visoki konferenci v Celju vpTaša- nia ureditvc v.radniškib prejemkov ni spomnil uiti z besedico. Ima vrcmena Ä'0-spod Pa sič in gospod Korosec, ki za- enkrat po sklepu celjske konference 5e ne ^re v vjado iz strahu prcd osleparje- ?iim slovenskim ijiKistvom in pred go- spodoni tfadičem. ki prav zadovoljno se- di za domaeo slovensko mizo. Uradniška pragmatika. V xakoiio- dajnein odboru se nadaljuje razprava o uradniškcm zakomi. Za sodnjke je pred- ia^al posl. Kuinanudi posebno prisego. Radic rogovili po aiigleškem časo- pisju. Neki tajnik ungleškcga konzulata v Zagrebu prihaja vsak dan po mfor- nuiciie k Radicu. katere potein objavlja v angleških listili. Ta mož dokazuje Ra- dičir. da je vsa angleška javnost I^adi- čeve.vja mislienja. Zunanji minister dr. Ninčič bi se moral nekoliko pobrigati, da se anM'leski tajnik ne umešava v iia- se notranje-politiene. razmere. Francosko - belgijska nota Nemdjli. ßeUijska vlada je poslala neniski vladi no to v katcri zahteva, da nemški kan- celar Cuno obsodi atentate proti vu- jih avtoniobilih podijosvoje vozove brez VvS*akega ozira na mnogostt-uliie Pasanto po cestah. X netlcljo bi se prigodila na Ljubljanski eesti kmalu nesreča ki bi za- htevala človeSko življcnje. Iz mesta .ie pridrvel avto nasproti Pa težko naložen voz. Voznik sc je hotel ogniti avtomo- bilu in jc z naglico zavozil na liodnik, ne- ki pasant je odskocil pred konji na cesto. pa bi prisel kmalu pod avtoinobil. Pod železniskirn mostoni pri Rebevškn je privozil avtoinobil z vso naglico in bi kmalu povozil starega gospoda. ObOin- stvo naj si zapomni številko takili dir- kacev in jih naznani oblasti. Brezobzirnost, Ob Ljubljanski cesti cvetek) lipe. Nič nimamo proti tenui, ako se trga cvetje z dreves, pač pa Je vsak prijateli narave og-orčen. ako vidf. da brezvestni Ijudje ne trgajo cvetja, ker se jim zdi to delo na cesti preveč za- niutlno. ampak lomijo kar cele veje, tako da je zgledalo par dreves čisto oskublje- nih. Prosimo pristojno oblast. da tern lin- dem posveti svojo pozornost. Predrzne kolesarice. Pisejo nam: Celjani ljubimo svojo okolico in vsaJc si želj ob lepem nedeljskem popoldnevu u- živati nj'eno lepoto. Po ljubljanski cesti sc je vračalo v nedeljo več celjskih dru- žin 7. otroskimi vozički. Nasproti po hoü- niku pa je pridrvdo kakih sest mladenk na kolesih. ki se nikakor niso liotele izog- niti, tako da bi se kmalu dogodila ucšrcča. Za enkrat ne bomo šc objaviJi njihoviu imen. drugič pa to storhno brcz pardona. Trajno upokojen je poštar g. RudoH Lorber v Celju. Javni nameščenci. pozor! Nabav- liačka zadruga j. n. in vpokojencev v Celju daje od pondeljka t. j. 9—13. 7. v nadrobno prodajo in sicer tudi za nečla- ne. sladkor in moko po znižani ceni. Tr- g-ovina bo namree od 14. julija naprej radi popravila poslovnih prostorov prl- bližno skozi 14 dni zaprta. Clani se vsled tega opozarjajo, da si se v teku tch dnlj preskrbe vse potrebščine. Tatvina v tovarni Westen. Žc daljc časa se je opazovalo, da se kmde posoda v tovarni Westen v Oaberjih, ni se pa moglo priti kljub opazovanju na sled tatovom. Pred kratkim sc je pa vendar zasačilo tatove ter dosedaj zaprlo 9 o- seb, vsi so bili oddani okrožni sodnijl. Poi7Aredbe se še nadaljujejo. Razglas. Zdravstvena uprava name- rava takoj nastaviti stalnega državnega razkuževatelja (desinfektoria) s sedežem v Celju. S to službo Je zvezana stalna plača 180 Din niesečno in 17 Din draginj- ske doklade dnevno; torej 700 Din me- sečnih prejemkov. Pogoj za vsprejem jc-, da je prosilec z dobrim uspehom dovrsil vsaj 4 razredno liudsko solo, da je prost voiaščine, in da še ni dosegel starost 40 let. Prosilci z desinfekcijsko predizobraz- bo, ključavnlčarji ah monterji in zmožni invalidi imajo prednost. Prosilec bi se moral zavezati. da se bo v slučaju vspre- jema udeletžil na državne stroške učnega tečaja o razkuževanju prihodnjo zimo v Ljubljani. Ker je goriomenjena služba zaupna, se reflektira Ie tia inteligentne, vestne in moralno visokostoječc prosilce. Kdor želi vsprejeti to službo, nai se javi pri zdravstveni upravi okrajnega gla- varstva v sobi št. 14 do 1. avgusta t. !. in prinese vsa v poštev prihajajoča do- kazila (zadnje šolsko spričevalo, nrav- stvemo spri6evalo, morebirna učna doka- zila itd.). Zdravstvena uprava v Celju, dne 5. .nilija 1923. Zuzek s. r. Narodno gospodarstvo. Hišnn najtemarlna. Za odmero hiSnc najmariiie za 1. 1924 v krajih, v katerih se ta davek ne odmerja dvoletno in k! torej niso zavezani hišni najmarini tutfi od poslopij, ki niso dajia v najem, so foišni posestniki dolžni vrožitl napovedl o donosu hišne najemščine 1. 1923 pri oristöjnem davčnem oblastvu do konca avgusta tl. Izpremembe, ki nastanejo gle- devvišjiie hišne najemščine izza vložit- Ve na'povedi do konca I.. 1923 se morajo davenemu oblastvu sproti näznanitl. Hišni posestniki, ki; ne bi- pravilno In točno prijavili hisne'iiajemninc. izgube razun tega, da iih zadenejo kazenske po- sledice, pravico, sodno zahtevati večjo najemnino od one. ki so jo prijavili dave- nemu oblastvu. Ako ne predloži hišni po- sostnik napovedi o najemnini v odprtem roku in ako se tudi na ponovni poziv nc odzove v tneji dneh, se kaznuje v denar- iii do 100 Din. Ako sc pa uiti v uasled- itiih osmih dneh nc odzove pozivu, ocl- pošljc daveno oblastvo na lice mesta it- radnega o.dposlanca,;ki sestavi napoveci proti povrnitvi etoktivnih stroškov, o- dobreiiih po stroškovniku, liisni posest- niki. katerih v najctn dana poslopja ui- majo vec lieico 7 stanovaujskili prosto- rov, so iipravičeni ustno liapovedati hiš- no najeninino pri županštvu. ki zbira ta- ke po'datke v tabcUirnih zapisnikih. ObCna pridobnijui. Due 31. julija tl. poteče rok za vloziley pridobuinskih iz- jav za dvoletjc 1924/25. Posebni pozivi za vložitev izjav se nc bodo razpošiljali, ampak sc bo vscm. ki izjavc nc vložc v cloloccticm roku, odinerila občna pri- dohnina na podstavo nradnih podatkov. Iziavc sc smejo poda.iati ali pismeno aii ustuo na zapisnik. Vse navedbc v izja- vah sc morajo nanašati na slanje obrat- nih razmer v času od 1. julija 1922 do ->0 junija 1923. ako se pa pod jet je ni vr- si!o leto dni, pa na povpreCno stanje nied kraiso dobo njegovega obstanka. Obraz- ci za i/jave sc dobivajo brezplačno pri davcnih oblastvih in davčuih uradih. Posebna pridobnina. Za vložitcv na- povedi za 1. 1923 je potckel zadnji rok dne 1. julija 1923. Podjetja. ki Sc nimajo odobrenili racunskih zakljuckov za pre- tckio poslovno dobo in torej napovedi še ne morcjo predložiti, nai si takoj iz- poslujcjo podaljšanje roka. Davek na posiovni proniet. Huvko- plačcvalci. ki so zavezani placevati da- vek po knjigi opravljenega prometa, so dolž.Mi odpremiti davek za H. četrtktjc 1923 do 30 julija 1923 in hkratu predlo- žiti uriiavo. Zamuduiki sc še poscb-ci o- pozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom a!i z javnim razgUisotn ter z zapretilom uradne ocene ter rednostnih glob. Kdor vloži nepraviluo prijavo, iz- gnbi pravico pritožbe. Davkoplačevalcl. katerih jvromet ni v 1. 1922 -prcsegel za- konito določcne nieje 360.000 Din in pla- čujcio torej davek pavsalno, so zavrezaul do 31. julija tl. vloziti prijavo o protne- tu, opravljenem v 1. 1922 ali z uix>rabo stare tiskovinc, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasn finanCae detegacije z dne 22. niaja 1922. A. 1. 6/3 (Uradni list z dne 3. junija 1922. št. 59). Kdor ne predloži pravočasno pii- jave, izgubi pravico pritožbe in niu dav- Cni odboi; oceni proniet po lastni ved- nosti in podatkili. Dospelost direktnih davkov. Due 1. avgusta 1923 dospo v placilo vsi direkt- ni davki za'IU. Cctrtletje 1923. Davcnl uradi so upraviceni jih po 14. avgustu 1923 prisilno izterjati in zaračunavati poleg G"o zamudnih obresti še za opo- min 4% terjanega zneska. Za plačilo vojnega davka veljajo posc.bni roki. ki so razvidni iz plačilnih nalogov. Razgrnitev predpisnlh izkazov. O davkih, ki so jih davena oblastva odme rila v preteklem cetrtletju, bodo raz- grnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni mc- seca jLilija tl., kolikor uiso daveni zavc- z:anci na razgrnitev izven tejia roka še bili opozorjeni individuelno. ali z Jav- nini.i razglasi. . Dobavß. Dobava sena in slame. Dne 28. julija tl. se bodo vrsile ofertalne lld- tacije glode dobave sena in. slame pri in- tendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani-za'garnizijo Ljubljana, pri vo]- nem okrugu v Celju za garnizijo Ceije, pri vojnem okrugu v Mariboru za garni- zijo Ma ribor in pri komandi iriesta v Slovenski Bistrici, za garniziio Sloven- ska Bistrica. — Dobava jute. Uprava državnih monopolov v Beogradu spreje- ma do 28. julija tl. ponudbe za dobavo 250.000 m jute. — Dobava jekla. Pri rav- nateljstvu državnili žeieznlc v Subotici se bo vršila dne 28. julija tl. ofertalna U- citacija glede doba jekla zii nožice. — Dobava decimalnih tehtnic. Pri rav- lmteUstvu ¦ dfžavnih železnic v Subotici sebovršila dne 4. avgusta tl. ofertalua licitacija glede dobave . 30 'decimamih tehtnic z uteži (sistem Fauerbacks). — Dobava moke. Pri intendanturi Dravsko divizijske oblasti v Ljubljana se bo vr- šila dne 4, avgusta tl. ofertalna licitaeüa. glede dobave 730.000 kg. ušenične,krušne moke (tipa-80%). — Dobava ovsa. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vrštla 'dive'..0* avgiista tl. ofertalna licitacija glede dobave 780.000 kg ovsa. — Dobava br'zojavnih drogoy. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sul^otici sc bo vršila dne 6. avgusta tl. ofertalna licitacija glede dobave 750 br- zoja\ nih drogov razne dolžine. Pred- metni oglasi so v v^arni trpfovske in o- brtniske zbornice v Ljubljani z natan- čnejsimi podatki na vpogled. . . . Dobave. Dobava peri la. Pri ravna- ieljstvu državmih železnic v Subotici se boVrsila dne 24. julija 1923 ponovna o- fertalna licitacija glede tlobaye raznega perila (posteljuega, namizneg'a. itd.)..— Dobava drv. Pri intendanturi III. pomor- ske obalske koman-de v 1'oki Kotorskise bo vrslla dne 27. julija t. 1.. ofertalna.li- citacijn glede dobave'8300 m':r drv. .-- Oddaja p'opra\ e starih kozuhoy. • Pri ravnateljstvu državnih želcznic v Subo- tici se bo vršila dne 27. julija 'tl. ofer- talna licitacija glede oddajc 450 starih kožuhov v popravo. — Dobava inven- tarskih stvari. Pri ravuatcljstyu držav- nili žcle/iiic v Subotici se bo vrsiia dne 27. julija tl. ofertalna licitacija glede dobave raznih škatelj. niotvozov, torb itd. Dobava drv. Pri upravi drzayiiih monopolov v Beogradu se bo vrsiia dne 26. julija t. 1. ofertalna licitacija fflede dobave 600 ina bukovih drv. Predmetn! oglasuso v pisarni trgovskc in obrtniške zbornioe v Ljubljani interesentom na vpogled. Koiijerejski odsek 2. kmetijske dru- žbe za Slovenijo (bivšo §tajcrsko in Prekuiurjc) prircdi letosuje prciTiovanje plemenskih konjev 16. 7. ob 9. uri pri Sv. Lcnartu za sod.ni okraj Sv. Lenart, 17. 7. ob 14. uri v Spodnji Polskavi za sodne okrajc Maribor in Slovenska Bistrica, IS. 7. ob 8. uri za Ptnj, 2,\ 7. ()b 8. uriv Bcltincah za celo Prekmiirjc. 26. 7. ob 8. v (iornji KJadgoni in Apaški kotlini. 30. /; ob 9. Šmarje pri Jelšah za sodni okraj Smarjc in občiue Sv. Jurij ob juž. žel., o- kolica iz sodnega okraja Celje ter 31. 7. ob 9. za sodne- okraje Celjc in Vransko v Xalcu. V Ljutomcru bode se ujwsteva- lo Ie toplokrvne pasme, v Ptnju.bi spod- nji Polskavi toplo in mrzlokrvne pasme, v vsch drugih krajih pa l.c mrzlokrvne pasme. Vinska razstava na letošnH »fiidu- strl.isko - obrtno vzorčni izložbi« v Wa- riboru. Kakor na lanski ^Pokrajins-ki o- brtui razstavi« se vrsi tudi na letošnji' »Industrijsko - obrtui vzorčni iz\o'lbU, ki se vrši v času od 15. do 26. avgusta v Mariboru. razstava naših domačih vin. Lanska udeležba na razstavi je bila v Cast vsern nasim vinogradnikom. Saj so pokazali. kako dobro kapljico rode nu^e svetovnoznane «ortce ob skrbtli In strokovui cbdclavi. Res, da lansko vino, ki prihaja v prvi vrsti v poStev za -raz- stavo po^voji kakovosti ne dosega pred- lanskega pridelka, vendar pa bi bila sra- mota, če bi naši vinogradniki-tetos'iz- ostali na razstavi. Kljub slabsi kakovosti naprain predlanskcmu pridclku naša vi- na še vedno i^rednjacijo. Vinski'trg je skrajno slab. Zato ga moramo skušati z vsemi sredstvi zopet dvigniti in ga spra- viti na ono "višino. ki odgovarja našim potrcbam, in ki bo vzdrževala vinske cc- ne na primerni visini. Kot najuspestiejše sredstvo so se doslej v vseh takih shi- čajih izkazali velesejmi in razstavc, ki jih obiščeio kupci iz cele države in ino- zemstva. Tu it mogoče pokazati piidelek širšemu krogu inttresentov in tako dvig- niti zanimanje za nasa vina. Letos sc na;.n crbeta zopet bogixt pridelek, Ce se vinski trg do nove trgatve ne bo odprl, bodo cenc vinu še naprej padalc in to bo- do moral! utrpeti prcdvsem producentl, to so vinograduiki. Zato je nujno potreb- no, da skušamo to. kar bi pomenilo za nas naravnost katastrofo. preprečitJ. Najugodnejša prilika zato se nam nudj na razstavi, ki je zvezana z razmeroma ma- linii stroški in kolikor-tolikim uspehom.. Z^ito pozivljamo vse vinogradnike, da se vdcleže letošnk razstave. Vsa pojas- nila daje vinarski oddclek kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru. Ker prijavni rok.v kratkem poteče, naJ se prijave čim prej dopošljejo. I^azstavn'c odbor si bo prizadeval. do privabi čim več kupcev in tako ustreže vsestranskl želji in notrcbi. Najavljen-je že obisk iz Ceške in Poljske, ter zlasti tudi iz južnih delov rtaše clržavc. Ker je pogodba glede izvoza nrisih vin v Ceškoslovaško raz-. . veljavljena, jo nujno priporočljivo, da na1 ¦¦ razstavi pokažemo. kaj pridelamo in ta- ko neposredno \plivamo na merodajne cinitelje. da-has pri sklepanju trg-ovin-- skih poKo'db'iipdštovaio po.n^ši Lželji in potrebah.'Zato se eukrat: Vsi vitjograd- :iiki. udeležite se polnostevilnoivinske razstave? . ; »Indüstrijsko - obrtno vzorčna iz- ložba« združena z vrtnarsko,.vinsko, u- metnisko in gradbeno razstavo v Mari- boru. (Od 15. do 26. avgusta 1923.). Le- tošnja razstava, ki bo po svojem obse- gu prckasala vse dosedaiije, obeta posta- ti vseskozi zanimiva in pestra. Razen obrtnih in industrijs'kih izdelkov bo raz- kev. 7b. N OVA DOB A « Skran 1 stavijeno tudi vrtnar.styo, kj je na lanski j razstavi vzivalo vsestfansko prtznanje. Lctošnja izpolnjenu razstava bo obse- tjala tudi drevesnico, ki bo zanimala tudi zlasti nase sadjurskc kroge. da ntgovo- rirtiv» a rtf2stn.vi.vi11. ki je lansko leto pri vabifa »eSteto prijateljev dobre kapljice. j Gradbena razstuva. -na.kateri bodo. sa- stop:1.».) vsi najiioveJM do mac i vzorei stavb-iii modcrnega načiua gradbe bo nc- dvomno vzbudila vsestransko zaniina- nje\ Onienimo naj še, da bo mestna pii- narna razstavila razne plinskc aparate. /•& i7?*;ustrijske. obrtne in doniacc svrhe. kakor .Ntedilnike. peei itd., ki bodo zani- nialc \-sako gospodinjo. ki se danes hu- cluje nad dragim premogom in drvami. Polea tega bo še toliko drugih zanimivih iiovosi?. da bo vsak posetnik razstavc prise) T7a svoj ručun. — Teliniena dela na razstavnem prostom so v polnem tekii. v kratJcejn prienc tehnienj odsek z raz- delitvJio prostorov. na kar opozariamo ziasti one, ki šo niso vposlali prijavni- j co, da se pravoeastio prijavijo in si zasi- Kurajo urinieren prostor. Vsi vrevnenski preroki napovedujeio za dobo razstavc, lepo,-soinciio vreme, ki bo privubüo o- biskovi.'lcc in je zato vsaka bojazen radi slabesja ubiska iieutemeljena in uspelil Tazstflve- že v naprei zasigurani in z miriK) ve'stjo lahko trdirno, da bo žal vsakemu. ki bi so razstave ne udcležil. Ker je čas do razstave zelo kratek in vsakvi zakasnelost ovira redni razvo.i tehničnih -priprav, nujno priporocamo, da vsi. k; še niso vposlali prijavnice to ne- miidonia .store. — Odlikovanje najbolj- sih del Naibolisa razstavljena dela posa- meznih strok se bodo tudi letos odlrko- vala. mi kar opozarjamo vse razstavljal- ce, zlasti one. ki sc lanske razstave niso udcležft in tako zamudili to priliko. Ker s« boio v bodoče vršile razstave v več- iih PT.^tedkib. se ne bo, tako kmaln vrni- la pnJika, da bi si dobili odlikovanje, ki je za vsakegawosamezuika izredne važ- nosii. Zato pa vsi na razstavo! — Vaie- nišk? tiJJelek. v katercm bodo razstav- ijena vajeniška dela, je brczpiaeno na razpofc&o na kar opozariamo vse moj- stre s prosnio. da dajo svojim vajencem prilika \:Ia se razstave udeleže. Najboljsa dela se bodo nagradila, kar bo v cast mojstrow in v poiios vajencem. — Raz- sravni katalog. ki izide ob priliki razsta- ve v 100.000 izvodih bo nudil najboljso prilfko za uspešiio reklarno. ki je pol živ- Ijeni-i z.v vsake^a imprednega indnstrij- ca in obriuika.. Naročila za oglase sprc- jema ^isarna razstavnega odbora in o- glasnj zavod I. Susnik, Maribor, Sloven- ska uMca, te!.. St. 325. kamor se naj blag, obrniti iiiteresent? itstmeno, pismeno a!i telefoTviČno.v . TRETJA POKRAJINSKA SKUPSCiNA VDRU2ENJA JUÜOSLOVANSKEGA U- CITELJSTVA, POVERJENIŠTVO LJLsBLJANA, V PTUJU. Preteklo soboto in nedeljo so prl- speli v Ptuj delegati okrajnih učiteljsklh »riib-tcv iz cele Slovenijc, da se posve- tuiek) o s\ ojih stanovskih težnjah ter u- rede ^riprave za učiteljski kongres, ki se bo vršil prve djii prihodnjega mese- ca v Ljubljani in na katerega se priča- kuje cKTog 3000 učitetjev iz cele Jugo- slavije. Starodavno in tudi že iz polpreteklih «asov zgodovinsko mesto PtnJ se Je o- ^Jo ?raznično. V pozdrav učiteljskim Kosto-:i so vihral'e z javnih kakor tudi Privatmh poslopij državne in sloveuske ^robo^ice, ki so vzbuiale trpke spam!- "e na dogodke, ki so se odigravali na trtfih ?tujskih tleh.' Na kolbdvoru je sprejel mnogobroj- Qe ucrteJiske ddegate predsednik pruj- Sa učiteIJskega dništva s prispčnlm sJteSsiT' ld ie dul dllSka ves^u da sto stow Vk *brak) ravno P^ za ™- k Poz«fra^i^,rovanJa- V imenu občine mestni 2ui>a„ Äe UJU prav iskreno zahvaffl pxedsedn?k SJvoJnikoma se * Jelenc iz LjubJjanS udruže^a g. Luk. Koj na to so se Dod^i; a i •Mladiko«. kjer se je 5'^a«. . \ seja širšega sosvfeta z odseki. V^dl ^l so se prereSevali predlogi. resolute T •nasveti do skoro 5. ure popofdne. nakar se je otvorilo delegacijsko zborovanje v »Dmstvenem domu«, ki je trajalo ne- l^retrgoma skoro 9 ur pbzno v noč do 2. ure zjutraj. V pozdravnem govoru je Poverienik g. Jelenc predložil delegatom ^žko delo, ki ga xrli organizacija ter o- ^arjal na velike težkoče, s katerimi se ^r' organizacija. Strokovni tajnik üub- ^anskeo »overjeništva UJU g Rudolf Postal jt podal zanimiyo tajuiško poro- čilo, v katercm se je dotaknil mimo sta- novvskih tudi drugih važnih nalog, ki či\- ka.io uckeljsko orjs'anizacijo v nacijonal- nem in narodnern prosvetnem ozirn. V imenu vsegi'slovenskega učitefj,- stya obsoja tajnisko poročilo ostriMtkrc- r>e proti odlieni nacijonalni organizaci.ii >-Orjuni«. ki se jo ravno na ptujskih o- Kro'/enih tleh tako preganja. Napredno n- čiteljstvo ie v eni fronti z nacijonalistič no organizacijo in narodno uciteljstvo ne bo nikdar prepustilo, da se odstopi Ie ped nasega narodncga posestnega sta- nja. V tajniškem poročilu se tudi zalrte- va od vlade. da dm prej reši uradniskp vprašanje in naj se vlada nikar ne Igra / ognjeni, zakaj uradnisko vpra^anie Je državno vprašanie. Poročila blagajnika, odsekov in o pripravah za kongrcs UJU v Ljubljani so bila po jedrnatili debatah soglasno sprcjeta. Pri volitvah upravnih in nadzorstve- uih clanov. ki so se po pravilniku mo- rale vršiti iK) listkih in so trajale doTgo, je bi! predsednikoni izvoljen g. Luk. Je- ienc iz Ljubljanc in njegovim namestnl- kom g. ravnatelj Anton Gnus iz Dola Pri Hrastniku; drtigi člani so po mali izpTe- nienibi ostali dosedanji. Drugi dan v nedeHo ob 9. uri se Ic pa vršila v Drustvenem domu pokra^i- ska skup.^čina, katere sc je udeležifo o- krog 400 učiteljev. Poročal je v tej skupščini okr. š. nadzornik Pave! Fle-rc o programu Udruženja jugoslovanskega uciteljstva. Jedrnato in lepo zamišljeno preda\anje izide v mali brošurici. Dr. Fran 2geO je poročal o »Sodobni zahte- vi vzgoje in narodne prosvete«. Njego- vo predavanje so zborovalci s ploska- njem vzcli na znanje. Kot tre-tjo tocko dnevnega reda pokrajinske skupine je bila »Socialna ustanova uciteTjstva«. Iz- bral se je popolnoma avtonomen odsek 5 članov, ki ima nalogo, da udejstvi uči- teljsko socialno ustanovo, ki je zamišljcna kot podpora onemoglini, bednim. bolnlrn in v raznih nesrecah se tiahajajocim u- čiteljem. Sprejete so bile soglasno vse resolucije, ki jih v polnem obsegu prine- se stanovsko glasilo »Učiteljski To\a- riš«. Po pokrajinski skupščini, ki fc tra- jala 5 ur do 2. ure popolne je bil skupen obed v Narodnem domu, kjer so se v prijetnem razpoloženju uciteljstva vr- stile zdravice za zdravico. Danes so pa rrmogi učitelji posebno uni izven bivše §tajerske vzleteli po Slovenskih goricah. DopUL V Blasnikovi tiskarn] v Ljubljani je izila knjiga: Dr. Dragotin LoiiCar, Politika in Zgodovlna, 154 strani, cena 30 Din. SpLs ima pet oddelkov. V prvem oddelku so politični zivljcnjepisi Masa- ryka, Kreka, Mahniča, Svetca. Su^ter- šiča. in Tavčarja. V dTugem oddelku sc opisuje boj za Jugoslavijo v soci-alistic- nem gibanjw. Tretji oddelek razpravlja o centralisricni in tederalistični ozir. avtonomisticni ustavi v Jugoslaviji. Ce- trti oddelek govori o razliki med soci- alističnim in komunističnim gibanjetn. Peti oddelek ie najobširnejši in pripove- duje, zakaj in kako smo izgubili Koroš- ko in Primorsko. SpLs je aktualen ker je zgodovinski jiokument sfovenskega misljenja in gibanja ob svetovni vojskl. V'racajoc se. iz neke gostilne je od'vediu zena svojega moža v neko hiso v Sodni uli-ji, Oeš da mil pokaže,. kje je dobila mesto postrezuice. .Stekla je ]ired njim v tretje nadstropje, mu.zaklicala »z' Bo-. goin« in se vrgla |z tretjega nadstropja : na katnenita tla. Razbila si. je glavo tn . ziomila rokc in noge. Umrla je takoj. ; Kaj jc gnalo nesrečno ženo v sinrt. Ie zagonetka. ker sta zakonca živela zeTo hnrmonično. Blazen čin l.iubosuuinega. llslii/,l>c- nec v gostilni IvanaDespotovica v Beo- gradu. Dragotin Novakovic, ic živel v nedovoljeuem razmeriti /. Milico Mvlice- vic. na katero ic bil zelo ljubosumen. Pred nekaj dnevi je prišol v gostilno t. velikim kuhinjskim nožem ter zabodel z niim natakarja. ki mu je branil vhod. Natakar je oWe-zal na mestu mrtev. Nato je zabodel1 parkrat Milico v prsa ter stnrtuo uevarno ranil gostrlničarja. Mrtvo ljubico jc poljnboval kot blazen. Specialist za pisarniške stroie. Kakor je razvidiio iz inserainega delu Je znani spccijalist za pisaniiske strwe g. Ivan Legat v Mariboru. Vrazova ul. 4 preložil svojo popravljalnico ipisarniš- kih strojev v Vrazovo ul. 4 (nasprotl Narodne banke) v liiši Legatove sole, (iospod Legat izvršuje popravila stro- kovnjaško in priporocanro tvrdko ual- lopleje.^ Za Celje in okolico prevzema popravila gosp. Anton Lečnik, urar. Ge- lie. Cilavni tvx A. 3X Potres v Perziji. Potres jc uiiičil v Perziji v okoiici mesteca Torbal veliko vasi. Potres je pričel sredi noči, v spa- nju je bilo ubitih nad 3000 oseb. Na ne- kern hribu, ki jc popolnoma spremenil svoje površje. so izginile vse vasi z vse- nii prebivalci vred, na mestu je sedaj sa- nu) kamenita puščava. Perzijska vlada je prosila Amcriko za ponioč, ker je pre- ko 20.000 ljudi brez strehe in hranc Oiie generala Wrangla umrl. y Sremskih Karlovcih je umr! v 86. Jetu baron Sergej Wrangel. očc ruskega ge^ nerala Wrangla. Pokojnik je služil v rilski carski arma-di tudi kot general. Dnevna kronika. Italijuni se t)o)e slovenske kuUure. Iralijanske oblasti stikajo za dvema slo- venskirna knjigama in sicer za Matačice- vo »Na krvavih poljanah« in Jelenčevo »Spomini iz svetovne vojne 1914—1918« ker se bojc\ da bi ljudstvo ne izvedelo njihovega obnašanja kot kulturni narod napram barbarskkn Slovencem. MiSi obgrlzle otroka. Neka delav- ska"1 žbna v Splitu je šla na delo in pu- stila s|vö3c par mesecev staro dete doma. Ker je dete jokalo, so prihitele sosede in videle. kako so miši "obgrizle otroka. Dete so morali propeljatj v bolnico. Otrok se je ustrelil. Pred kratklm se je vrn-H iz Amerike na Vrhniko z rod- bino Franc Jeraj, ki je prinesel s sebo] tudi amerikanski samokres. Njegov trl- leten sincek je dobil slučajno samokres v roke ter se ž njim igral. Samokres sc je sprožH in krogla ye predrla dečku tre- buh. Dete ie kmalu nato izdihnilo. Preu* otroci jc trcba pač orožje skrivati. S tretiei?a nadstropja ie skoctla v Zagrebu žena nckega bančnega slugc. F^dor Mikič. OZABRAM ALKOHOLMH PIJAČ V SEVERN! AMERIKI. V neko veliko kaznilnico Je priha- jalo pred prohibicijo vsako leto 2500 zlo- C-incev, a seda.i samo 500. V nekaterih kaznilnicah je vec stražniko-v nastav- Ijenih, nego ima kaznilnica jetnikov. A v pivowirnarsM državi Ohio so-kaznil- nice sploh zaprii. S tern prihraui država ietos 50.000 dolarjev, a prihodnje leto 100.000 dolarjev. Cuden pojav je, da so pri glasovanju za prohibicijo giasovali na pr. skoro vsi vin'ogTadni kraji za prohibicijo, a njih centra t. j. inesta, proti prohibiciji. Pro- hibicija je ztnagala s podeželskimi gla- sovi vinogradnikov. Trgovci v mestu so namreč trdili, da bodo radi prohibicije zgubili letuo 5000 dolarjev. ^godilo se je obratno: se tisto leto so zaslužili 10 tisoč dolarjev več nego navaduo. Raz- ume se. da so se pri prihodnjih rolitvah tcmu ugodneinu iznenadenju prilagodül. — Kaj so storili alkohohii producenti s svojimi pridelki po prohibiciji? ürozdje je imelo kot namizno grozdje vecio veljavo, rozlne so se izborno prodajale (Amerikanec si nadomesti vodo na potu oi. v vlaku z par vrečicami rozinl), brez- alkoho-lnt soki so se zahtev'äli itd. Za- druga bivših producentov alkoholnih pi- j.ač ima danes 41 tovaren za omogoče- nje brezalkoholnega gospodarstva. Te delajo brikete, rozine, iz sUivinih pečk se pripravlja mandelnovo olje in premoir iz ksa itd. Kdor se pregreši proti prohibicij- skem zakonu, je lahko kaznovan z de- narno kaznijo in obenem z zaporom 1—10 let. Nekoliko pivovarniških in žganjarskih bogatih tičkov že bridko premi>ljuje svoje zlo dejanje v ječi. A- merika v tctn oziru tudi proti bogatašem ne pozna sale. »Kajti nič ni tako skrito, da ne bi postalo enkrat ocito«. 10. VI. I92.J. stopi v veljavo zakon, da nabena ladj», ki pljujc v ameriških vodah ne smc voxiti ftlkohola seboj. To je torej .te dni. ' Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slranic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju, Poslano*>. Skromeii odgovor! Brivci so me na- padli. ker občutijo mojo konkurenco, njih uŽesa seni izročil souniji. cvo pa odgovor: Izučil scm se splošue obrti zakonito pri gledališkem frizerju in brivcu Fritz- ner.iu, dclai v Oradcu 2 kiat kot pomoC- nik 1. 1917—1918, bil samostojen v Neu- bergu'M in sem samostojen 5 let v Ce- Iju. O lasnih specijalitetah pa ine h po- sebno podučevala Kapus & Kokole tvrd- ka, to so dokazi. torej 3 obrtni listi. spo- sobnost in zraven sc zakon z 15. 2. \922. I'il sem vodjii celjskega zadrufcnega odseka in spričevala mojstrov Peperni- ka, Orobeljnika in /teleznika nosijo moj podpis. Tudi stevilo drugili preizkušenj scm podpisal. Dokaz, da se jc incnc ceuilo. ker sem pa uvidci, da vsi ti mladi Ijiidje nimajo izkusenj in so pravi otročički v izkastvih kot človeku in invalidu sem druzbo za- pustil in or! tod seda.i ta jeza. K scjani nisem vec zahajal. ker se je Taček vsedel nainesto na stol kar na inizo in bincal z nogami okrog, ter zmer- jal Grobeljniku >Dcr Lausbu von liaupt- platz itd. Torej družba ni bila za me. Sijajnega damskega frizerja Krajn- ca vprašatn, koüko dam je že on lastao- rocno frizirai, da ga je še pred I ^ letom njegova pomocnica ucila navaduo »auT- stek- f'izuro. ki jo jc znala tudi moja stara babica, 'rizer pa ne. ga cenim po tern. Fantlcck Orobelinik, 21 letni fant Pa bo postal šclc mož. Sovražnik Je m- validov. zaslužka iz inv. doma se pa nc braui, kako je bilo sploh mogoče, da sc je nedoletiietnu fantu koncesija dala. Železnik in Bukovčan pa naj preje lasua dela pokažeta, zadnjemu pa pripo ročam mojo električno masažo kadar -~ mu lasje i-zpadajo. In poznani Kriger iz Pijavc in Ra- seur Pepernik, o Varn lahko kaj povem. ako želite — zahtevajtc samo^ gradiva, dovolj. Ako imate brivnico prazno in ste kotikurencc nezmožni. pa pripišite to sami sebi. Krajncu maiijka sposobnosti za za- upnika zadruge, večkrat je kršil zadru?- ni red in zadnjid okrajšal pcsiat. Proč z njim, ker ni za to sposoben. Kdo je damski irizer, Krajnc, Peper- nik itd., kedaj jih je oblast preiz-knsifa? Moja konkurenca Vas boli. pa jaz sem Vam že pokazal, da znam ravno isto kot Vi, in zato Vas bom tudi ukrotii. Z a lost no, da me kot invalida zavidate. pa moj napredek je viden. drtigo ie gols» laž. Javnosti se pa priporočam. da imam j sedaj »tudi diploma« ki jö podpisana I od 6 legitimnili mojstrov. Zob za zob. Kostomaj, trgov. kit, fastilj in brezkon- kurenčiiih mrežic. * Za vsebino poslanega odgovarja uredništvo Ie v okviru zakona. Hiša s pol oralom vrta. tik glavne ceste, •e radi preselitve ceno prod a na Sp. Hudinji St. 45. 2—1 lice te meblirana soba s posebnim vhodom. Naslov v upravi. Specijalist zaplsarniške stroje (pisalni-, računski-, kopirni-, razmnpževalni stroji itd.) IVAN LEGAT MARIBOH, Vrazova Mica ši. 4. Za strokovnjaško izvršitev popravil se jamči. Za Celje in okolico prevzame Anton Lecnik, urar, Celje, Glavni trg 4. gfrin 4._______________'___________________________________> N O V A DOBA« Štev. 7o. SlanjehranllnUivloo ildrOdnl dOHl (113 Ofllll l) PlifllClll) Stcuntfe iwanUnlh vIoq t«?z K 70,000.000- v -J B J fcesr, K 7O.0G0.00O*- Sprejema foratrailrie vLog$e n«a liretüntlne fenjizice irt fekoči račun ter jlfo ofctrestuje o<"">- - Rezerve freko Dm f2,5oej,aoo" -. $»odružnlce: Beograd,. Bjilovar, Brod na Savi, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, SuSak, Šibenik, šabac, Vršac, Wien, Novi Sad. Bkspoziftire: Rogaška Slatšna (sezonska), Škofja Loka, Jesenice. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afllijacije: Slovenska banka, Ljubljana: Jugoslovanska industrijskabanka d. d. Split; Balkan Bank r. t., Budapest Vaczi utca 35. Ixvreuiö vse battčsie posle najbulacstvičje« Beilen, m Hranilnica mestne občine Celje ¦¦¦*»«« 52-23 ^ V lastrti palači i>r*I kolodvopu. ^ Stange hranilnih vlog K 42,000,000. ^^^^^^= V^ednost rezerwnega zaklada K 8,000,000. HRANILNE vloge, ki se sprejemajo od usako- SPREJEMA tndi u uamo shrambo od sirank II OSKRBÜJE suojim uloinikom prodajo in na- gar, nžiuajo najpopolnejšo uaraosf fn ngodno in sodišč razne urednostne papirje, ulolne knjl- kup useh urst vrednostnih papirjeu ltd. liw- obrestoücnle. Eoštne poloinlcc sirankatn brez- iice i. U d. Daie d najeni PREDALE v svoJJh H §ujc za nje tudl inkaso in druga denarna opra- plö^no n-1 razpolago. Rentnino plačuje zauod safeblagajnahj fako, da obdrži kljnu stranka [I uila najkulantneje. IZPLAČILA o inozemstün ii suojega. | sama, || Izredno ngodno in promptno. PosoiHa vseh vi*»4 pod najügodnejsim! pogojt. Brezplacna |k<»ia«lftil« in strokounjaški nasuetl o usch denarnlh praSanjlh, ¦3 o E JO r! r& I iff re c UI