H XI, 1« ptujski perutninar informacije št. 4 — oktober 1987 IZVLEČEK IZ INVESTICIJSKEGA PROGRAMA ZA REKONSTRUKCIJO IN MODERNIZACIJO TOZD MESNA INDUSTRIJA - lil. FAZA I. Osnovni koncept naložbe Hitra rast proizvodnje na nivoju celotne delovne organizacije in še zlasti v TO Mesna industrija, je pripeljala v situacijo, da so proizvodne kapacitete Mesne industrije postale premajhne in predstavljajo ozko grlo in resno oviro za nadaljnji razvoj delovne organizacije. Sedanja perutninska klavnica je iztrošena v vsakem pogledu. Prostori so zatrpani z zastarelo tehnološko opremo do takšne mere, da normalno delo ni več možno. V obstoječih prostorih ni več mogoče zagotoviti brezhibnega tehnološkega postopka, ki je v živilski industriji zlasti v pogledu higiene neobho-den. Delovni pogoji zaposlenih so izredno težki. Takšno stanje je imelo med drugim za posledico tudi izgubo licence za prodajo na tržiščih EGS ter številne odločbe o omejevanju proizvodnje za domače tržišče. Rekonstrukcija in modernizacija le v okviru že obstoječih objektov ni možna, ker so skupne površine objektov premajhne, in ker bi ob zahtevi po zadostitvi veterinarsko-sanitarniim predpisom zahtevala nepremostljivo daljšo prekinitev proizvodnje. Vendar pa je izvedba rekonstrukcije in modernizacije predvidena tako, da bodo v končni fazi v celoti izkoriščene tudi obstoječe zgradbe. Zaradi obsega je bil celotni program rekonstrukcije in modernizacije Mesne industrije že v začetku razdeljen v tri glavne faze. Prva in druga faza del sta zaključeni in zajemata zlasti sledeče objekte in naprave: — pomožne proizvodne prostore, garderobe in sanitarije ter delno nabavo opreme za predelavo, kotlovnico, hladilnice skupne zmogljivosti 2.800 ton, ter prostore ekspedita in tehničnih služb za perutninsko klavnico — z zunanjo ureditvijo. Objekte in naprave iz prve in druge faze je bilo nujno izvesti pred pričetkom glavne tretje faze, da bi bil omogočen prehod na proizvodnjo v novih prostorih. Tretja faza je po obsegu najzahtevnejša in zajema sledeče glavne objekte: — klavnico perutnine z vsemi spremljajočimi objekti, kot so: sprejem žive perutnine, klavnica in obdelava perutnine, hladilnica za tehnološko hlajenje, zmrzovalnica, predelovalnica perutninskega mesa, linija za proizvodnjo izdelkov POM, razširjena kafilerija, depo žive perutnine, mostne tehtnice, zaklonišče, skladišče embalaže, potrošnega materiala in skladišče vnetljivih tekočin, garderobe in sanitarije za perutninsko klavnico, prostori za prevzem in čiščenje povratne embalaže, čistilna naprava z biofiltrom, strojnica in zunanja ureditev z razmejitvijo čistega in nečistega dela dvorišča ter zaščitno ograjo. Nove in rekonstruirane površine z racionalno razmeščeno sodobno tehnološko opremo bodo omogočile neoviran nadaljnji razvoj delovne organizacije in uvedbo novih programov v smeri večje finalizacije proizvodnje. Glavni cilji: — odpraviti ozko grlo proizvodnje — izboljšati in posodobiti tehnološki proces — povečati kakovost proizvodnje in omogočiti uvedbo novih proizvodov — zadostiti domačim in mednarodnim veterinarskim in higiensko-tehničnim predpisom — omogočiti povečanje proizvodnje, zlasti povečanje predelave — povečati izvoz izdelkov višje stopnje obdelave na konvertibiina področja — izboljšati delovne pogoje zaposlenim — racionalizirati tehnološke postopke v smeri zniževanja potrošnje energije in povečanja ekonomičnosti, — nadomestiti obstoječe zgradbe in naprave, ter z novimi površinami omogočiti nadaljnji razvoj DO. Celotna novogradnja predstavlja cca 12.000 2 gradbene površine, v primerjavi z obstoječo, ki meri 13.000 m2. Kapaciteta nove perutninske klavnice bo 14.000 kom piščancev na uro. Tehnološki koncept predvideva dva načina transporta žive perutnine (Roberts in kontejnerji), depo žive perutnine pred zakolom, dve sprejemnoddavni liniji, štiri evisceraoijske linije, tri različne načine tehnološkega hlajenja mesa in zmrzovanje, ročno in avtomatsko kosanje perutnine, sortiranje po teži, pakiranje na različne načine in predpakiranje kosanega blaga. Uvaja se nova proizvodnja izdelkov iz oblikovanega perutninskega mesa (POM), ki predstavljajo višjo fazo finalizacije in bodo tržišču ponujeni v zmrznjeni predpakirani obliki in to v celoti ali le delno termično obdelani. Iz podatkov projekta izhaja, da se lahko v eni izmeni dnevno zakolje, obdela, ohladi in zapakira do 118.000 kom piščancev. Letno je tako možno zaklati in obdelati cca 30 milijonov kom piščancev, ki predstavljajo preko 52.000 ton žive teže, oziroma cca 40.000 ton perutninskega mesa. Vsi prostori in tehnologija so koncipirani tako, da se lahko z manjšimi dopolnitvami uvede tudi druga delovna izmena, če je zagotovljena surovina in odvzem proizvodov. Druga izmena se lahko uvede v celotni kapaciteti, t. j. na vseh linijah, ali le delno — n. pr. na eni sprejemni in dveh eVisceracijskih linijah. II. Projekt proizvodnje Enota Izdelek_______________________________________ mere Živi piščanci ton Skupna proizvodnja perutninskega mesa ton od tega: Celi piščanci ton Razrez piščancev ton Perutninsko meso, ki je surovina za predelavo ton Drobovina ton Mesni izdelki iz perutninskega mesa ton Izdelki iz oblikovanega perutninskega mesa POM ton Mesna moka ton Uresničitev projekta proizvodnje je brez dvoma naša najzahtevnejša naloga, ne toliko z vidika proizvodnje, ampak prodaje. Ekonomija naložbe izhaja iz bistveno spremenjene strukture proizvodnje v korist rasti izdelkov in zmanjševanja proizvodnje in prodaje perutninskega mesa. Pred naložbo Po naložbi 1986 1990 1994 1997 48.253 54.054 59.459 63.514 36.090 40.000 44.000 47.000 25.964 17.000 18.400 18.800 3.856 12.300 13.500 15.000 4.593 8.800 10.000 11.000 1.700 1.900 2.100 2.200 5.500 9.000 10.500 11.500 — 2.700 4.000 5.500 4.600 6.000 6.500 7.200 V tej tabeli smo prikazali proizvodnjo prvega leta po naložbi t. j. v letu 1990, za leto 1994 in leto 1997. Zaradi preglednosti smo podatke v ostalih letih izpustili. Ocenjujemo, da bo ekonomska doba za opremo vsaj do leta 1998. III. Predračunska vrednost in viri financiranja v 000 din Opis Stalne Cene ob oddaji cene IX. 87 del (tekoče cene) A. PREDRAČUNSKA VREDNOST 1. Zemljišča 48.374 48.374 2. Zgradbe 12.201.248 25.523.643 3. Domača oprema 10.226.608 24.155.542 4. Uvozna oprema 6.540.169 12.603.130 5. Projekti in interkalarne obresti 3.118.049 3.986.621 32.134.448 66.317.310 B. VIRI FINANCIRANJA 1. Lastna sredstva TOZD Ml 6.193.803 7.925.687 Združ. drugih TOZD 5.500.000 10.500.000 2. Krediti domačih bank KB Maribor in JUGOBANKA 13.409.746 35.836.908 3. Inozemski kredit 5.030.899 9.694.715 4. Kredit izvajalcev del 2.000.000 2.000.000 32.134.448 66.317.310 Bančni krediti so načrtovani za obdobje 7 let z dveletnim moratorijem. Stalne cene so cene iz septembra 1987, tekoče cene pa cene ob zagotovitvi plačil izvajalcem. Tekoče cene so višje po 10 % na mesec, od septembra dalje. Začetek izgradnje je načrtovan za marec 1988, do-vršitev pa 31. 12. 1989. Viri financiranja so načelno zagotovljeni; posebno inozemski kredit in kredit izvajalca. Od domačih bank bosta to naložbo sofinancirali »Jugobanka« Ljubljana in Kreditna banka Maribor. Delež posamezne banke še ni dorečen. Lastna sredstva investitorja so na zgornji meji možnih sredstev. Zaradi tega je nujno, da v skladu z našimi akti druge TOZD združujejo svoja prosta sred- stva v skladu z načrtom naložb za tekoče srednjeroč- no obdobje, in sicer: Stalne cene Tekoče cene TOZD Tovarna krmil 1.800.000 3.400.000 TOZD Perutninske farme 2.300.000 4.500.000 TOZD Transservis 700.000 1.300.000 TOZD Commerce 700.000 1.300.000 5.500.000 10.500.000 Inozemski kredit je predviden za dobo 10 let, od tega 2 leti moratorij, obresti 8,25 % devizne, 2 % dinarske. Kredit izvajalca bo za dobo 3 let po vsakokratni obrestni meri. V intesticijskem programu so realne obresti 10 %. Tovarna krmil, Perutninske farme, Transservis in Commerce združujejo sredstva brezobrestno z rokom odplačila 8 let. Prvi obrok zapade v plačilo 1993, zadnji pa leta 2000. V primeru, da nastopijo težave pri zagotovitvi virov financiranja, bomo vanje vključili še druge banke in domače izdelovalce opreme. Ta del investicijskega programa je trenutno najbolj občutljiv. Normalno je, da z naložbo ne bomo mogli pričeti, če virov financiranja ne zagotovimo. Upamo, da bomo vse te probleme rešili. !V. Bilanca uspeha investitorja — TOZD Mesna industrija v milijon din Pred Po naložbi — stalne cene Elementi naložbo ---------------------------- 1986 1990 1994 1997 1. Celotni prihodek 20.854 99.070 114.940 128.387 Amortizacija — obstoječe 0.417 482 482 482 — nove — 2.693 2.693 2.076 2. Dohodek 4.469 26.048 31.242 36.210 Obresti: — obstoječe 0.069 0.103 0.047 0.007 — nove — 2.057 0.880 0.064 3. Čisti dohodek 3.510 20.278 26.270 31.587 4. Osebni dohodki 1.472 2.866 2.988 3.094 5. Rezervni sklad 178 1.042 1.250 1.448 6. Poslovni sklad 1.670 13.242 18.280 22.696 Bilanco uspeha smo sestavili po posebni metodologiji Instituta za ekonomiko investicij pri LB — združeni banki. Bilanca je sestavljena po načelih lanskega obračunskega sistema z izjemo obresti. V bilancah po naložbi so le 10 % realne obresti. Prodajne cene in stroški surovin, amortizacije ter osebni dohodki so računani po cenah, ki so veljale septembra. Na ta način, z načinom uporabe stalnih cen, smo se izognili vplivu inflacije. Iz bilance uspeha je razvidno, da je naložba v III. ekonomsko utemeljena. Iz pregleda izhaja, da že prvo leto po naložbi odplačamo vse dospele kredite in nam že ostane 13 milijard akumulacije. V letu 1994 je ta pozitivni ostanek 18 milijard, v letu 1997 pa že 23 milijard. Možnost odplačevanja ni vprašljiva. Ti zneski bodo seveda v posameznem letu različni glede na stpnjo inflacije. Tudi v tem primeru smo računali po cenah iz septembra 1987 in le realne obresti. Predpostavlja se, da bomo revalorizacijske obresti pokrivali z revalorizacijskimi prihodki. VI. Predlog V. Možnost odplačevanja kreditov v milijon din Opis 1990 1994 1997 1. Oblikovanje sredstev 1. Amortizacija 3.175 3.175 2.557 2. Poslovni sklad 13.242 18.280 22.696 SKUPAJ (1—2) 16.417 21.455 25.253 II. Odplačevanje kreditov 1. Domačim bankam 2.062 2.036 0.701 2. Domačim izv. del 0.667 — — 3. Vrnitev združ. sred. — 0.687 0.687 4. Inozemski kredit 0.629 0.629 0.629 SKUPAJ (1—4) 3.358 3.352 2.017 III. Razlike (I—II) 13.059 18.103 23.236 Predlagamo, da na zborih delavcev in delavskih svetih sprejmete naslednji sklep: »Sprejme se investicijska odločitev za modernizacijo in rekonstrukcijo TOZD Mesna industrija Ptuj — III. faza po investicijskem programu oktober 1987. Delavski svet TOZD Mesna industrija se pooblašča, da sprejema manjše spremembe investicijskega programa, če bo potrebno in spremembe, če do njih pride pri virih financiranja. KPO se pooblašča za podpis pogodb, SAS in dogovorov v zvezi s to naložbo.« Ptuj, 26. oktobra 1987 Kolegijski poslovodni organ: (M. Berden, A. Gojčič, M. Longhino, F. Vraber) Dobro delo, zagotovilo uspeha REBALANS FINANČNEGA PLANA ZA LETO 1987 UVODNA OBRAZLOŽITEV Finančni plan za leto 1987 je bil izdelan po metodologiji, ki je bila veljavna v času priprave plana. Med letom se je spremenila zakonodaja o obračunskem sistemu in s tem tudi metodologija celotnega obračuna. Glede na to je bilo potrebno plan uskladiti s sedaj veljavno zakonodajo. Bistveno spremembo v rebalansu finančnega plana pomenijo valorizacije vseh sredstev po določenih valorizacijskih stopnjah. Zato posamezne postavke v bilanci (dohodek, čisti dohodek itd.) niso primerljive z bilanco uspeha 1986 in prvotnim planom 1987. Rebalans finančnega načrta je potreben tudi zaradi tega, ker je pričakovana stopnja inflacije do konca letošnjega leta bistveno višja kot smo jo predvidevali v prvotnem planu. V rebalansu finančnega plana smo izhajali iz doseženih poslovnih rezultatov v obdobju I—IX. in ocene poslovanja do konca leta 1987. Rebalans finančnega plana zajema: — plansko bilanco uspeha po veljavni metodologiji — rebalans združevanja sredstev za potrebe svobodne menjave dela — rebalans plana osebnih dohodkov —• rebalans plana stroškov, ki jih je potrebno planirati skladno z določili Družbenega dogovora — rebalans plana sredstev tekočega vzdrževanja. V rebalansu finančnega načrta za leto 1987 so planirane naslednje glavne spremembe finančnih pokazateljev v DO. v 000 din Realizacija 1986 Plan 1987 Rebalans 1987 Ind. reb. 87 plan 87 Ind. reb. 87 real. 86 CELOTNI PRIHODEK 83.129.130 148.947.744 160.996.550 108,1 193,7 Mater, stroški 68.786.634 123.617.080 130.536.955 105,6 189,8 Amort. — minim. 1.024.693 2.181.600 2.181.600 100,0 212,9 — revaloriz. — 751.774 DOHODEK 11.717.380 20.792.000 19.159.061 92,2 163,5 ČISTI DOHODEK 8.819.499 15.489.832 13.841.276 89,4 156,9 Osebni dohodki 4.205.309 7.359.000 9.655.780 131,2 229,6 Akumulacija iz valoriz. prihodkov 9.181.492 Podrobnejša razčlenitev posameznih postavk plana je razvidna iz tabelaričnega pregleda planske bilance uspeha. Visoka stopnja inflacije in rast materialnih in drugih stroškov zahteva tudi rebalans plana združevanja potrebnih sredstev za svobodno menjavo dela. Dejstvo je, da je bila rast stroškov in osebnih dohodkov v celotni DO hitrejša kot je planirano z letnim planom. Ker pa v DSSS pomenijo osebni dohodki bistveno postavko v celotnem prihodku, je bilo potrebno temu ustrezno korigirati plan združevanja sredstev za leto 1987. Plan združevanja sredstev za potrebe DSSS v letu 1987. Rebalans plana združevanja sredstev je izdelan v višini 1,780.500.000 din. Posamezne TO bodo sredstva združevale po enakem ključu kot je bil sprejet za prvotni plan. Osebni dohodki so bili v celotni DO s prvotnim planom planirani na osnovi vrednosti točke 350.— din. Ta višina netto vrednosti točke je že danes presežena in bo do konca leta še nekoliko porastla. Tako je indeks plana osebnih dohodkov nekoliko višji od ostalih indeksov finančnih kazalcev. Dejanska masa izplačil osebnih dohodkov do konca leta bo odvisna od uskladitve s kriteriji družbeno primernih osebnih do- hodkov. Te kriterije smo sprejeli z našimi samoupravnimi akti. Celotna masa planiranih osebnih dohodkov je razdeljena na tri dele in to: del osebnih dohodkov za živo delo, del osebnih dohodkov za minulo delo in del za splošno skupno porabo. Z rebalansom plana je izdelan tudi popravek stroškov, ki jih je v skladu z Družbenim dogovorom potrebno posebej planirati (reklama, reprezentanca, dnevnice, potni stroški). Zaradi hitre rasti teh stroškov, delno pa na račun povečanega obsega teh stroškov so indeksi nadpoprečno visoki. V rebalansu je še popravek potrebnih sredstev za tekoče vzdrževanje. Ti stroški so se povečali v večjem obsegu kot je bilo predvideno s prvotnim planom. Na koncu je potrebno dodati, da je z rebalansom plana planirani poslovni rezultat za leto 1987 izdelan na predpostavki, da bodo poslovni rezultati zadnjega tromesečja ugodnejši, kot so bili doseženi v preteklih devetih mesecih. K temu pa mora prispevati svoj delež sleherni delavec v naši delovni organizaciji. Podrobnejše razčlenitve posameznih postavk rebalansa plana so prikazane v tabelaričnih pregledih, ki so v gradivih za razpravo. Plansko analitski sektor