khaja vsak četrtek uredništvo in uprava-. 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-seRa postale) Trst 431. Poštni ■kovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini T E D N I K LIST Posamezna številka 300 lir NAROČNINA četrtletna lir 2.500 - polletna lir 5.000 - letna 10.060 — Za inozemstvo : letna naročnina lir 12.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE tl- 1290 TRST, ČETRTEK 25. SEPTEMBRA 1980 LET. XXX. v> Ce si je gospa G Benco... »Pravica do priznanja in zaščite lastnemu narodnostnega in jezikovnega bogastva, se zgodovinsko izpričuje v odnosu z oko-ijeni in v posebnih gospodarskih struktu-Tah, se predvsem uresničuje preko svobodah šolskih in kulturnih ustanov, s svobodo^ tiska in s svobodnim pristopom k množenim občilom; preko avotnomnih odnosov z upravnimi in sodnimi ustanovami kot tudi z zaščito ozemlja pred zlorabo razlaščanja vsevprek in pred gospodarskimi spTemembami, ki bi popačile značaj oze-^elj, na katerih živijo manjšine.« Tako se dobesedno glasi eden zadnjih odstavkov Rvodnega poročila k zakonskemu predlogu, ki ga je poslanka dr. Aurelia Gruber Renco, izvoljena na »Listi za Trst«, vložite v poslanski zbornici dne 15. julija letos lu ki vsebuje »norme za zaščito narodnost-n° - jezikovnih manjšin — furlanske, slo-v°nske in nemške — v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini«. (Atti parlamen-teri — Camera dei deputati N. 1884). Naslednji odstavek uvodnega poročila Pravi, da »ni demokracije tam, kjer ni popolne zaščite jezikovnih in narodnostnih Nanjšin, ki jih ne smemo smatrati za sovražnika, temveč za obogatenje same drživne enotnosti«. Uvodno poročilo k zagonskemu predlogu pa se takole zaključu-N: »Italija mora še uresničiti načelo popolne zaščite manjšin, če hoče, da bo re-Publiška ustava imela učinke na področju Pravičnosti in napredka. V nasprotnem pri-V}eru bodo trenja in spori v zvezi z manj-sinami predstavljali oviro k skladnemu razvoju obmejnih področij in hkrati celotne države.« Besedilo zakonskega predloga poslanke fisfe za Trst, ki smo ga prejeli na ogled sele pred nekaj dnevi, nas je resnično pre-SeUetilo. Presenečenje pomeni sicer že sa-71:10 dejstvo, da se je vprašanja slovenske Nanj šine lotila predstavnica politične gru-F.acije, o kateri je znano in tudi dokazano, do jo sestavljajo oziroma zanjo volijo po-Večini ljudje, ki ne skrivajo svojih proti-s}°venskih razpoloženj. To med drugim pri- strogi molk glavnega glasila Liste o tem jonskem predlogu, kar seveda velja tudi za ves ostali tisk, ki je blizu Listi. Ne glede na to je treba resnici na lju j0 priznati, da predvideva zakonski predam poslanke Aurelie Gruber Benco kljub 71oP-aterim nesprejemljivim stališčem, ure-(nadaljevanje na 3. strani) Zakaj vojna med Iranom in Irakom Mejni, a postopni vse hujši spopadi na meji med Irakom in Iranom so se pred par dnevi spremenili v pravo vojno in po zadnjih poročilih so iraške čete že vdrle v Iran in zavzele nekaj mest, obkolile pa mesto Abadan. Ce se kakšna vojna zdi absurdna, vsaj od daleč, se zdi ta. Obe državi sta fanatično mohamedanski, obe spadata k taboru »neuvrščenih«, celo med glavne države tega tabora, in obe sta zaradi bogatih petrolejskih vrelcev toliko na dobrem, da se nikakor ne moreta izgovarjati, da ju silijo v vojno pustolovščino kake gospodarske stiske ali nujnosti. Njuna medsebojna trenja zaradi manjšin, ozemelj in drugega so sicer že stara, vendar pa niso taka, da bi moralo to nujno pripeljati do vojne. Med katerimi sosednimi narodi in državami ni bilo in ni trenj? Toda to v današnjih časih gotovo ni nujen vzrok za vojno. Tudi se ne zdi, da bi bila to »naročena« in od daleč dirigirana vojna med obema velikima svetovnima ideološkima blokoma, ameriškim in sovjetskim. Nobeden teh blokov nima interesa, da bi zanetil pravo vojno na Srednjem vzhodu, ker se oba zavedata, kako bi lahko postalo to nevarno zanju. Na prvi pogled se sicer zdi, da bi imele Združene države interes, da bi naščuvale Irak nad Iran, da bi se mu maščevale zaradi zajetja in dolgega mučeni-škega ujetništva ameriških talcev. Toda dvomljivo je, da bi hotel do nedavnega Sovjetom naklonjeni Irak iti po kostanj v ogenj za Združene države. Poleg tega je jasno, da so ameriški talci zdaj, ko je Iran v vojni, še v večji nevarnosti za življenje, kot so bili doslej. Ne samo zaradi kakih bombardiranj, ampak tudi zaradi strastnih in nepredvidljivih reakcij sodrge, ki jih ima v oblasti. V primeru kakega hudega poraza iranske vojske ali neredov se lahko zgodi, da se bo fanatična masa maščevala za razočaranja ravno nad njimi, ne da bi se vprašala, če so česa krivi ali ne. V kaotičnem vojnem dogajanju so talci izpostavljeni na milost in nemilost vsakršni svojevoljnosti in nasilju. Zato se lahko kljub takemu sumničenju s sovjetske strani z vso verjetnostjo zavrne domneva, da bi stale za Irakom Združene države. Pa tudi Sovjetske zveze ni mogoče dolžiti, da bi bile naščuvale Iran ali Irak. Znano je, da Homeini sovraži ne le »pre-grešnost« ameriške civilizacije, ampak tudi »brezbožnost« Sovjetov, zato ga nikakor ni mogoče imeti za njihovo orodje. A tudi Irak se je v zadnjih dveh letih precej odmaknil od Sovjetske zveze in mu gotovo ni do tega, da bi se dal do take mere izkoristiti od sovjetske politike, da bi začel vojno z Iranom. Čeprav Sovjeti najbrž ne bi pretakali krokodilskih solz, če bi zacadi vojnih dogodkov petrolejske ladje, ki dovažajo iz iraških in iranskih pristanov onkraj Hormuške ožine nafto za zahodni blok, ostale odrezane od teh pristanov, pa si na dolgi rok ne morejo obetati od tega nikakih koristi. Dobro vedo, da Zahod ne more živeti brez iranske in iraške nafte in da bi v primeru, da bi obstajala resna nevarnost, da ostane odrezan od nje, nujno posegel po orožju. To bi bil gotovo povod za tretjo svetovno vojno in v tej bi se znašla Sovjetska zveza sama, brez zaveznikov, če odštejemo dalje na 2. strani ■ Muskie zahteva umik SZ Ameriški zunanji minister Muskie je, govoreč v glavni skupščini Združenih narodov pozval mednarodno organizacijo, naj prisili Sovjetsko zvezo k umiku iz Afganistana. Mir na svetu ogrožajo predvsem oboroženi napadi močnejših na šibkejše. Ce se bo agresija v Afganistanu nadaljevala, bo neodvisnost malih in srednjih držav v resni nevarnosti. Ameriški zunanji minister se je dotaknil tudi vprašanja talcev v Iranu in obrazložil predlog Carterjeve uprave za rešitev tega vprašanja. Pripravljeni smo na vse — je prista- vil Muskie — ko se bodo vrnili v domovino vsi talci, bodo Združene države na enakopravni ravni in pod okriljem mednarodnih jamstev pripravljene na pogajanja za rešitev vseh odprtih vprašanj z Iranom. Glede pogodbe za omejitev strateškega o-rožja Salt-2 je Muskie dejal, da si wa-shingtonska uprava prizadeva, da bi pogodbo v kratkem ratificirali. Posegu ameriškega zunanjega ministra je pozorno sledil njegov sovjetski kolega Gromiko, ki se je nato sestal z glavnim tajnikom Združenih narodov RADIO TRST A ■ NEDELJA, '28. septembra, ob: 8.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Jugoslovanska lahka glasba; 11.00 Mladinski oder: »-Morski razbojnik«; 11.35 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v I-taliji; 12.30 Na počitnicah; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja; 15.00 Kdo je na vrsti? 15.30 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Šport -in glasba; 18.00 Priljubljeni motivi; 19.00 Poročila. ■ PONEDELJEK, 29. septembra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Skladbe slovenskih avtorjev; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik; 13.00 Poročila; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje«; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Janez Jalen »Ovčar Marko«; 15.05 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Bratje, le k soncu svobodi! 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Peter lljič Čajkovski; 19.00 Poročila. ■ TOREK, 30. septembra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Skladišče vsega lepega; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Stoji učilna miza; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Peter lljič Čajkovski; 18.00 Stiska in odrešitev človeka v prerezu svetovne drame; 19.00 Poročila. ■ SREDA, 1. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutri po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Pod Matajurjan«, posebnosti in omika Nadiških dolin; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Miško Kranjec: »Povest o dobrih ljudeh«; 15.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Svoboda je terapevtična; 16.30 Orkestri -in zbori; 17.00 Peter lljič Čajkovski; 18.00 Narodnostni -trenutek Slovencev v Italiji; 19.00 Poročila. ■ ČETRTEK, 2. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinku Iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Turistične podobe; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Koder teče, ondod moči; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Peter lljič Čajkovski; 19.00 Poročila. ■ PETEK, 3. oktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet -in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila -in pregled tiska; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na goriškem valu; 13.00 Poročila; 13.20 Zborovska glasba raznih narodov; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih — Miško Kranjec: »Povest o dobrih ljudeh«; 15.15 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Goriške podobe; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Peter lljič Čajkovski; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 19.00 Poročila. ■ SOBOTA, 4. iktobra, ob: 7.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Kratka poročila; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.00 Kratka poročila in pregled tiska; 10.10 Orkester Slovenske Filharmonije in zbor »Consortium musicum«; 11.15 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 »Bom naredu stzdice, čjer so včas’b'!e«, glasnik Kanalske doline; 13.00 Poročila; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Kratka poročila; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino; 16.00 Iz filmskera sveta: 17no Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Peter lljič Čajkovski; 17/ Amaterski oder: »Udarna trojKa«, napisali in izvedli dijaki srednje šole »Srečko Kosovel« na Opčinah; 18.45 Vera in naš čas; 19.00 Poročila. Zakaj vojna med ■ nadaljevanje s 1. strani države varšavskega pakta, ki pa so skrajno nezanesljive in tudi vojaško ne ravno močne. Skromna vrednost takega vojnega zavezništva se je izkazala že med drugo svetovno vojno, ko so pustile delno iste države Hitlerja na cedilu ob prvi priložnosti. Sovjetom prija napeto in nemirno stanje na Srednjem vzhodu, ki odvrača ameriško pozornost od vzhodne Evrope, ne pa vojna, ki bi lahko postala splošna vojna in ki bi jo morala Sovjetska zveza bojevati na vseh frontah, ker bi se nujno znašla obkoljena in nasproti velikanski premoči. Ta premoč Zahoda in njegovih zaveznikov v tretjem svetu je za zdaj verjetno sicer samo potencialna, a ko bi se ameriški industrijski stroj zavrtel z vso zmogljivostjo, bi postala prav hitro stvarna in velikanska. Uporaba atomskih bomb pa bi bila za Sovjetsko zvezo prav tako uničujoča kot za Združene države ali najbrž še bolj. Nevarnost za Sovjetsko zvezo predstavlja tudi skoro gotov upor narodov, ki živijo danes pod rusko hegemonijo. Večina teh narodov bi izkoristila prvo priložnost, da se otrese ruske oblasti in si ustanovi neodvisne države. Zato se lahko sklepa, da sovjetski voditelji niso tako nori, da bi si želeli vojno na Srednjem vzhodu, ki bi lahko zanetila splošno vojno med blokoma. Sovjetskim voditeljem je treba priznati, da so bili vedno veliki realisti. Vedno so se ravnali po geslu: »Vzemi, kar moreš, a ne tvegaj, da te kresnejo po roki!« Zato se lahko reče, da je vojna med Iranom in Irakom izbruh sovraštva med dvema narodoma, ki se že stoletja grdo gledata in imata stare medsebojne račune, pa tudi med dvema nasilnima, nedemokratičnima režimoma, ki jima je malo mar ljudskega trpljenja in ki niti nista sposobna, zaradi nizke politične ravni svojih nosivcev, da bi presodili resnično nevarnost takega spopada. V bojno pustolovščino ju ženejo primitivno stremuštvo, želja, da pokažeta svojo vojaško moč (to Predstavniki delovnih organizacij, pobudnic za ustanovitev novega neodvisnega in samoupravnega sindikata na Poljskem so se že drugič sestali in z večino odobrili osnutek statuta. Razprava je bila zelo živahna in se bo nadaljevala. Novi sindikat bo nosil ime »Zveza poklicnih neodvisnih in samoupravnih sindikatov solidarnost«. Besedo solidarnost so nalašč dodali, da ne bi prišlo do zamenjav z drugimi sindikati, ki so v dneh po stavkah vnesli v svoje Liradne nazive oznako neodvisni sindikat. Vodja novega sindikata Lech Walesa je poudaril, da statut ni najboljši in da ga bo moč dopolniti že na ustanovnem občnem zboru, ki naj bi bil čez tri ali štiri mesece. Iz razprave je prišlo na dan, da določeni partijski krogi še dalje nočejo u-poštevati dogovora, obenem pa ne gre po- Iranom in Irakom velja predvsem za Irak) in pohlep po do-ločenih ozemljih. Te skušnjave iraški režim ni mogel premagati, ko je videl, da se mu zaradi kaosa v Iranu ponuja ug°d; na priložnost. Šiiti ali suniti, to je Prl tem postranskega pomena. Zaradi vsega tega — pa tudi zaradi omejenega vojnega potenciala obeh držav — se lahko upa, da bo ostala vojna med Iranom in Irakom omejena. Zanesti na to pa se seveda ni mogoče. —o— Šolski okraj v razpravi v deželi Pred dnevi je zasedala tretja stalna kom1' sija deželnega sveta pod predsestvom Maria Brancatija. Med drugim je komisija razpravljala p zahtevi slovenskega prebivalstva po samostojnem šolskem okraju in širši avtonomiji slovenskih šol. V diskusijo sta posegla svetovalca Štoka in Iskra. Štoka je opozoril komisijo, da je na dnevnem redu v pristojni parlamentarni komisij1 vprašanje reforme volivnega šolskega sistema-S tem vzvezi je pozval prisotnega odbornika Barnabo, naj posreduje na pristojnem mestu, da se istočasno reši tudi vprašanje slovenskega samostojnega šolskega okraja. Iskra je poudaril nujnost globalne rešitve slovenskih šol. t.j. samostojnega šolskega °' kraja in s tem v zvezi tudi širše aulonormje slovenskega šolstva. Predsednik Brancati in odbornik Barnaba sta zagotovila svoja posredovanja in se obvezala, da se bo to vprašanje poglobilo prihodnji seji komisije. zabiti na delo tistih, ki se trudijo, da b1 našli skupni jezik z delavci. V razprav0 sta posegla tudi dva disidenta, ki sta bda izpuščena na svobodo po posredovanju n°' vega sindikata. Sindikatu solidarnost ge nameravajo pridružiti tudi kmetovalci lfl poljedelci, čeprav so jim pred dnevi za" vrnili prošnjo za registracijo samostoj°e organizacije, češ da dogovor iz Gdansk0 ne velja za kmečke delavce. Skupina disidentov iz sovjetskih bah skih republik je poljskemu sindikatu V°' slala solidarnostno izjavo, v kateri je p°u' darjeno, da ima poljski primer izreden P° men za demokratizacijo tudi v ostalih s° cialističnih državah. Med podpisniki st° tudi Estonca Enntarto in Adam, ki sta b1 la zaradi podobnih protestov že nekajkra zaprta. Razvoj dogodkov na Poljskem Če si je upala gospa * nadaljevanje s 1. strani ditev nekaterih važnih manjšinskih proble' mov na način, ki je za Slovence povsem sprejemljiv in ki ga ne najdemo v zakonskih predlogih niti komunistične niti socia-hstične stranke. V tej zvezi opozarjamo na Primer na člen 4, ki pripadnikom manjši-lle zagotavlja zaposlitev na domači zemlji lTL prepoveduje gospodarski in urbanistič-ni razvoj v raznarodovalne namene, na čl. 5, ki priznava pravico manjšini, da je zakopana v vseh izvoljenih telesih in kole-9lulnih organih ter v ta namen predvideva iudi spremembo volilnega zakona, na člen ki določa primerno število osebja, ki Pripada manjšini, v vseh državnih in pol-državnih ustanovah ter krajevnih upravah. Zelo zanimiv se nam dalje zdi člen 22 ikonskega predloga, ki določa postopek Za določitev območij, v katerih prebivajo Pripadniki slovenske manjšine in za katera veljala manjšinska zaščita. Iz besedila te9a člena izhaja, da bi območja dejansko določila komisija 10 strokovnjakov s pod-T°čja slovenskega jezikoslovja, slovenske z9odovine in slovenskega narodoslovja, glasovanje v deželnem svetu, ki je pristojen odobritev območij, pa bi bilo veljavno, bi se za predlog komisije strokovnjakov lzrekla večina deželnih svetovalcev slovenskega jezika. Priznati je treba, da zakonski Predlog poslanke Gruber Benco predvide-Va za našo manjšino mnogo boljšo — čeprav še vedno dvomljivo — rešitev tega vprašanja, kot je stališče birokratov v o-kviru znane vladne komisije za zaščitni za-ki bi manjšino najraje »prešteli« ali Poravnajte naročnino! Podrejeno spravili v tek mehanizem, ki ne ^aje nobenega jamstva za pravično uredi-tev tega problema. Zakonski predlog posebej natančno ob-T(ivnava šolsko problematiko in v tej zvezi Predvideva popolno avtonomijo, ki bi pri-šla do izraza predvsem s tem, da bi celotno slovensko šolstvo v tržaški, goriški in Vldemski pokrajini bilo dejansko odvisne Glavnega sveta za slovenske šole, ki bi Gruber Benco... ga sestavljali pripadniki slovenske manjšine in v katerem bi bil tudi slovenski šolski nadzornik za vse šole, ki bi opravljal naloge šolskega skrbnika in bi bil neposredno podrejen le ministrstvu za šolstvo. Predlog dr. Aurelie Gruber Benco vsekakor zasluži pozornost in gotovo pomeni prispevek v okviru prizadevanj za ureditev slovenske manjšinske problematike. V političnem pogledu pa je ta zakonodajna pobuda očiten dokaz, kako so prazni in v resnici zlonamerni izgovori nekaterih italijanskih vladnih političnih sil, češ da tržaška italijanska javnost še ni pripravljena vzeti na znanje zakonsko zaščito Slovencev. Če si je namreč tako vidna predstavnica Liste za Trst, kot je gospa Gruber Benco, upala na dan s takim predlogom, ne vidimo razloga, da ne bi tudi tiste sile, ki so na oblasti, podprle upravičenih in dolgoletnih zahtev Slovencev po že zdavnaj obljubljeni zakonski zaščiti njihovih življenjskih pravic. Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega vodstva Slovenske zamejske skavtske organizacije so tržaški skavti in skavtinje ocenili svoje bogato poletno delovanje. Ker se je v razpravah po lanskem jamboreeju pojavila splošna želja, da se okrepi delo po manjših skupinah in da se po velikih množičnih prireditvah nekoliko obnovi ravno tako priljubljeno življenje na »običajnem« taboru, so tržaški skavti in skavtinje izvedli letos kar pet taborov in poleg tega še novo dejavnost za starejše. Srednja skavtska veja — izvidniki in vodnice — je imela tri tabore od 21. julija do 4. avgusta. Dva sta bila v okolici Bele peči (Ahlete in Miillerjev travnik), tretji pa pri Globasnici na Koroškem. V Ahletah je taborilo 60 članov in članic. Načelnik je bil Marko Tavčar, duhovni vodja pa g. Franc Vončina. Nad Belo Pečjo je taborilo 42 članic in članov pod vodstvom PREDPISI ZA GOSTIŠČA Znano je, kako morajo po novih predpisih gostinci izdajati svojim klientom račun na posebnih obrazcih, ki jih predpisujejo odločbe ministrstva za finance. Lastnik gostišča ali restavracije, ki ne izdaja računov klientom na teh obrazcih, je podvržen velikim globam. Od srede 1. oktobra dalje pa bodo morali tudi gostje, ki so bili na kosilu ali na večerji v restavraciji ali gostilni, imeti pri sebi račun, ki je napisan na že omenjenih uradnih obrazcih. Zakon z dne 13. marca 1980 določa, da je treba imeti te račune pri sebi v neposredni bližini gostišča ali restavracije. Na povabilo pristojnih finančnih stražnikov je treba račun pokazati. Kdor ne bo imel pri sebi tega računa, bo moral plačati globo. Od 1. oktobra do 31. decembra letos bo globa znašala najmanj pet in največ 22 tisoč lir. Od 1. januarja leta 1981 pa bo globa znašala znatno več, in sicer najmanj 10 do največ 45 tisoč lir. Ti predpisi bodo od 1. novembra letos veljali tudi za kliente raznih trgovin in o-brtniških podjetij, kot so mehanične delavnice, damski saloni, trgovine s krznom in zlatarne. Eve Fičur. Duhovni vodja je bil g. Ivo Miklavec. Na tem taboru so poleg drugih dejavnosti izdajali kar »taborni dnevnik«. Obe skupini je med drugimi obiskal tržaški škof msgr. Bellomi. 43 članov in članic je taborilo pri Globasnici. Načelnik je bil Marjan Jevnikar, duhovni vodja pa g. Janez Ulaga. Skavti in skavtinje s tega tabora so odnesli nepozabne vtise o Koroški ter o njenih prijaznih ljudeh, posebno vaščanov iz Globasnice in organizacij, ki so omogočile celodnevni avtobusni izlet. Najmlajši člani — volčiči in veverice — so imeli dva povezana tabora nad Belo pečjo. Skupno jih je bilo 115, taborili pa so od 4. do 14. avgusta. Njihova načelnika sta bila David Zlobec in Vinko Ozbič, za duhovno vodstvo pa je bil odgovoren g. Tone Bedenčič. Vodstvo tržaških skavtov in skavtinj je po podajanju poročil in razpravi izrazilo zelo pozitivno oceno teh taborov, ki so se jih udeležili tako številni člani (260) in ki so zahtevali velike napore. Letos poleti je bilo tudi pomembno dejstvo, da je organizacija s pomočjo Duhovske zveze iz Trsta uresničila zanimivo izkušnjo tudi za naj starejše člane in članice, ki so včasih zanemarjeni v skrbi, ki je namenjena predvsem mlajšim. Gre za romanje v mladinsko versko središče Taize v južni Franciji, ki je bilo odprto tudi drugi mladini, tudi z Goriškega. Enotedenski avtobusni izlet-romanje je poglobil zanimanje za duhovne vrednote in utrdil vezi med udeleženci, ki skušajo zdaj tudi doma ohraniti v posebni skupini tistega duha, ki so ga tam občutili. Med poletne dejavnosti skavtske organizacije na Tržaškem sodi tudi dejavna prisotnost na skupni spominski svečano-(Dalie na 7. strani) Zasedanje socialistične internacionale V portugalski prestolnici Lizboni so ^sedali voditelji socialističnih in social-^mokratskih strank iz posameznih držav ^ Sredozemskem morju. Prisotni so bili ^jnik Italijanske socialdemokratske strari-^ Longo, tajnik socialistične stranke Cra-voditelj francoskih socialistov Mitter-rand, glavni tajnik Španske socialistične franke Gonzales, voditelj Portugalskih s°cialistov Soares in glavni tajnik Grške s°cialistične stranke Papandreu. Predmet j^zprave so bili aktualni problemi v okviru tropske gospodarske skupnosti, zlasti v Pričakovanju bližnje priključitve Grčije lri nato Španije ter Portugalske. Voditelji posameznih socialističnih strank bodo i- meli tudi vrsto volilnih zborovanj na Portugalskem, kjer bodo 5. oktobra državnozborske volitve. —o— PREDUJEM NA DAVEK Davkoplačevalce obveščamo, da je po novih predpisih treba do konca meseca oktobra izplačati predujem na davek na dohodek iz leta 1980. Predujem znaša 85 odstotkov davka, ki ga je vsak posamezni davkoplačevalec plačal na dohodke iz lanskega leta. To velja za davkoplačevalca, ki je na dohodke iz lanskega leta plačal več kot sto tisoč lir dohodnine IRPEF ali več kot 40 tisoč lir davka ILOR. O delovanju slovenskih skavtov na Tržaškem Dekliški pevski zbor iz Devina stopa v novo sezono Dekliški zbor iz Devina je po poletnem premoru na začetku tega meseca začel z rednimi vajami. Razveseljivo je pri tem predvsem dejstvo, da je zbor izvedel načrt, ki si ga je zadal na svojem rednem občnem zboru 'etos julija: pevkam je uspelo, da so medse privabile še nove članice, kar bo nedvomno pripomoglo k glasovni okrepitvi zbora. Novo sezono je zbor začel z navdušenjem, ki se, u-pamo, ne bo zlepa poleglo. Nove pevske moči prihajajo predvsem iz sosednjih vasi, tako da je zbor sedaj izgubil svojo značilnost, in sicer to, da so ga sestavljale izključno devinska dekleta. Prav to dejstvo pa je privedlo do krize, ki jo je zbor občutil predvsem lani, ko se je večkrat zgodilo, da je moralo pred občinstvo le približno deset pevk. Nihče si ni torej mogel dovoliti, da bi zbolel, ali bi iz kateregakoli vzroka ne nastopil. Gradivo s škofijskega zborovanja Trst-Kristjani iz oči v oči, ki se je končalo decembra pred dvema letoma po več kot e-noletnem pripravljalnem delu, je zdaj na razpolago širši javnosti. Tržaški škof msgr. Bellomi je pretekli petek na posebni tiskovni konferenci predstavil tisku kakih 460 strani debel zbornik. V njem so poleg uvoda in slikovnega gradiva nekateri govori, ki so spremljali nastanek te zamisli, njen potek in zaključek. Tako so v prvem delu knjige govori nekdanjega administratorja Cocolina, škofa Bellomija, jezuita Sorgeja, papeža Janeza Pavla II. ob tržaškem romanju v Rim. Najpomembnejši del knjige pa so listine, ki so jih izdelale komisije. Teh je bilo deset. Pripravljalna poročila so bila že objavljena kot priprava na sklepna zasedanja. Ta so zdaj ponatisnjena, za njimi pa so tudi sklepna poročila desetih komisij, Dekleta so letos zgodaj začela z vajami predvsem zato, ker so se hotela dobro pripraviti na koncert, ki ga bodo imela 28. t.m. v Sdah na Koroškem. To bo za devinski zbor prvi nastop na Koroškem, zato vlada zanj veliko zanimanje. Pred koncertom si bo zbor o-gledal še vas Sveče, kjer bo tudi zapel nekaj pesmi pri nedeljski maši. Dan pred nastopom pa bo zbor gost v Kanalski dolini. Izlet na Koroško bo prav gotovo prijeten uvod v novo sezono, hkrati pa bo tudi spodbuda k nadaljnjemu delu. V načrtih je namreč tudi božični koncert, ki ga dekleta nameravajo pripraviti z zborom »Fantje izpod Grmade« in pa samostojni koncert v Devinu. Čaka jih torej veliko dela, zato jim že sedaj želimo, da bi srečno dosegla vse cilje, ki so si jih zastavila! ki so zaživele decembra 1978 v sklepnem delu zborovanja. Gradiva je torej zelo veliko in težko bo kmalu uresničiti vse predloge. Slovence bo predvsem zanimalo gradivo 4. komisije, ki se je ukvarjala izrecno z dušno-pastirskimi vprašanji slovenskih vernikov. Pripravljalno in sklepno sporočilo sta objavljeni v obeh jezikih. V slovenščini je tudi delček poročila komisije, ki je obravnavala šolstvo in kulturo. Na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku je škof Bellomi — ob njem sta bila g. Jakomin in g. Cividin iz škofijskega pastoralnega urada — poudaril, da želi objava aktov še bolj utrditi med verniki tistega duha sodelovanja in osebne prizadetosti za reševanje dušnopastirskih vprašanj, ki je bil značilen za obdobje zborovanja. Več vprašanj je zadevalo slovensko pri-(Dalje na 7. strani) DOLINA: SESTAVA RAZNIH OBČINSKIH KOMISIJ Dne 11. septembra je bila prva redna seja dolinskega občinskega sveta, na dnevnem redu katerega je bila potrditev številnih od-borovih sklepov redne uprave ter imenovanja predstavnikov v razne občinske komisije m druge javne ustanove. Najprej so bila na dnevnem redu vpraša; nja in priporočila. Več vprašanj so postavil1 tudi svetovalci Slovenske skupnosti. Tako J3 Sergij Mahnič vprašal, kaj je na govoricah o odpravi poštnega urada v Borštu, ter opozoril na nevaren ovinek ob cesti iz Bol junca- ProtI tovarni Velikih motorjev ter na nevarne Pse ob neki baraki na borštanskem polju, kjei ogrožajo varnost mimoidočih. Svetovalec Alajz Tul je informiral o razbitju nagrobne plošče po pok. duhovniku Avguštinu Zlobcu na pokopališču v Mačkoljan. svetovalec Branko Slavec pa je vprašal upravo, kaj namerava storiti s staro cesto iz P^" benega proti Mačkoljam, ki je v zelo slabem stanju. V volilno komisijo so bili izvoljeni za SSk Branko Slavec (Alojz Tul kot namestnik)-V gradbeno komisijo so bili za večino izvoljeni arhitekta Race in jagodic ter Michel, za SSk Boris Gombač in za DC Drozina Rober* to. V skupščino Kraške gorske skupnosti so bili izvoljeni:Alojz Tul za SSk, Pečenik Ma-rino za PSI ter Rafael Tul za KPI. V skupščino prevoznega konzorcija so bili izvoljeni Pc' čenik Marino (PS!), Dario Kraljič (KPD in Bevilacqua (DC). Za preglednike računov: Sergij Mahnič (SSk), Silvana Mondo (za večino) in Verginella (PSDI). Ko je prišla na vrsto točka o najetju posojila v višini 500 milijonovv lir za gradnjo socialnega centra pri Domju, so svetovalci SSK v skladu z dosedanjim zadržanjem in volilni"1 programom do tega nesorazmerno dragega objekta glasovali proti z utemeljitvijo, da je tak' šen strošek neustrezen oz. pretiran, če poni1' slimo, da so številna druga občinska poslopj3 večinoma v slabem stanju ter potrebna takoj' šnjih in temeljitih popravil. 13., 14. in 16. septembra je bil v Dolin1 tradicionalni Naš praznik v organizaciji kra' ievne sekcije SSk. Vreme je bilo v glavnem naklonjeno, tako da je praznik povsem uspel- »Kristjani iz oči v oči« -natisnjeno gradivo Karikatura nekega slovenstva 5 c::iiii::iiii:iiii::iiii::^ 1. s. oii:;iiii::iio V povojnem obdobju pa se ta hipoteka, ta nerazčiščena gledanja na slovensko kulturo in zgodovino, pokažejo 'kot prava karikatura. Potem, ko izzveni obdobje uradnega socialističnega realizma ter njegovih prisiljenih gesel in skovank, udari na dan več let kopičena miselna in čustvena odtujenost številnih slovenskih piscev, umetnikov, umetniških ustvarjalcev in posnemovalcev, ki se skušajo na vse načine izd-ivjati, kot da bi bili vse predolgo privezani na domačo hišo. Odprejo se vrata snobovstvu, posnemanju vseh mogočih senzacij: »eksperimentiranje« v ljubljanski Drami; filmarji posnamejo po francoskem zgledu Prevarantov ljubljanski »Nočni izlet«; pesniki skušajo očarati domačo javnost z avantgardo, absurdom, ludizmom ter drugi- mi domislicajmi duševno izčrpanega zahodnega sveta. Podobno slikarji, popevkarji ... Za kaj domačega, izvirnega, ni več prostora. — Kako drugačna je bila »odprtost« svetu v času moderne, impresionizma! Ko so ustvarjalci videli v slovenskem domačem vzdušju prvine, ki jih je treba izoblikovati in vgraditi v umetniška dela! Sedaj očitno ne gre več ne za umetnost kot tako; niti ne za to, da bi domači javnosti nekaj dali, nekaj ustvarili, pač pa za iskanje nekakšnega elitništva, prestiža, vzbujanja vtisa o »boljši« družbi nasproti »zagamanemu« slovenstvu, kot si ga ti namišljeni elitniki predstavljajo. In ob pomanjkanju resnične kulturne elite slovenstvo v resnici postaja prav to, zakaj razdiralno idejno delo se preko javnih občil, tj. preko radia, tiska in televizije danes z mnogo večjo naglico kot kdajkoli poprej; Raste nov slovenski rod, v odtujenem vzdušju, ^ ga znamujejo pojavi,kot jih srečamo že pri Th°r steinovi ameriški družbi posnemanja nekako st° let nazaj oz. pri instinktih preprostih ljudstev n3kje v Melaneziji ali na Papuni! V takšnem vzdušju postane žrtev te mnoi'^ psihoze posnemanja vsega tujega in podcenjev3 nja domačega celo cerkvena in verska kultura, sl cer tradicionalno povezana z domačim svetom ,n njegovimi vrednotami. 2e če se kje gradi kaka no va cerkev, mira biti nujno izdelana v slogu beton skega bunkerja. To je pač »moderno«. V novi cerk vi sv. Cirila in Metoda v Mariboru npr. ni zapop3 dene nikake panonske gradbene prvine, najsi ta dva blagovestnika in -njuno panonsko delovanj-' za nas še tako simbolična. Da ne govorimo pot®111 še o kraških, alpskih, obmorskih in drugih štev-nih značilnostih pisane slovenske krajine. Stavbi je pač za to slovensko harmonijo slep, javnost naj bi bolj verjela v njegove sposobnosti, če ji bo Prl V” Številni problemi v Pevmi . Na zadnji seji rajonskega sveta, so novo-■zvoljeni rajonski svetovalci pretresli številna ^rešena vprašanja v treh vaseh, ki spadajo v [a okraj. Rajonski svet se je pod predsed-sfvom J. Kosiča sestal prvič po seji, ki je bi a meseca julija in na kateri so izvolili samo Predsednika. Tako je bil dnevni red te seje Precej obširen, saj je zaobjemal vso proble- Ir>atiko, k; je živa v treh vaseh in ki je bila j)akazana z veliko jasnostjo in odločnostjo. *_ejstvo je, da se o teh vprašanjih razpravlja ^ vrsto let, odkar so bili ustanovljeni rajon-j:*i sveti, sedaj pa se pričakuje, da jih bo obeska uprava vzela v pretres in dobila u-stl'ezno rešitev. Tako se je tudi na tej seji razpravljalo o potrebi, da bi vaška mladina lniela svoj športni center ali vsaj primerno P°vršino, kjer bi lahko preživela svoj prosti Cas in se ne lovila po vaških cestah kot do-sedaj. Izgradnja športnega igrišča je nujno potrebna in že večkrat je bila ta zahteva postavljena tudi v pozornost občinski upravi, a do danes ni dobila ustreznega odgovora. Isto bi lahko tudi rekli o središču, kjer naj bi se zbiral in sestajal rajonski svet, ki ima svoj začasni sedež v prostorih prosvetnega društva »Naš prapor«. Ena izmed glavnih zahtev in potreb pa je razširitev domačega pokopališča v Pevmi, kjer je malo ali skoraj nič razpoložljive površine. Vprašanje ni tako težko rešljivo, saj je prav tik sedanjega pokopališča na razpolago precej obširen prostor in med drugim tudi občinska last, kjer bi lahko uredili in postavili novo pokopališče. Zgleda pa, da je laže reševati težje primere kot tega; nova občinska uprava ne bo mogla mimo tega perečega vprašanja. Zopet je bilo poudarjeno, da je treba nujno urediti nekatere ceste, tako v Pevmi, na Oslavju kot tudi in v prvi vrsti v Štmavru, kjer so že na- Odkritje spomenika v Jamljah »Tiho so se poslovili z zvezdo upora v in prižgali so svobodni plamen za jllvljenje, ki po krutih močeh je vzklilo«. je posvetilo, ki ga je pesnik Ace Mer-^olja sestavil, da bo vklesano na spome-n*ku padlim v narodnoosvobodilnem boju v Jamljah. Spomenik so odkrili v nedeljo v Prisotnosti svojcev padlih in lepega šte-v'la ljudi. Prisotni so bili predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter zastopniki .^državnega združenja partizanov Itali-'e in Združenja zveze borcev iz sosednje Slovenije. Spomenik so vaščani postavili trajen spomin in v znak hvaležnosti 13 ^načinom, ki so padli v boju proti fa-l2mu in nacizmu. Prostor so domačini uredili po zamisli arhitekta Jožeta Ceja. Pred okritjem spomenika je padlim za svobodo izkazal čast ^od vojske, medtem ko je godba na pihajo iz Doberdoba zaigrala državno himno, spomenik je blagoslovil župnik Srečko Re-^ec, ki je v svojem krajšem nagovoru o- pozoril na boj in trpljenje, ki ga je naše slovensko ljudstvo bilo za narodno in socialno svobodo. Pozdravna nagovora sta nato imela doberdobski župan dr. Mario Lavrenčič in predstavnik Združenja zveze borcev iz občine Nova Gorica Jože Pahor. V imenu pripravljalnega odbora za postavitev spomenika padlim je spregovoril domačin Silvan Semolič. Nato sta nastopila zastopnika Vsedržavnega združenja partizanov Italije dr. Mirko Primožič in Silvano Poletto. V kulturnem sporedu so sodelovali moški zbor Dol Poljane, osnovnošolski u-čenci iz Jamelj in Dola, domači dijaki ter Partizanski pevski zbor, z nastopom katerega se je slovesnost tudi zaključila. Naj opozorimo, da je ob slovesnosti odkritja spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju izšla brošura, ki med drugim vsebuje zanimive podatke iz kulturnega delovanja v Jamljah in o zgodovini te vasice v doberdobski občini kazana potrebna denarna sredstva in kjer bo podjetje v doglednem času lahko pričelo z deli, saj zgleda, da ni posebnih ovir za dokončno ureditev važne zapadne ceste, ki povezuje gornji in spodnji del te vasi. Svetovalci so tudi ugotovili, da začeta dela v šolskem poslopju v Pevmi potekajo precej počasi in da tudi letos ne bo do decembra zaključena obnova te stavbe, kar so nekateri na občini obljubili že za začetek šolskega leta. Težave so se pojavile tudi v otroškem vrtcu, kjer na o-troke dobesedno »pušča«, saj je osebje prisiljeno loviti vodo v škafe. Tudi izgradnja pločnika od pevmskega mosta do otroškega vrtca je še vedno samo lepa želja Občinskih upraviteljev. Domačini 'in novoizvoljeni svetovalci rajonskega sveta pričakujejo, da bo občinska uprava po tolikh letih obljub le nekaj pokazala, saj lahko objektivno vsi priznajo, da je ta najbolj zanemarjen in zapuščen predel v goriški občini. Ljudje raje vidijo dejanja kot pa vsakodnevne obljube; teh je bilo že odločno preveč. OBČINSKI PRAZNIK V NOVI GORICI Preteklo soboto, 13. septembra, je bila v Novi Gorici slavnostna seja Skupščine občine v okviru občinskega praznika. Seje so se udeležili visoki predstavniki slovenskega političnega in kulturnega življenja, številni gostje, občani in zastopniki mest, ki so pobratena ali ki imajo utrjene prijateljske stike z novogoriškim mestom. Tako sc se seje udeležili tudi župan iz Doberdoba, podžupan iz Sovodenj in goriški župan De Simone. Po daljšem in pomembnem govoru, ki ga je imel predsednik Skupščine iz Nove Gorice, Jože šušmeij, so na seji podelili nagrade in priznanja zaslužnim osebam, ki so na družbeno-polAtičnem področju dali svoj dragoceni prispevek; med temi so bili tudi sovodenjski župan Jože Češ-čut, doderdobski župan Andrej Jarc in župan iz Gorice De Simone, ki je prejel posebno priznanje za svoja dolgoletna prizadevanja v utrjevanju dobrih odnosov med obema občinama. V celotni program se je lepo vpletel tudi nastop Briškega okteta, ki je ob začetku in na koncu zapel nekaj lepih pesmi. Občinski praznik se je zaključil z odkritjem spomenika »Borba in energija« v Solkanu. ^a*al nekaj podobnega, kot si je bil zamislil znani e Corbusier. Ustvarjanje idolov in njih posnemanje oz. sklicanje nanje se je še posebno razširilo v času ns P°Vsem pravilno pojmovane pokoncilske obnove, n®j bi nas rešila Jz dozdevne slovenske zaprtosti 'n majhnosti. Po stoletni dresuri je ta občutek pre-Sel že v nekakšno podzavest in njega posledica, 0c*rešitvena psihoza od časa do časa znova izbruh-116 v nekakšno revolucionarno prenavljanje, ki pa V/esnioi ne prenavlja ničesar, ker mu manjka res-^'čne ustvarjalnosti, vživetosti v lastni svet in upo-ra^e njegovih prvin za resnično izvirne stvaritve. Prevod holandskega katekizma npr., ki je toliko *nemirjal svetovne duhove, ni mogel pomeniti i ki ga je vodstvo mednarodne organi-?E*cije sprejelo v letošnjem aprilu v Parizu. ZAHODNI BERLIN Zahodnoberlinski senat je zavrnil zahtevo stavkajočih železničarjev, naj bi se Pričela pogajanja z Vzhodno Nemčijo in Predstavniki treh velesil, naj bi železnico ^ podzemsko železnico na zahodnem sek-Su bivše nemške prestolnice upravljal ^hodnoberlinski senat. Zahodnoberlinski j^pan je dejal, da gre za delovni spor, ga mora rešiti vzhodnoberlinsko podaje Reichsbahn. Izvršni odbor Slovenske skupnosti v Trstu j? na zadnji seji med drugim obširno razpravni o raznih šolskih problemih, ki so se pojavi ob začetku šolskega leta, s posebnim ozi-ror|i na posredne negativne posledice na raz-Položenje slovenskih staršev, ki se morajo * jub vsem slovesnim izjavam o reševanju proteinov slovenskih šol vsako leto boriti za to, a,r že imajo, oziroma so si z velikimi napori ^'dobili. Zadnji primer Katinare, kjer je ita- večja prednost paše v primerjavi z drur' mi načini prehrane pa je v nižji ceni škrobnih enot, ki so dva- ali trikrat cenejše kot v močni krmi. Prebavljivost organskih snovi v paši je na ravni močne krme 75 - 80 odst.; zato lahko izkoriščajo pašo že teleta od tretjega meseca naprej, zlasti če so zrejena po tehnologiji zgodnje odstavitve. S pašo lahko izkoriščamo najrazličnejše travne površine, od ravninskih do najbolj strmih; v resnici pa malo ravninskega sveta izkoriščamo po tem načinu, prav tako malo zelo strme travne površine. Na izkoriščanje strmih travnih površin s pašo goveje živine gledamo pri nas zelo skeptično in mnogi so prepričani, da so strme travne površine bolj primerne za pašo ovac. Nasprotno pa so švicarski strokovnjaki prišli do sklepa, da so strme lege primernejše za pašo goveje živine kot pa ovac. Goveja živina enakomerno popase travo po vsej strmini, ovce pa premočno popasejo travo na naj višjih delih strmin, medtem ko ostaja v spodnjih delih površin trava celo premalo popašena. Zaradi takšne paše ruša na naj višjih delih pašnikov hitro propada in erozija ima odprto pot. Govedo pa nasprotno na paši preprečuje erozijo, in sicer s tem, da napravi prečno na strmine stalne poti; te so videti kot nekakšne terase, ki zadržujejo prehitro odtekanje vode po strminah in s tem ostaja tudi več vlage v območju korenin; pa tudi zaradi večje površine parkljev govedo manj poškoduje rušo kot ovce. Poskus paše na površini približno 6 ha z nagibom med 35 in 65 odst., kjer ni mogoča niti strojna košnja niti strojno spravilo, so opravili na Kozjanskem z mešano čredo petih plemenskih telic in štirih pitancev. Ves pašnik so ogradili s stalno o-grajo s tremi bodečimi žicami in vzdolž strmine površino pregradili v pet čredink. Gnojilni poskus je pokazal, da je učinek gnojenja z umetnimi gnojili tudi na strmih površinah zelo velik. Pri porabi 700 kg nitrofosfata na ha je znašal pridelek zelene mase okrog 400 stotov, na negnojenih pa le 146. Ta mešana čreda se že tretjo sezono pase na teh strmih travnikih in daje zelo dobre proizvodne rezultate. Živina se pase le čez dan med obema molžama krav, ki sta zgodaj zjutraj in pozno zvečer, čez noč pa ostaja živina v hlevu. V prvi pašni sezoni je znašala proizvodnja mleka na kravo 2500 litrov letno, v drugi pa 2750 brez dopolnilne moč- lijanska šola enostavno zasedla telovadnico slovenske šole. je dovolj značilen in dokazuje, da po tej poti ni mogče nadaljevati, ker gre za pojave, ki mimo vseh praktičnih nevšečnosti vnašajo malodušje med slovenske starše, ki so upravičeno naveličani podobnih pojavov in zato zahtevajo, da politični dejavniki posredujejo pri najvišjih tukajšnjih oblasteh, ker gre v bistvu za politični problem in moralni pritisk na manjšino. ne krme. Na paši so krave pridobile na teži okroglo 60 kg, kar pravtako znaša več kot 500 litrov mleka. Velike črede pa za pašo niso primerne. Še ugodnejši so bili rezultati pri plemenskih telicah, ki so brez dodatka močne krme v pašni sezoni priraščale dobrih 700 g dnevno, kar je za plemenske telice optimum. Bikci so bili na paši do teže 300 kg in so ob dodatku 1,5 kg koruznega zdroba priraščali okrog 1 kg na dan. To površino, ki so jo že mislili pogozditi, pa je prekril tudi boljši botanični sestav, zmanjšal se je delež plevelov, povečal delež leguminoz. Tudi videz ruše v teh strminah je zdaj boljši od vsakega pričakovanja. Ugotovljeno je, da skoraj ni tako strmih površin, ki jih ne bi mogli uspešno izkoristiti s pašo goveje živine. Z. T. —O— Iz Goriške KDAJ ODPRTJE OSNOVNE ŠOLE V RONKAH? Sindikat slovenske šole — tajništvo Gorica — je na svoji zadnji seji razpravljal o vprašanju odprtja oz. zavlačevanju z odprtjem o-snovne šole v Ronkah. Kot je znano, je v tej občin v času Zavezniške vojaške uprave osnovna šola že obstajala, a je zaradi nezadostnega števila otrok bila kasneje ukinjena. Danes pa ni več tako, saj je precej vpisov v to šolo in so bile tudi že odpravljene nekatere težave upravnega značaja, vendar še ni dokončnega dovoljenja pristojnih oblasti, kljub temu, da se je šolsko leto že začelo. To pa je vzbudilo nezadovoljstvo in razočaranje vseh, ki jim je pri srcu slovenska šola. Sindikat slovenske šole bo začel ustrezno protestno akcijo, če bi oblasti ne izdale v doglednem času dokončnega dovoljenja za to šolo: če ne drugače, s stavko, ki Ido zajela goriške in tržaške slovenske šolnike. —o— KRISTJANI IZ OČI V OCl NATISNJENO GRADIVO nadaljevanje s 4. strani) sotnost v škofiji. Tržaški škof je prosil za odpuščanje za vse krivice, ki jih je kdaj delala cerkvena oblast slovenskim vernikom, vendar je odklonil nekatere obtožbe, češ da gre za instrumentalizacijo. Glede globalne zaščite Slovencev pa je izjavil, da se v načelu strinja z njo. Naloga Cerkve pa je pri tem, da »vzgaja« vernike k medsebojnemu spoštovanju in predvsem spoznavanju, ki bi se moralo začeti s poznavanjem slovenskega jezika med Italijani. O DELOVANJU SLOVENSKIH SKAVTOV (Nadaljevanje s 3. strani) sti ob 50-letnici ustrelitve bazoviških junakov. Skavti in skavtinje so eno noč stražili spomenik, na nedeljski proslavi pa so s taborniki imeli častno stražo. Tudi naslednjo nedeljo, 14. septembra, so se v velikem številu udeležili javne svečanosti. V krojih so bili namreč v procesiji Marijanskega shoda na Opčinah, pri maši pa so sodelovali z občutenim in s sodobnim dogodkom povezanimi prošnjami. Nosili so tudi Marijin kip. O šolskih problemih v Trstu MOSOLIMPIADA 80 oooo SASA RUDOLF OOOOOOOOtXX3D oooo Letališče Malpensa (Milan), 14. julija 1980 ob 12. uri »Izletniki krožnega potovanja Moskva 80 naj se zberejo pred izhodom št. 2 za mednarodni promet, kjer jim bodo spremljevalke a-gencije Inturist izročile letalske vozovn-ice, vizume in ostale dokumente«, zabrni iz zvočnika, ko manjka do odhoda letala za Leningrad in Moskvo še dobrih 75 minut. Hip za tem ponovitev sporočila v angleščini. Podobno kot ovčice se skupina, ki je bila do tedaj razpršena okrog kioskov s časopisi, v baru in trafiki pa tudi ob okencu za informacije, strne okrog ovčarjev (spremljevalk In-turista - sovjetskega potovalnega urada) — to pa je čeprav nevede iz nehote dokončna odpoved individualni svobodi za ves čas izleta. Vedno v skupini, vedno pod nadzorstvom spremljevalk in vodičev, program bo tako izčrpen m poln, da ne bo ne časa ne volje — tudi zaradi preutrujenosti — za samostojno potepanje po mestu, ogled spomenikov in muzejev. V množici, ki čaka, da se bo po carinskem preglddu vkrcala na Iljušin sovjetske letalske družbe Aerflot, je nenorganiziranih potnikov bolj malo: le nekaj funkcionarjev in trgovcev ter morda dvajset časnikarjev, ki so namenjeni službeno na olimpijske igre. Tu je še nekaj potnikov prvega razreda — tudi na sovjetskih letalih so boljši in slabši prostori, kljub deklarirani brezrazredni družbi — med temi priletni, betežni predsednik mednarodne kolesarske zveze Adriano Rodoni. Vsi ostali nosijo na ovratnikih značko Inturista in nosijo na ramenih modre torbe s simbolom moskovskih iger, dar Inturista izletnikom, ki bodo za poldrugi milijon lir 10 dni gostje Sovjetske zveze. Pokazali jim bodo Leningrad, Moskvo, Zagorsk in jim nudili ogled izbora olimpijskih tekem. Kolektivni turizem: spet eden tolikih »izumov« kapitalistične, potrošniške družbe, ki ga je domovina socializma posvojila, pregnetila in prilagodila v svojo korist: v državo prihajajo desettisoči s trdnimi valutami in kar je najvažnejše s političnega vidika, vračajo se domov navdušeni nad tem, kar so videli, bolje rečeno, kar so jim vodiči Inturista pokazali. In kako naj ne bi bil povratnik kolektivnega izleta v Sovjetski zvezi navdušen, ko si je dopoldne ogledal turistične zanimivosti okrog Rdečega trga in Kremlja, se popoldne z motornim čolnom vozil po Moskvi in si zvečer ogledal kvalitetno operno ali baletno predstavo v slovitem Boljšoju, kosil in večerjal pa obilno v enem moskovskih hotelov za turiste, kjer je za dolarje in marke vsega dovolj. Da pri tem ni niti od daleč spoznal realnega življenja povprečnega sovjetskega državljana, da ni videl bornih moskovskih trgovin, da ni bil v dolgih vrstah za najnujnejše, mu ne bo prišlo niti na kraj pamenti. Če so bo tu pa tam kak nepoboljšljiv individualist le zavedal, da se je moral odpovedati radovedni žilici, ki ga sili, da bi na lastni koži spoznal, kakšno je življenje v Moskvi, se bo v udobju hotelov Inturist, Cosmos ali Rosija, čeprav podzavestno, polenil iin odpovedal samostojnemu pohajkovanju po raznih in pustih ulicah, ki bi mu — tudi če bi bilo dovoljeno — ne nudilo ničesar. Letališče Malpensa, ob 12.30 Carinski pregled je opravljen brez nevšečnosti ne samo za organizirano skupino Intu-ristov, pač pa tudi za nas — posameznike. Toda tudi tu prve razlike. Za inturistovce so spremljevalke poskrbele v celoti, tako da jim ni treba izpolnjevati obrazcev, posamezniki opravljamo to sami. Toda to so le malenkostne nevšečnosti na račun ohranitve individualnosti. Potovali bomo sicer res z istim letalom, toda s svojimi možgani in očmi, intu-ristovci pa bodo kaj kmalu — zaradi indolen- ce, ugodja, neznanja, naivnosti, ideološkega prepričanja — mislili z glavo spremljevalk ii> gledali preko naočnikov vodičev. Če se bomo ob koncu iger čez dobre tri tedne znova srečali, 'bodo naše ocene prav g0-tovo različne, morda povsem nasprotujoče. Koliko potopisov smo že brali o skupinskih pp-tovanjih po Sovjetski zvezi, koliko znancev w prijateljev nam je navdušeno pripovedoval0’ kaj vse so videli. Kaj pa sploh lahko pove udeleženec skupinskega izleta o življenju v Moskvi, ko se je vedno v družbi sopotriik°v zgolj z avtobusom ali podzemsko železnico premikal po mestu! Običajen nakup viskija in cigaret v brez-carinski trgovini tranzitnega predela v pf'ca' kovanju, da nas avtobus popolje do letala' Čakanje se zavleče, na Iljušinu so namreC ugotovili manjšo okvaro na klimatskih napi'8' vah, kar je običajna napaka sovjetskih letav[ Ob vzletu in pristajanju bo treba na vso žvečiti in požirati slino, da se ne zapro ušesa, kar je za marsikoga zelo boleče. Vzleteli bomo uro kasneje po predvidenem času — nič za to: potrpljenje, lastnosti ki se je bo treba čimprej navaditi, saj bi bn0 vsakršno razburjanje brez uspeha in celo škodljivo za živce in jetra. (Dalje) 1 C Sl Izdajatelj: Zadruga z o. z. »Novi list« ■ Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ■ Odgovorni urednik: Drago Legiša ■ Tiska tiskarna Graphart Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 772151 Znaš, Jakec, de meni se zmiram bol zdi, de je jemu tisti Basaglia prou, ke je nečko spraznil špetau od ta matasteh pr svetmi Ivani jn poslou norce domov. Ja, znaš, niso vsi teh misli. Vidi ke drugod po sveti držijo norce u špetalah j n j eh zdravejo. Ma kej ne videš kaku je? Be se telo, če be teli vse norce dent u špetau! Jn tudi Basaglia je vidu, de norci so tle, nali u špetali. Sej je vseglih. norci so tam. Zakej be pole glih te rav-Se spounem na tisti diškoršo od dveh norcev. Sta stala pr ograji, od znutre, jn aden je prašau: »ma na kateri strani ograje so norci?« j n uni mu je reku: »ma meni se zdi, de so na uni strani, zatu ke tabla je na uni strani.« Videš, tisti nore jo je pogruntau še prej ku Basaglia. Sej, sej! Je res, de tisti, ke so pruti pravejo, de so kašni norci tudi nevarni jn lahko tudi kašnega ubijejo. Ma sej ubivajo tuti tisti, ke velajo, de so normalni jn pametni. Kej ni prsmojen tisti Komeini? Jn ta zadno vojsko, kej je niso sprožili norci? Hitler ses tistem svojem rasizmam. Al pej duče, ke le začnu vojsko sez Grčijo samo zatu, f* be naredu dešpet Hitlerju zatu ke TJ1^1 uan ni nikoli neč povedau, kej misL naredet. Jn duče je reku: Hitler bo zye-du s časnikov, de sm zasedu Grči]0- — Jemaš prou. Sej tudi tisti, ke so denilj tisto bombo na štacjon u Bolonji; so druzga ku nevarni norci? — Al pej tisti, ke ubijejo anga človeka na cesti zatu ke so ga zamenjali za 0-n' ga druzga. Jn pole še pošlejo reč: ne zamerte, je bla pomota. — Je res, ja. Tudi če so kašni norci nevarni, nima pomena j eh držat u špet0' li, zatu ke nevaren je vsak človek, neJ bo u špetali ali pej fraj. Al pej tisto, ke je precednik države dau nagrade tistem atletam, ke so bli na olimp.iacil u Moskvi. Narprej vlada reče, de u skvo se ne gre zastran okupacije A> ganistana. Ma telovadci grej o vselih J11 pole ke pridejo nazaj jem da preceo nik premjo. Ma dej, dej! — Ja, jest se večkrat prašam, kadu ni noTc-Ma sm slišau, de tisti Basaglia je b°. na levo, skori komunist al taku neke]' — Kepej. Uan je biu napreden jn je vu, de norci ratajo samo zatu, ke J družba krivična. De če be na sveti vla dala pravica, de norcev ne be blo. V je vsega kriva družba. — Ma čaki, čaki! Kej nimajo norišnic tv di u Rusji? Jn norce tudi. Kej je ^ u Rusji družba kriva, če je tolko n°r. cov? Jn gor, ke so taku napredni, zakei niso sprazneli norišnic? Kej uani 71 verjejo Basagli, čeglih je napreden? — Mihec, ti ne smeš prglihat ano socja}1 stično državo ses kapitalizmam. Ta111/L, ano jn tle je drugo. Tisto, ke je rek tisti dohtar vela samo za tle. — Ma Jakec, kaku govoriš taku zmotTi] no! Kej si tudi ti nomalo . ..? Ja, ja< ^ prou res, de je jemu prou Basaglifl-