1 ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski,.EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 6j> let NAROČNIKE NAGRAJUJE!
Današnjo nagrado poklanja Gostilna PP
fjg] Catering
BB
Ptuj, petek, 13. decembra 2013
letnik LXVI • št. 97 Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Cena: 1,10 EUR
KOPALNI1!
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC -
!4eM bnalcem	teduika,
pokkfakm Radia Ptuj
~tm poiloi/uiM pañfaey'm želim ¡Jtgétm pmzHičtti, (kcmb&t in iimur novo- Mr!
Politika
Destrnik • Podjetje Em-grad vložilo milijonsko tožbo proti občini
O Stran 9
Štajerski TEDIHK
Slovenija • Konec javne razprave o predlogu Jamstva za mlade
Aktualno Ptuj • S kolegija županov: »Vse ste zapacali!«
O Stran 3
Za lažje zaposlovanje mladih 153 milijonov evrov
Predlagani program, ki ga je s skupno 38 ukrepi sestavilo več ministrstev, naj bi za spodbujanje zaposlovanja mladih v dveh letih (2014 in 2015) ponujal dobrih 153 milijonov evrov, od tega 10 milijonov evrov za mlade v vzhodnem delu države.
Za izvajanje jamstev za mlade bo skupno namenjenih več kot 76 milijonov evrov v letu 2014 in več kot 77 milijonov evrov v letu 2015, skupno pa je v dveh letih predvidenih več kot 112.000 vključitev.
Vendar pa mladinske organizacije opozarjajo na ne-dodelanost in medresorsko neusklajenost posameznih ukrepov. Prav tako svarijo mlade, naj od programa vseeno ne pričakujejo preveč, saj nikakor ne zagotavlja, da bodo po štirih mesecih prijave na Zavodu za zaposlovanje dobili službo.
Med brezposelnimi delež mladih v starosti od 15 do 29 let po podatkih za november sicer predstavlja kar 26,4-od-stotni delež. To je 1,7 odstotne točke več kot novembra
lani.
O Stran 2
Foto: Črtomir Goznik
Športa
Dejan Zavec • Še
enkrat si želi borbo za naslov svetovnega prvaka
O Stran 12
%AWtUJ
www.radio-ptuj.si
Tednikov objektiv:
Država pometa s ptujskim odlagališčem
Spodnje Podravje • Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje vztrajajo, da denarja za CERO Gajke (ki sicer že več let posluje brez okolje-varstvenega dovoljenja) v prihodnje ne bo, ptujski župan Štefan Če-lan napoveduje tožbo.
O Stran 4 - 6
Židan napoveduje konec dimnikarskih koncesij
Slovenija • Koncesije za opravljanje dimnikarske dejavnosti bodo po napovedi ministra Židana leta 2016 ukinjene.
O Stran 24
100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!!

I Dežela Zdravja]
■ Bi bili radi še boljši ljubimci ?
www.sextablete.si
-	NA VOLJO BREZ RECEPTA
-	NARA VNO IN ZA VSA LETA
040 800 560)
4 tablete + 1 brezplačno	=30,60 EUR
9 tablet + 3 brezplačno	= 58,14 EUR (za 12 tablet)
13 tablet + 7 brezplačno	= 82,62 EUR (za 20 tablet)
27 tablet + 13 brezplačno	= 140,45 EUR (za 40 tablet
Kako lahko pride do trajnega povečanja ?
www.penistablete.si
-	ANONIMNA DOSTAVA V 24 URAH
-	BREZ STRANSKIH UČINKOV
031246 816)
j z vami ze
5 let]
10 tablet	= 32,74 EUR
20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet)
9771581625012
2 Štajerski
Aktualno
petek • 13. decembra 2013
Slovenija • Jamstvo za mlade bo stalo 153 milijonov
Mladi bodo brezposelni največ štiri mesece! Realnost ali utopija?
Program Jamstvo za mlade, težek 153 milijonov - od tega bo več kot 100 milijonov evropskega denarja - naj bi v letih 2014 in 2015 brezposelnim mladim bistveno olajšal vključitev na trg dela. Pripravljenih je 38 ukrepov, ki naj bi v programe zaposlovanja vključili kar 112 tisoč mladih. Preverili smo, kje se bodo našla vsa ta delovna mesta in na kakšen način bodo s temi ukrepi delodajalce spodbudili, da mladim dajo priložnost za delo.
Foto: Črtomir Goznik
Program Jamstvo za mlade, pri izdelavi katerega so sodelovali ministrstva za delo, gospodarstvo, izobraževanje, kulturo in kmetijstvo ter predstavniki mladih, vključuje 38 ukrepov, ki naj bi mladim brezposelnim bistveno olajšali vključitev na trg dela. Ciljna skupina so mladi med 15. in 29. letom, ki so vpisani v evidenco brezposelnih oseb. Tem naj bi, če bo program sprejet, vlada jamčila, da jim bodo v štirih mesecih po prijavi v evidenco brezposelnih ponujeni zaposlitev, usposabljanje na delovnem mestu, vključitev v formalno izobraževanje ali krajša oblika institucionalnega ali praktičnega usposabljanja.
Kot pojasnjuje državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Dejan Levanič, program vključuje preventivne in podporne ukrepe. Za izvajanje jamstev za mlade bo skupno namenjenih več kot 76 milijonov evrov v letu 2014, kar naj bi zadostovalo za 60.000 vključitev, v letu 2015 pa več kot 77 milijonov evrov, kar naj bi zadostovalo za 52.000 dodatnih vključitev.
Skupaj bi v dveh letih v ta namen porabili kar 153 milijonov evrov, velik del, kar 104 milijone, bo evropskih sredstev, Slovenija pa je dobila še dodatnih 10 milijonov dodatnih sredstev za spodbujanje zaposlovanja mladih na vzhodnem delu države.
Načelo: vsako delo šteje!
Program predvideva preventivno ukrepanje s štipendijami in vseživljenjsko karierno orientacijo. Takoj po nastanku brezposelnosti sledijo priprava individualnega zaposlitvenega načrta in ukrepi aktivne politike zaposlovanja, nato pa podpora pri uresničitvi podjetniške ideje, po štirih mesecih brezposelnosti pa dodatni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, med njimi sofinanciranje obveznega pripravništva v določenih sektorjih.
O tem, kateri ukrepi so najpomembnejši, Levanič pravi, da je težko govoriti, izpostavlja pa preventivne ukrepe za
šolajoče, ki naj bi imeli dolgoročnejše učinke zmanjševanja brezposelnosti: »To bomo dosegali z boljšim napovedovanjem bodočih potreb na trgu dela, sistematičnim informiranjem in svetovanjem,, beleženjem neformalno pridobljenih izkušenj in boljšim povezovanjem izobraževanja in trga dela. Med ukrepi, ki so namenjeni neposredno mladim brezposelnim takoj po nastanku brezposelnosti, pa je gotovo izredno pomembna reforma študentskega dela, ki bo temeljila na načelu »vsako delo šteje« in bo bistveno prispevala k zmanjšanju segmen-tacije na trgu dela."
Med pomembne sistemske ukrepe spada tudi vzpostavitev posebne skupine 68 mla-
dih svetovalcev zaposlitve za mlade na Zavodu RS za zaposlovanje in delovanje službe EURES, ki bodo na terenu z nasveti pomagali brezposelnim do zaposlitve.
Kje bodo zaposlitve, ko pa delovnih mest primanjkuje?
Program Jamstvo za mlade naj bi brezposelnim mladim v štirih mesecih po prijavi v evidenco zagotovil, da jim bo ponujena zaposlitev, usposabljanje ali izobraževanje. A ker stanje v državi ni rožnato, smo Levaniča povprašali, ali je to realno pričakovati. „Pri nas s svojimi ukrepi sicer
neposredno ne ustvarjamo delovnih mest, saj je odločitev o novem zaposlovanju samostojna poslovna odločitev delodajalcev, ki temelji predvsem na analizi stroškov in koristi. Lahko pa z ukrepi aktivne politike zaposlovanja spodbudimo k novemu zaposlovanju, predvsem z zniževanjem stroškov, povezanih s tem (kot npr. oprostitev plačila prispevkov delodajalcev, subvencija za zaposlitev, usposabljanje novih sodelavcev na delovnem mestu pod mentorstvom itn.) Del Jamstva za mlade se nanaša tudi na iskanje in razvoj novih priložnosti zaposlovanja in samozaposlovanja. Pozornost je treba nameniti perspektivnim sektorjem, ki predstavljajo potencialni vir zaposlovanja mladih.«
Uvodnik
10 milijonov za
spodbujanje
zaposlovanja
Ukrep, ki ga bo sofinancirala Evropska pobuda za zaposlovanje mladih in za katerega je Slovenija pridobila 10 milijonov evrov, se bo izvajal samo v vzhodni Sloveniji, kamor sodi tudi Ptuj. Izvajal se bo preko javnega poziva, na katerega bodo lahko kandidirali delodajalci, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje in bodo želeli zaposliti brezposelnega mladega. Kombinirana bosta programa prve zaposlitve mladih in pripravništva, predvidenih pa je približno 2000 zaposlitev v letu 2014 in dodatnih 660 zaposlitev v letu 2015.
Dženana Kmetec
Mladi naj raje ne pričakujejo preveč
Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc, organizacije, ki je skupaj z drugimi mladinskimi organizacijami sodelovala pri pripravi dokumenta, pa opozarja, da mlade skrbi nedodelanost posameznih ukrepov.
Ukrepi po njenih besedah niso medresorsko usklajeni, tako npr. ukrepa štiri in pet, ki se oba nanašata na praktično izobraževanje, le da je enega pripravilo ministrstvo za izobraževanje in drugega ministrstvo za gospodarski razvoj. Nekateri ukrepi, kot npr. beleženje in priznavanje neformalno pridobljeni znanj ali program Erasmus+, ki bo nadaljeval aktivnosti iztekajočega se programa Erasmus v okviru programa EU Vseživljenjsko učenje, pa sploh ne sodijo v program,
je dejala.«Predlog je zdaj zbirka 38 ukrepov, ki niso povezani med seboj. Kakšna bo potem šele njihova uresničitev,« je kritična Jarčeva.
Tako je po njenih besedah pri predlogih za razvoj podjetništva nujno najprej vzpostaviti ustrezno okolje. »Trg dela mora biti pripravljen za to!« opozarja. Mladinske organizacije bodo sicer pripravile svoje pripombe na dokument, za katere upajo, da bodo upoštevane.
Jarčeva tudi svari mlade, naj od programa ne pričakujejo
preveč. »Nekateri menijo, da bodo po štirih mesecih že dobili službo, toda v resnici ne bo tako. Program ne bo dal služb vsem brezposelnim mladim,« opozarja. Izraža bojazen, da bodo mladi razočarani.
Po njenem opozorilu tudi ne bodo vsa sredstva, namenjena izvajanju programa, porabljena neposredno za zaposlovanje. Sredstva so predvidena tudi za subvencije delodajalcem, za štipendije in podobno, pravi.
Med brezposelnimi se je delež mladih v starosti od 15 do
29 let po zadnjih podatkih zavoda za zaposlovanje v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal. Tako je skupina starih med 15 do 29 let predstavljala novembra letos 26,4-odstotni delež med starostnimi skupinami brezposelnih, kar je 1,7 odstotne točke več kot novembra lani. Skupina mladih je tako druga največja starostna skupina brezposelnih za skupino starejših od 50 let, ki med brezposelnimi predstavlja 30,9-odstotni delež.
(sta)
Petek trinajstega ...
Zame je sicer današnji petek, 13. decembra, povsem običajen delovni dan in verjamem, da je tako tudi za večino med vami. Morda je nekoliko drugačen zaradi naraščajočega predprazničnega vzdušja v bolj žalostnem kot veselem decembru. Zaradi številnih namigovanj, črnih napovedi in pričakovanj pa je drugačen tudi zaradi napovedanega uradnega razkritja velikosti finančne luknje ob pregledu desetih osrednjih slovenskih bank. A tudi tu se kaže, kako globoke so razlike med nami. Čeprav naj bi za uradne rezultate pregleda bank izvedeli šele danes, se je Banka Slovenije z rezultati obremenilnih testov seznanila že v sredo, no ja, to še nekako razumem. Nekoliko manj pa razumem, da se je včeraj na skrivnem sestanku z njimi seznanila že tudi vladajoča koalicija in nato še opozicija. Mi, navadni smrtniki, ki čutimo in bomo na svojih plečih še dolgo nosili največje breme, pa bomo zanje uradno izvedeli šele danes. Sicer so se že dan pred uradnim razkritjem po elektronskih medijih kot blisk razširili neuradni podatki, da naj bi bila bančna luknja težka 4,2 milijarde evrov, pri čemer naj bi za sanacijo država prispevala 3,5 milijarde evrov, preostalo pa drugi delničarji in imetniki podrejenih bančnih obveznic. Takoj po uradni objavi podatkov naj bi opravili (ne vem katero že) dokapita-lizacijo vseh treh državnih bank in se lotili tudi drugih »učinkovitih« ukrepov, ki naj bi luknjo zakrpali in tako končali večletno nezakonito izčrpavanje bančnega sistema.
Čeprav verjamem, da so bili člani protikorupcijske komisije pri svojem delu zaradi premočnih političnih in gospodarskih lobijev ter neučinkovite zakonodaje dejansko nemočni, me je njihov nenadni odstop tik pred zdajci močno presenetil. Nekoliko upanja, da se epidemiji barabinskih poslov, dajanja neugodnih kreditov in vsesplošne korupcije zada smrtni udarec, mi daje le še pokončna drža državnega tožilstva, nacionalnega preiskovalnega urada in nekaterih nepri-skledniških gibanj. A je vprašanje, ali bo to zadostovalo in ali se tudi za katerim od njihovih uradnih nastopov ne skriva kako drugo ozadje. Zaradi nasičenosti šokantnih nečednosti in kraj denarja smo namreč že vsi polni sumničenj Zato bo najprej treba povrniti zaupanje v to državo, v to vlado in v ta politični sistem. V nasprotnem primeru nam ostaja le še ena opcija: menjava vseh znanih obrazov in tudi sistema, ki mu očitno vsi nis(m)o dorasli.
Martin Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemijarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 13. decembra 2013
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Zupani o »spornih« omrežninah
Zupani večinoma za enotno ceno omreznine
Leto dni mineva, odkar je v veljavo stopila uredba o oblikovanju cen vode. Ta predpisuje, da morajo občine novo oblikovane cene potrditi najkasneje do konca marca prihodnje leto. Po besedah direktorja Komunalnega podjetja Ptuj, ki je pripravilo elaborate, pri nas napredka ni bilo. Dileme obstajajo predvsem v delu, ki se tiče omreZnine.
Kot je dejal Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, so v zadnjih tednih potekali številni sestanki, kjer so z župani govorili, kako naprej. »Rok za sprejetje cen je kratek, bojim se, da nas bo povozil čas.«
Glažar grozi s prepovedjo uporabe infrastrukture
S predlogom izračuna omrežnine se župan občine Hajdina ne strinja, predvsem zato, ker je veliki delež skupne infrastrukture na območju občine Hajdina. Zagrozil je celo s tem, da bo občina zaprla »pipo« in bodo posledični vsi ostali brez vode: »Zaradi teh skupnih objektov imamo naši občani višjo omrežnino! To ni nobena grožnja, to je problem, ki je bil izpostavljen že pred leti,« je dejal in dodal, naj se omrežnina pošteno porazdeli med vse občine. Na dejstvo, da je voda celo ustavna dobrina, je Glažarja opozoril župan občine Cirkulane, da
pa gre za očitno grožnjo, se je strinjal tudi markovski župan Milan Gabrovec.
Anton Butolen: »Omrežnina bo občino Žetale udarila dvakrat bolj kot nepremičninski davek!«
Vrednost omrežnine je po državni uredbi izračunana na podlagi vrednosti infrastrukture. Novejša kot je ta, višja je omrežnina, čeprav bi bilo bolj smotrno ravno obratno. »Izračun je po svoje neumen. To pa zato, ker imamo nove objekte in bi bilo po amortizaciji za vzdrževanje treba zagotoviti več sredstev. Resnica pa je obratna, če so objekti novejši, je tudi vzdrževanja manj,« je dejal Butolen ter napovedal revizijo takšnega način obračuna omrežnine. Kot je pojasnil, bo prebivalce žetalske občine omrežnina obremenila celo dvakrat bolj kot davek
na nepremičnine, saj naj bi omrežnina znašala skoraj 24 evrov, medtem ko na Ptuju le nekaj čez 2 evra mesečno.
Enotne cene -solidarnost ali preračunljivost?
Vse bolj se med župani omenja možnost oblikovanja interesne zveze, v katero bi se združili in znotraj katere bi si porazdelili znesek omrežnine. A po mnenju mnogih ta zveza ne bo zaživela. Župan MO Ptuj Štefan Čelan je županom večkrat pojasnil, kaj je predpisa-
no v uredbi in hkrati poudaril, da je dogovor o enotnosti cen nujen.
Kljub temu da so ptujski mestni svetniki že potrdili nove cene vode, je Čelan za decembrsko sejo napovedal preklic omenjenega sklepa. »Smo za solidarnost in obli-
kovanje istih cen. Eni bomo plačali malo več, drugi malo manj. Pozabimo na občinske meje in naredimo nekaj za skupno dobro.« Povprečna omrežnina bi v tem primeru znašala nekje 6 evrov mesečno, a Butolen mu je odvrnil, da v tem primeru pač ne gre za solidarnost, pač pa, glede na to, da je omrežnina prihodek občine, ptujskemu županu ustreza, da bo v občinsko malho prišlo več denarja, ki ga bodo v prihodnjih letih potrebovali za obnovo dotrajanega vodovoda.
Večina za enotno omreZnino, trije Zupani proti
Ob koncu razprave so župani glasovali o oblikovanju enotnih cen storitev omrežni-ne. Večina je za enotno oblikovanje, proti enotnemu znesku omrežnine so bili župani občin Dornava, Cirkulane in Markovci.
Patricija Kovačec
Ptuj • S kolegija županov Sp. Podravja
»Vse ste zapacali!«
Zapletom v zvezi s projektom izgradnje OŠ Ljudevita Pivka ni videti konca. Po tem, ko smo v eni izmed prejšnjih številk predstavili problematiko nepravilno vodenih postopkov Mestne občine Ptuj, je bila omenjena tematika uvrščena tudi na dnevni red kolegija Zupanov. Po razpravi sodeč še kmalu ne bodo našli skupnega jezika, vsi še zmeraj poudarjajo pomembnost izgradnje in jo tudi soglasno zagovarjajo, a konkretnih predlogov za rešitev iz problematične situacije iz vrst Zupanov ni bilo slišati.
Ivan Vidovič, vodja občinske uprave MO Ptuj, je županom uvodoma predstavil potek aktivnosti projekta, način sofinanciranja ter sofinancer-ske deleže občin, s čimer je sprožil burno razpravo. Prvi je na postopke, ki so potekali brez pravne podlage, opozoril župan občine Cirkulane Janez Jurgec.
Čelanu je Ze slabo od tega, Vidovič trdi, da bolj transparentne zadeve ni
Mnenju cirkulanskega župana se je pridružil tudi Milan Gabrovec, župan občine Markovci. Tudi on je poudaril, da podpira gradnjo, a se mu zdi investicija predraga. Dejal je še, da ima markovska občina že rezervirana sredstva v proračunu za namen sofinanciranja, a hoče in pričakuje transparentnost. Ivan Vidovič pa je odvrnil, da ni
bolj transparentne zadeve, kot je ta. Ptujski župan Štefan Čelan, ki je dejal, da mu je že slabo od tega, je na obtožbe, da preostale občine niso sodelovale pri izpeljavi projekta, pomahal z dokumentom, iz katerega naj bi bilo razvidno, da so občine potrdile identifikacijski projekt (IP). Kot se je izkazalo, so ga res potrdile, a že davnega leta 2008, ko je bila predvidena gradnja na lokaciji, kjer danes stoji šola, za pol nižjo vrednost.
Anton Butolen: »Potrjevanje zadev, ko investicija že poteka, je smešno in tudi nezakonito!«
Na to je Čelana opozoril že-talski župan Anton Butolen: »IP smo potrdili, ampak ne tega. Nehajmo se sprenevedati, zdaj uvrščati na občinske svete potrjevanje IP, ko investicija že teče, je milo rečeno smešno, sicer pa tudi nezako-
nito. Kakšna transparentnost? Vse ste zapacali! Gospod Vido-vič, vaš župan bi vas moral razrešiti!« Po besedah Butolena so bile občinam predstavljene
le cena in njihove obveznosti. Njegove izjave je potrdil tudi Jurgec, ki je dejal, da je bilo v tej zgodbi pač preveč soliranja s strani MO Ptuj, kar ostale ob-
čine moti. »Ne govorite o sklepih, ki smo jih sprejemali leta 2008. Takrat je bila situacija popolnoma drugačna. Potrjevali smo investicijo v višini 1,9 milijona evrov in takrat smo se strinjali, da bomo za gradnjo namenili denar iz prodaje objekta v Biogradu na morju.
Milan Gabrovec: »Pričakujemo, da bomo dobili vse odgovore in natančna pojasnila.«
Milan Gabrovec je želel slišati pojasnila, ali držijo govori-
ce, da se bo v okviru projekta izgradnje šole prenavljala tudi kuhinja dijaškega doma ter za kakšne standarde vendarle gre, saj naj bi po njegovem izračunu kvadratni meter stal 2400 evrov, za primerjavo pa je dodal, da so v njihovi občini za izgradnjo vrtca, kjer je po njegovih besedah šlo za gradnjo po primerljivem standardu, odšteli 1200 evrov za kvadratni meter. Vidovič se z omenjenimi zneski ni strinjal, dejal je, da je predvideni strošek 1400 EUR/m2, a od kod takšna številka in kolikšna naj bi bila dejanska površina šole, ni znal povedati, češ da s seboj nima ustrezne dokumentacije. Glede obnove kuhinje pa je dejal, da je obnova kuhinje res predvidena, saj naj bi bila ta po odprtju šole skupna.
Zupanom potekli listki za parkirnino?!
Sredi razprave so štirje župani (Rajko Janžekovič, Friderik Bračič, Milan Gabrovec in Anton Butolen) zapustili sejo, eden celo z izgovorom, da mu je potekel listek za parkirnino. Iz tega razloga razprava ni doživela epiloga v smislu kakršnega koli dogovora ali sklepa, kako bodo občine, skupaj z MO Ptuj, postopale v dotič-nem projektu, če sploh bodo. Usoda izgradnje in financiranja novogradnje OŠ Ljudevita Pivka zato na žalost ostaja še nejasna.
Patricija Kovačec
Foto: Črtomir Goznik
Kljub temu da seja kolegija županov ni namenjena sprejemanju kakršnih koli sklepov, je bilo pričakovati, da bodo župani dosegli morebitni skupni dogovor o nadaljevanju projekta izgradnje OŠ Ljudevita Pivka, a se to ni zgodilo.
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 13. decembra 2013
Slovenija • O ravnanju s komunalnimi odpadki v prihodnosti
Država radira Gajke z zemljevida odlagališč
V sklopu izvajanja kohezijske politike v obdobju 2007-2013 je ena od prioritetnih usmeritev tudi področje ravnanja z odpadki. Temeljni namen te usmeritve je zagotovitev ustreznih centrov za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, deloma tudi ureditev odlagališč za odlaganje odpadkov po obdelavi.
Foto: Črtomir Goznik
Na Pragerskem (občina Slovenska Bistrica) se gradi Regijski center za ravnanje z odpadki štajerske regije, vključno z MBO-napravo. Vendar kapacitete tega centra naj ne bi zadostovale za celotno rešitev ravnanja z odpadki za območje podravske regije. Skupna vrednost projekta je 14,3 milijona evrov. Delež evropskega sofinanciranja bo 7,2 milijona evrov.
Iz Kohezijskega sklada finančne perspektive 2007-2013, ki jo imenujemo tudi stara finančna perspektiva, se bo v Sloveniji sofinancirala gradnja sedmih regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Odločbe o dodelitvi kohe-zijskih sredstev za to finančno perspektivo imajo izdano projekti gradnje ali nadgradnje regijskih centrov Koroška, Ljubljana, Zasavje (druga faza), Pomurje (druga faza), Dolenjska (druga faza), Nova Gorica in Slovenska Bistrica. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) navajajo: »Predvidene kapacitete centrov zadostujejo za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, ki nastajajo v Republiki Sloveniji.«
Se bo Ptuj obrisal pod nosom?
Ob navedenih podatkih se nam je zastavilo vprašanje, zakaj med naštetimi projekti ni nadgradnje centra Cero Gajke. Na ptujski Mestni občini namreč zatrjujejo, da še vedno pričakujejo pozitivno odločbo za njihovo vlogo, medtem ko na MKO, kot že zapisano, zatrjujejo nasprotno: »Kapacitete objektov za
obdelavo komunalnih odpadkov, ki imajo izdane odločbe za sofinanciranje iz kohezij-skega sklada, so za območje celotne Slovenije zadostne. Ob teh predpostavkah dodatnih potreb po uporabi javnih sredstev tako verjetno ni.« Da se lahko zgodi, da se bo Ptuj za javni denar za gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki obrisal pod nosom, je v pogovoru za Štajerski tednik nedavno potrdil tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan: »Na ravni države je dejstvo, da imamo že v tem trenutku kapacitet skorajda preveč. Torej so programi regijskih centrov za odlaganje z odpadki načrtovani preobsežno, saj očitno pri njihovi pripravi ni bilo načrtovano, da bo iz leta v leto odloženih mešanih komunalnih odpadkov manj. V prihodnji finančni perspektivi, ne samo ker je takšna politična volja Slovenije, ampak ker so takšna nova pravila, tudi ne bo več evropskega sofinanciranja tovrstnih centrov. To pomeni, da nikjer v državi kakršenkoli tovrstni center s slovensko-evropskim denarjem več ne bo grajen.«
Iz ministrovih besed je moč sklepati, da torej v
novi finančni perspektivi 2014-2020 na Ptuju, pa tudi sicer v Podravju, ni moč pričakovati, da bi se z evropskim in državnim denarjem gradil še drugi regijski center za odlaganje odpadkov.
Ptujčani ne bodo popustili
V nasprotju z ministrom Židanom je prvi mož ptujske občine Štefan Čelan prepri-
čan drugače. »Govorimo sicer res zgolj o črnem scenariju, za katerega mi ne verjamemo, da se bo zgodil. Še vedno smo prepričani, da bo Cero Gajke regijska deponija, tako kot je bila načrtovana. Vsiljujejo
nam sicer rešitev Pragersko, ki pokriva samo potrebe 50 tisoč ljudi, 300 tisoč ljudi pa tako ostaja brez rešitve. Pra-gersko, Ormož in Lenart ne izpolnjujejo nobenih pogojev, kjer bi bilo mogoče odlaganje za 350 tisoč ljudi oziroma zgraditi deponijo. Pragersko je v Naturi 2000, leži neposredno ob strelišču olimpijskega in svetovnega formata, na poplavnem področju in podobno. Obstoječa ormoška deponija nima možnosti širitve,« razlaga ptujski župan Štefan Čelan in dodaja, da naj bi bil Cero Gajke edini center, ki v tem trenutku izpolnjuje vse pogoje. »Res pa je, da v slovenskem prostoru na tem področju vlada popolna anarhija. Če se je kje pokazal razkorak interesa med javnim in zasebnim, se to kaže na področju ravnanja z odpadki. Gremo se zasebnega izvoznega turizma, tretja liga državnih uradnikov je očitno tako močna, da noben minister ni sposoben tega presekati. Enostavno, vse tisto, kar prinaša dobičke, imajo v glavnem v rokah zasebniki, vse tisto, kar je strošek, pa naj bi na nek način imele v rokah občine. Deponije in odlaganja preostanka mešanih komunalnih odpadkov se otepajo vsi zasebniki, to naj uredi občina, ločeno zbrane frakcije, kjer se da zaslužiti, s tem pa naj bi barantali zasebniki. Takšna je situacija v tem trenutku. Ni resornega ministra, ki bi
Celan grozi s tožbo, ministrstvo vztraja pri svojem
Tako MKO kot resorni minister Dejan Židan sta v odgovorih na naša novinarska vprašanja večkrat zatrdila, da Ptuj več ne more prejeti javnega denarja za gradnjo regijskega odlagališča z MBO-napravo. Za komentar na te izjave in trditve smo zaprosili župana MO Ptuj Štefana Čela-na. Njegov odziv je bil sledeč: »Kaj izjavlja minister Židan, mi ni znano, zato ne morem komentirati njegovih izjav. Vem pa, da imamo v MO Ptuj pravnomočno sodbo višjega sodišča, ki jasno kaže, da so državni uradniki več kot dve leti napačno razlagali njihove predpise in s tem oškodovali občine Spodnjega Podravja. Naše stališče je zelo jasno in pomeni, da smo regijski center, ki mora biti sofinanciran s kohezijskimi sredstvi. Če ne bomo sprejeli tega sklepa, sledi tožba do države v višini 20 milijonov evrov.«
In kakšen je bil na besede župana Čelana odziv MKO? »Večletno finančno obdobje
2007-2013 se končuje. Na področju izgradnje okoljske infrastrukture, ki je opredeljeno v Operativnem programu okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013, je za okoljske investicije na področjih ravnanja z odpadki, vodo-oskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter zmanjšanja škodljivega delovanja voda določenih dobrih 548 milijonov evrov kohezijskega evropskega denarja. Že več mesecev je znano in objavljeno, da so ta sredstva, kot tudi sredstva, ki jih je s sklepom v oktobru 2012 dodatno namenila Vlada RS za uspešno izvedbo navedenega večletnega obdobja, z odločbami Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo dodeljena posameznim projektom. Med temi projekti ni projekta Cero Gajke. Glede na pripravljenost projektov lahko navedemo, da tega projekta ni niti v indikativ-ni listi dodatnih 11 projektov, ki so bili letos predstavljeni na
Foto: Črtomir Goznik
Ce Ptuju evropska in državna sredstva za gradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki ne bodo dodeljena, župan Čelan napoveduje bitko tudi po sodni poti.
Vladi Republike Slovenije, saj so na navedeni listi le projekti, ki imajo v celoti usklajene vloge za sredstva, imajo dovoljenja za gradnjo v primeru rdeče knjige po FIDIC ter že izbrane izvajalce za izvedbo del. Vsi navedeni ukrepi Vlade Republike Slovenije so le del ukrepov, ki jih je le-ta izvedla za zmanjšanje tveganja izgube evropskih sredstev,« so v odgovoru na naše novinarsko vprašanje odgovorili na MKO in
s tem še enkrat potrdili besede ministra Židana.
Ampak tudi Ptuj vztraja pri svojem. Ko smo Alenki Korpar iz Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja zastavili vprašanje, kje se bodo po letu 2015, ko se bo ormoško odlagališče zaprlo, odlagali odpadki iz območja občin Spodnjega Podravja, je odgovorila: »Vsekakor si prizadevamo, da se bo preostanek odpadkov tudi po letu
2015 odlagal na CERO Gajke. Glede na dejstvo, da rok za pridobitev kohezijskih sredstev še ni potekel, se še vedno trudimo kohezijska sredstva pridobiti in financirati izgradnjo v skladu z zastavljeno finančno konstrukcijo. V ta namen smo izpeljali vse potrebne aktivnosti: oddali vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev, izvedli vse potrebne razpise in smo v fazi pridobivanja dovoljenj.«
petek • 13. decembra 2013
Tednikov objektiv
Štajerski	5
Ob predpostavki, da se regijski center za odlaganje odpadkov na Ptuju ne bi gradil (če evropsko in državno sofinanciranje izpadeta), nas je zanimalo, ali je možno, da bi se gradila samo MBO-naprava brez odlagališča. Alenka Korpar iz Skupne občinske uprave odgovarja: »Trenutno o planu B še ne razmišljamo, saj še vedno peljemo vse aktivnosti, da pride do izvedbe investicij v skladu z zastavljenimi cilji.«
Na MKO smo hkrati zastavili vprašanje, ali obstaja možnost, da bi država in Evropska unija projekt izgradnje MBO na lokaciji Cero Gajke, četudi bo odlagališče kot tako zaprto, morda podprli v prihodnji finančni perspektivi 2014-2020. Na MKO so odgovorili: »Programski dokumenti za finančno perspektivo 2014-2020 še niso sprejeti. Slovenija pri pripravi teh dokumentov sledi lastni okoljski politiki in prioritetam, ki jih je za naslednjo finančno perspektivo oblikovala Evropska komisija. Sofinanciranja gradnje centrov MBO ni med njimi.«
pravzaprav razumel, kaj je celovito ravnanje z odpadki, zato imamo te probleme. Če bi se nam v resnici zgodil črni scenarij, bomo vložili kazensko in materialno tožbo proti vsem tistim, ki ga bodo spisali. Šli bomo do konca,« še pove ptujski župan in doda, da je dogajanje okrog Gajk še toliko bolj nerazumljivo, saj gre za projekt, ki je bil v preteklosti podprt tudi z državnimi in evropskimi sredstvi.
Kam se bodo podravski odpadki odlagali po letu 2015
Če se zgodi, da bo obveljalo stališče MKO, bo torej edino odlagališče oziroma regijski center za ravnanje z odpadki za območje Podravja v Slovenski Bistrici, kjer pa kapacitete za potrebe odlaganja celotne regije ne bodo zadostovale.
Na MKO smo naslovili vprašanje, kam se bodo po letu 2015 odlagali odpadki iz Podravja glede na dejstvo, da bodo kapacitete na Pragerskem premajhne, na Ptuju oziroma na katerikoli drugi lokaciji v regiji pa gradnja odlagališča po njihovem zagotovilu ni načrtovana. »Lokalne skupnosti so tiste, ki morajo izvesti svoj del nalog v skladu z zahtevami okoljskih predpisov in predpisov s področja lokalne samouprave. Pri tem so določene skupnosti uspešnejše od drugih. Konkretno je bila za območje podravske regije od občin podana in usklajena le vloga za sofinanciranje Cero Slovenska Bistrica. Področje ravnanja s komunalnimi odpadki, ki vključuje tudi odlaganje teh odpadkov, je torej v pristojnosti lokalnih skupnosti. One so tiste, ki se odločajo skladno z zakonskimi določbami o načinu izvajanja te javne službe ter o subjektu, ki
Poročali smo, da odlagališče Cero Gajke od leta 2007, torej polnil šest ler, nima veljavnega okoljevarstvenega (OVD) IPPS dovoljenja. Na Agencijo RS za okolje (ARSO) smo zastavili vprašanje, zakaj vloga za dovoljenje v preteklosti ni bila odobrena. Odgovor je bil sledeč: »Vloga za odlagališče Gajke je bila v letu 2011 zavrnjena, ker je bilo predhodno zavrnjeno tudi okoljevarstveno soglasje iz razlogov, ki se nanašajo na oddaljenost roba odlagališča od kmetijskih zemljišč v skladu z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih.«
Javne služba Ptuj so 6. julija letos vložile novo vlogo za pridobitev OVD IPPC za obratovanje tako obstoječega odlagališča kot tudi novega odlagališča, vključno z napravami za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, kompostarno in sortirnico odpadkov. Vloga je v obravnavi, o njej doslej še ni bilo odločeno.
Foto: Črtomir Goznik
Iz mešanih komunalnih odpadkov se v MBO-napravi proizvaja tudi RDF-gorivo, ki se kot energent uporablja v toplarnah, cementarnah in drugih objektih termične obdelave odpadkov ter je lahko nadomestek za klasična fosilna goriva (premog, plin, kurilno olje). RDF-gorivo vsebuje vse vrste materialov, ki imajo visoko kalorično vrednost (papir, plastika, tekstil ...). RDF, proizveden iz gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov, ima kurilno vrednost med 16 in 19 MJ/kg.
bo izvajal to javno službo. Navedeno pomeni, da so občine tiste, ki morajo najti oziroma se dogovoriti za način in kraj odlaganja preostanka komunalnih odpadkov po ustrezni obdelavi. Kot smo tudi navedli, je ministrstvo, pristojno za okolje, analiziralo stanje in potrebe v Republiki Sloveniji in ugotovitve vključilo v Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki ga je potrdila Vlada Republike Slovenije. Ponovno poudarjamo, da je prioriteta preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo ločeno zbiranje in reciklaža, šele v zaključku pa obdelava preostanka po ustreznih postopkih, termična obdelava in le minimalno odlaganje. Če bodo občine sledile tej usmeritvi (velika večina občin že izvaja ustrezne ukrepe) in bo zgrajena ustrezna infrastruktura za obdelavo, potem imamo v Sloveniji dovolj odlagališč, ki razpolagajo z ustreznimi dovoljenji oziroma so v fazi pridobivanja le-teh. Razmišljanje, da mora vsaka občina imeti svoje odlagališče in da je glavni problem količina odlagalnega prostora, je dokazano napačno in zastarelo. Če občina želi resno pristopiti k
ureditvi te javne službe, tudi ni potrebe po tako imenovanem smetarskem turizmu.«
V	Sloveniji tri sežigalnice
V skladu z Operativnim programom se za območje celotne Slovenije za obdelavo ostanka mešanih komunalnih odpadkov omenja možnost gradnje sežigalnic. Energija, pridobljena v sežigalnicah, naj bi se med drugim uporabljala za sistem daljinskega ogrevanja mest. Po podatkih Operativnega programa potencial izkazujejo Ljubljana, Maribor in Celje. Prav tako je v programu predvideno, da bodo v letu 2016 vsi prevzeti mešani komunalni odpadki pred odlaganjem na odlagališču obdelani. Zato bodo v obdobju 2013-2015 zgrajene MBO-naprave za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. V Po-dravju je po podatkih Operativnega programa predvidena samo ena - v Slovenski Bistrici, kjer se že gradi.
Kaj je MBO?
MBO je naprava za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov.
V	MBO-napravah se predelujejo trdi komunalni odpadki
in blato iz čistilnih naprav. Obdelava v MBO-napravi je dvofazna: mehanska in biološka. Mehanski del obdelave je navadno avtomatizirana mehanska sortirna faza. Ta faza bodisi odstranjuje materiale iz mešanih odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati (kovine, plastika, steklo in papir), bodisi jih predeluje. Nekaj sistemov vključuje tudi mokro obdelavo za pripravo in pranje elementov odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati. S procesom MBO se med drugim lahko proizvaja visoko kalorično gorivo, imenovano RDF (refused derived fuel). RDF-goriva se kot energent uporabljajo v cementnih pečeh ali energetskih obratih. Proizvedena so iz plastičnih materialov in biološko razgradljivih organskih odpadkov. Biološki element ali biološki del MBO-procesa se nanaša na anaerobno izgradnjo, kompostiranje in biološko sušenje. Anaerobna razgradnja vključuje biološko razgradljive komponente odpadkov z namenom proizvodnje bio-plinov in sredstev za izboljšavo tal. Bioplin se lahko uporablja za pridobivanje elektrike ali pa se ga uporabi za gretje. Biološka faza se lahko nanaša tudi na kompostiranje. V tem primeru je organska kompo-
nenta obdelana z aerobnimi mikroorganizmi. Predelava odpadkov v MBO-napravah naj bi imela pozitivne učinke na okolje.
Referenčni stroški za gradnjo naprave za mehansko biološko obdelavo kapacitete 55.000ton na leto znašajo 13 milijonov evrov. V referenčnih stroških za naprave za mehansko biološko obdelavo so upoštevani stroški gradnje objektov za sortiranje (izločanje frakcij za recikliranje in gorljivih frakcij), stroški gradnje objektov aerobne obdelave, stroški nabave in vgradnje opreme za sortiranje in mehansko obdelavo ter stroški nabave in vgradnje opreme za aerobno obdelavo.
Sredstva za gradnjo okolj-ske infrastrukture za ravnanje z odpadki se zagotavljajo iz več virov: iz evropskih ko-hezijskih sredstev, državnega in občinskih proračunov, obstaja pa tudi možnost financiranja iz zasebnega kapitala po sistemu javno-zasebnega partnerstva. Za gradnjo objektov za energetsko obdelavo gorljivih frakcij mešanih komunalnih odpadkov se v Operativnem programu poleg vseh že naštetih virov financiranja omenja tudi kredite evropskih investicijskih bank.
Majda Goznik, Mojca Zemljarič
Po podatkih Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki bi v Sloveniji v obdobju 2012-2015 potrebovali prostora za odlaganje za 1.534.301 tono obdelanih komunalnih odpadkov, v obdobju 2016-2030 pa za 1.596.650 ton. Skupaj v obdobju 2016 -2030 torej 3.130.951 ton. »Gledano po statističnih regijah bi bilo na primer zaradi manjših transportnih stroškov ter večje zanesljivosti ravnanja s komunalnimi odpadki primerno po letu 2015 na območjih nekaterih statističnih regij zagotoviti dodatne zmogljivosti odlaganja, predvsem s širitvijo obstoječih odlagališč. Smiselno bi bilo, da se odpadki iz statističnih regij, kjer prostih zmogljivosti za odlaganje ni, odlagajo na najbližji lokaciji, kjer zmogljivosti odlagališča to dopuščajo,« je navedeno v Operativnem programu. Kot je še razvidno iz citiranega dokumenta, naj bi se zmogljivost infrastrukture za odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov v obdobju 2016-2030 povečala v savinjski, gorenjski, goriški in osrednjeslovenski regiji ter na območju jugovzhodne Slovenije.
Operativni program predvideva, da se bo odlaganje obdelanih mešanih komunalnih odpadkov izvajalo v letu 2020 na največ 11 odlagališčih, s tem da se bo število odlagališč proti koncu obdobja 2010-2030, predvsem zaradi ekonomije obsega odlaganja odpadkov, dodatno skrčilo na predvidoma največ pet odlagališč.
Foto: Črtomir Goznik
6 Štajerski
Spodnje Podravje
petek • 13. decembra 2013
Ptuj • Priznanja za razvoj in promocijo strokovnega izobraževanja
Strokovnjaka s pogledom v razvoj in prihodnost
Ptujski župan Štefan Čelan je 6. decembra v poročni dvorani na Ptuju pripravil sprejem za Janeza Škrleca, predsednika odbora za znanost in tehnologijo pri OZ Slovenije, člana sveta za znanost in tehnologijo RS, člana strokovnega meroslovnega sveta RS, vodja strokovne sekcije elektronikov in mehatronikov pri OZS in Marjana Žargija, upokojenega učitelja ŠC Ptuj, za njun velik in neprecenljiv prispevek pri razvoju in promociji strokovnega izobraževanja v zadnjih desetletjih na Ptuju in v Sloveniji ter jima podelil priznanji MO Ptuj, pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija in malo statuo MO Ptuj.
V 30 letih izobraževanja programov elektrotehnike, mehatronike in računalništva na Ptuju je bilo veliko prelomnic. Prva je zagotovo vpis prve generacije dijakov leta 1983, ena od prelomnic v razvoju šole pa je bil prihod strokovnjaka z veliko znanja in bogatimi izkušnjami iz gospodarstva ter predvsem s pogledom v prihodnost. To je bil Marjan Žargi, upokojeni učitelj SC Ptuj, ki je postavil trdne temelje, na katerih so gradili in nadaljujejo še danes. Med prvimi, ne le na Ptuju, temveč tudi v državi, je začel opozarjati na krizo na področju strokovnega izobraževanja in je izražal potrebo po predstavitvah strokovnih poklicev med učenci osnovnih šol. Opozarjal je na nujnost povezovanja šole in gospodarstva, kjer je našel velikega sogovornika in partnerja Janeza Škrleca. Bil je tudi en od pionirjev na področju mednarodnega sodelovanja in pri iskanju par-
Foto: Črtomir Goznik
S podelitve priznanj Janezu Skrlecu in Marjanu Zargiju
tnerskih šol ter odličen organizator tekmovanj dijakov ele-ktro šol na najvišji ravni. Sodeloval je pri prenovi, razvoju in
uvajanju novih izobraževalnih programov. Vodil je izdelavo izpitnega kataloga, priročnika in izpitnih vprašanj za mojstr-
Ptuj • 30 let izobraževanja elektro programov
Rešitev zaposljivosti mladih je sodelovanje z gospodarstvom
Minuli petek so se končali projektni dnevi, ki so potekali v čast 30-letnice izobraževanja elektro programov na Ptuju, prva generacija je izobraževanje namreč pričela davnega leta 1983. Dijake je ob tej priložnosti obiskal in nagovoril evropski poslanec Milan Zver.
ski izpit za pridobitev naziva mojster elektronik. Oral pa je tudi ledino na področju praktičnega izobraževanja pri delodajalcih.
Janez Škrlec je s svojim ugledom, vplivom in izkušnjami veliko prispeval, da sta OZ in GZ Slovenije podprli sprejem že omenjenih strokovnih programov. Bil je tudi pobudnik podpisa pogodbe o strokov-
nem sodelovanju na področju izobraževanja in prenosa izkušenj med obrtjo in šolskim sistemom, konkretno med OZS in Šolskim centrom Ptuj. Veliko zaslug ima tudi pri organizaciji seminarjev za obrtnike, na katerih so jim učitelji ŠC Ptuj posredovali svoja teoretična znanja. V okviru odbora za znanost in tehnologijo pri OZ Slovenije je doslej organi-
ziral 81 strokovnih dogodkov, organiziral pa je tudi deset na-notehnoloških dnevov. Mlade spodbuja za tehnične poklice, promovira elektrotehniko, mehatroniko, avtomatiko, robotiko, IKT, bioniko, nanoteh-nologijo. „Sem velik zagovornik napredka, razvoja, novih tehnologij. Spodbujam inovacije ter učinkovito povezovanje gospodarstva in znanosti v interesu razvoja celotne slovenske družbe. Sem velik prijatelj ŠC Ptuj in mesta Ptuj," poudarja Janez Škrlec.
Kot je poudaril ptujski župan, sodita prejemnika priznanj med tiste zaslužne ljudi, ki so v tem okolju pomagali orati ledino pri uvajanju novih izobraževalnih in šolskih programov ter tudi pri nadgradnji obstoječih programov. „Prav je, da se tistim posameznikom, ki so pripravljeni dati nekaj več, vsaj s skromno pozornostjo zahvalimo. Želimo si še več takšnih prijateljev Ptuja, sodelavcev in sodelavk izobraževalnih institucij. Odločitev, da naj Ptuj dobi višje-in visokošolsko izobraževanje, zagotovo sodi med tri modre odločitve tega mesta," je poudaril ptujski župan ob podelitvi priznanj Janezu Škrlecu in Marjanu Žargiju.
MG
Po besedah ravnatelja Elektro in računalniške šole Ptuj Rajka Fajta je šola v 30 letih doživela kar nekaj prelomnih trenutkov, od uvajanja novih programov do opremljanja novih učilnic, med drugim pa tudi spremembe, ki so sledile razvoju izobraževanja. Pri tem je poudaril vse aktivnejše sodelovanje z gospodarstvom in obrtništvom ter možnost izobraževanja v državah Evropske unije. »Aktivnosti, ki so se zvrstile v projektnem tednu, niso bile vezane zgolj na stroko, pač pa so si tako dijaki kot mentorji izbrali različne teme
in aktivnosti. Med drugim smo predali namenu maketo držav Evropske unije, ki je odslej nameščena ob našem vhodu.« Po ravnateljevih besedah se že več kot 20 let aktivno vključujejo v projekte izmenjave dijakov, zemljevid, opremljen z zaslonom na dotik in opisom vseh izmenjav dijakov v tujini, pa so predstavili kot rezultat dolgoletnih izkušenj na tem področju. Maketo so v celoti, vključno z elektroniko, izdelali dijaki ob pomoči mentorjev.
Dijake je ob zaključku projektnega tedna obiskal evropski poslanec Milan Zver, ki je
Foto: Črtomir Goznik
Milan Zver, Danilo Polajžar in Boris Zlender so z dijaki in učenci ptujskih osnovnih šol odigrali simultanko. Vsi igralci so prejeli elektronske šahovske ure, izdelek dijakov in mentorjev.
po Fajtovih besedah, v času ministrovanja na šolskem ministrstvu postavil mejnik v razvoju njihove šole. Takrat je namreč podal soglasje za spremembo namembnosti prostorov bivše vojašnice oziroma za obnovo prostorov, v katerih je danes sedež šole. Ta jim je svetoval, naj se vpisujejo v izobraževalne programe, ki sledijo zahtevam časa, ter naj izkoristijo evropske programe mobilnosti. »Prepričan sem, da iskanje znanja v tujini bistveno vpliva na konkurenčnost in sposobnosti mladih na trgu dela.« Dejal je še, da si želi, da se pri nas v čim krajšem času ustvarijo gospodarske razmere, ki bodo mladim omogočale zaposlitev po šolanju. »Za nastalo situacijo ni kriv le oslabljen trg dela, pač pa tudi sami izobraževalni programi, ki velikokrat izobražujejo mimo potreb trga in gospodarstva. Večina nove evropske zakonodaje na področju izobraževanja, ki jo tudi sam pozdravljam, poudarja preplet šolske ponudbe in potreb trga. Dokler tudi pri nas ne bo prevladala takšna filozofija, bomo imeli težave z zaposljivostjo mladih.«
Patricija Kovačec
Kidričevo • Ta veseli dan kulture
Literarni večer z Marjanom Pergerjem
Ob obletnici rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna so v DPD Svoboda Kidričevo pripravili Ta veseli dan kulture, v katerem so se srečali z mladim ustvarjalcem in strokovnim delavcem Marjanom Pergerjem, ki je otroška leta preživel v Kidričevem.
Marjanu Perger je izdal knjigo za slepe, slabovidne in videče otroke pod naslovom Mi se z vlakom peljemo. Knjigo je uredil in opremil sam in povedal, da se je z drugačnimi otroki srečal kot strokovni delavec v Vrtcu Galjevica, kjer si je bogate izkušnje pridobil ob neposrednem delu s slepim dečkom. Zato se je lotil ustvar-
janja knjige, v kateri bi lahko uživali tudi nekoliko drugačni otroci. Tako je nastala zbirka petnajstih slovenskih otroških ljudskih izštevank, namenoma je izbral krajše izštevanke, da je besedilo lahko natisnjeno z velikimi črkami na levi strani, na desni strani pa je besedilo v Braillovi pisavi. Zaradi tega je knjiga primerna za videče,
Foto: M. Ozmec
Marjan Perger, ki je tudi član Lions kluba in aktiven prostovoljec, je udeležencem večera predstavil še praktično uporabo bele palice.
slabovidne in slepe otroke. Tudi ilustracije so prilagojene vidnemu zaznavanju slabovidnih otrok in slepih z ostankom vida. Knjigi je priložena zgoščenka, na kateri so izšte-vanke zvočno opremljene, sicer pa je namenjena predšolskim otrokom in šolarjem prve triade. Dobrodošla je v družinah, v oddelkih predšolske vzgoje, nenadomestljiva pa je v sleherni šolski in splošni knjižnici. Ob obujanju spominov na svoja otroška leta v Kidričevem, nastajanje knjižice in življenjske dogodivščine pri delu z otroki je Marjan Perger udeležencem večera predstavil tudi praktično uporabo bele palice. Sicer pa so Ta veseli dan kulture v Kidričevem obogatili še člani recitacijske sekcije Svobode, član podmladka likovne sekcije Patrik Komljenovič pa je v prostorih knjižnice razstavil nekaj svojih likovnih del.
-OM
torek • 31. decembra 2013
Spodnje Podravje
Štajerski TEDNIK 5
Ptuj • Konstituiranje sveta ptujske bolnišnice
Javna predstavitev kandidatov za novega direktorja
Na konstitutivni seji se je 11. decembra sestal novi svet ptujske bolnišnice, ki ga sestavljajo Sonja Žibrat, Tomaž Alič, Kristina Dokl, Stanislava Naterer, Maja Starčevič, Milan Petek in Metka Rašl. Za predsednico so izvolili Ptujčanko Sonjo Žibrat, za podpredsednico pa Metko Rašl, predstavnico zaposlenih.
Foto: Črtomir Goznik
Za novo predsednico sveta ptujske bolnišnice je bila pričakovano izvoljena Sonja Žibrat. Na fotografiji skupaj s Tomažem Aličem in Milanom Petkom.
Vršilka dolžnosti direktorice bolnišnice Mirjana Bušljeta je novi svet zavoda seznanila s podatki o poslovanju v letih 2012 in 2013, razliko med prihodki in odhodki sicer zmanjšujejo, še vedno pa rezultati poslovanja niso takšni, kot bi morali biti.
Odhodki v desetih mesecih letos presegajo prihodke v višini 585.181 evrov. V tem trenutku ima bolnišnica za 3,6 milijona evrov odprtih računov, od tega je 2,72 milijona evrov že zapadlih obveznosti. Rezultat pa bi lahko bil precej drugačen, če se ne bi zniževali prispevki iz zdravstvene blagajne, v dveh letih je zaradi tega izgubila kar 1,7 milijona evrov, k temu pa je treba dodati še razliko v uteži oziroma v ceni storitve, ker za opravljeno delo ne dobijo celotnega plačila. To jim na leto odnese okrog 500 tisoč evrov.
Informativnega značaja je bila tudi točka dnevnega reda o pripravah vloge za vpis bolnišnice v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti. Gre za dejavnost, ki pa v tem trenutku ni opredeljena ne v aktu o ustanovitvi bolnišnice, ne v njenem statutu. To je tudi ovira za pridobitev tega
Dela so končana, stanje pa je ostalo nespremenjeno, pravi, kabli štrlijo iz zemlje. Njeno pritožbo naj bi poznali tudi na občini, kjer naj bi ji tudi povedali, da so podobne pritožbe dobili tudi z drugega kicarske-ga brega. Tik pred zimo pa je stanje takšno, kot je bilo maja oz. junija letos, ko je izvajalce del vztrajno opozarjala, da morajo ukrepati.
Porazno stanje bankin
Bankine bi morali urediti, je prepričana Meznaričeva, zaradi pluženja snega pozimi se bo stanje le še poslabšalo, cesta pa je tako ali tako že v obupnem stanju. Zanjo so denar zbirali sami; eden od sosedov pravi, da je sam takrat prispeval tri takratne Gradisove delavske plače, zdaj pa je cesta v razsulu. Pomanjkljivo sanirane bankine bodo stanje cestišča le še poslabšale, saj se na posameznih predelih asfalt dobesedno lomi. Še ena zima in bodo imeli kolovoz, Občina Ptuj, ki jim je v preteklosti veliko obljubljala,
naziva, četudi izpolnjujejo vse druge pogoje, pravi v. d. direktorice Mirjana Bušljeta V tem trenutku naj bi za nadaljevanje postopkov potrebovali podporo sveta zavoda, čim prej pa bo treba začeti spreminjati te akte, najprej pa predlagati konkretno spremembo ustanovitvenega akta, ki jo mora potrditi vlada, šele nato bo mogoče spreminjati statut, ki ga je bolnišnica sprejela leta 1993. Ta v tem trenutku onemogoča izvajanje nekih novih dejavnosti. Sicer pa še zdaj vlada ni potrdila spremembe statuta zavoda na osnovi spremembe akta o ustanovitvi iz decembra 2012, ki uvaja strokovnega vodjo zavoda.
Na prvi seji se je novi svet ptujske bolnišnice seznanil tudi s poročilom razpisne komisije za razpis delovnega mesta direktorja ptujske bolnišnice. Predstavila ga je predsednica komisije Metka Rašl. V razpisu so zapisali, da iščejo kandidate z univerzitetno izobrazbo, z najmanj pet let delovnih izkušenj, ki imajo ustrezna organizacijska in upravljavska znanja, da so državljani RS, pogoj pa je bil tudi aktivno znanje slovenskega jezika. Rok za zbiranje prijav je bil 15 dni
jim doslej še ni nič dala. Nanje so pozabili tudi v ČS Rogozni-ca, pravijo.
Anica Mlakar, ki od leta 1962 živi v Kicarju, se spominja, da so jim davno nazaj brigadirji zgradili vodovod in to je bilo edino, kar so dobili od Občine Ptuj. Da so prišli do telefona,
od dneva razpisa, 5. novembra. Razpisna komisija se je sestala 22. novembra. Ugotovila je, da so se v zakonitem roku prijavili trije kandidati (Alenka Trop Skaza z Golnika, Mirjana Bušljeta in Mihael Ličen iz Maribora), ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje. Vso dokumentacijo so nato predali prejšnjemu predsedniku sveta zavoda Dušanu Jošarju. V sredo so jo prevzeli
so se morali povezati z Občino Destrnik. V takratni KS Rogoz-nica so bili do njih zelo mačehovski, pove. Na hitro so jih odpravili, ker naj ne bi bilo denarja. Ker pa se ni dala odgnati in je vztrajala naprej, so le dobili manj kot tretjino potrebnih sredstev za modernizacijo
tudi novi člani sveta zavoda, da se bodo lahko temeljito seznanili z vsem, kar so kandidati napisali v svojih vlogah, da bodo lahko izbrali kandidata, ki ponuja najboljši program razvoja ptujske bolnišnice. Odločili so, da se bodo kandidati javno predstavili. Metka Rašl je tudi povedala, da ima svet zavoda 30 dni časa, da odgovori kandidatom na njihove vloge,
1,5 kilometra ceste, tega je 500 metrov destrniške, drugo pa so zbrali sami. Cesta je bila zanje neke vrste svetinja, tudi ravnali so tako, da so jo čim manj po nepotrebnem obremenjevali. Tudi ko so gradili nove hiše, so se s prevozniki dogovorili, da so ti material vozili z
ta rok naj bi bil 21. decembra. Bolnišnični pravnik
Novega direktorja bodo izbrali v ponedeljek
Aleksander Voda je ob tem spomnil na zakon o zavodih, ki govori o tem, da je ta rok 30 dni od objave razpisa, ne pa zaključka razpisa, kar pomeni,
manjšimi avtomobili, samo da bi cesta čim dlje ostala nepoškodovana. Kljub večkratnim prošnjam so v dobrih dvajsetih letih le dvakrat uspeli dobiti gramoz za utrjevanje bankin. Pri izgradnji širokopasovnega optičnega omrežja pa so bankine poravnali le z blatom, tako je ostalo, to je skrajno neodgovorno. „Ne vem, na koga naj se še obrnemo, da se bo vzpostavilo prvotno stanje. Tudi mi smo občina Ptuj, pa nas nihče ne upošteva! Tudi v poletni katastrofalni toči 2008 ni nihče videl Kicarja, vsi so govorili le o Grajeni. Kriza!" ogorčeno pove Anica Mlakar.
V Teleingu o poškodbah nimajo informacij
V podjetju Teleing, d. o. o., so povedali, da so zgradili 22,5 km novega širokopasovnega optičnega omrežja na območju naselij Spodnji Velovlek in Kicar. Investicijo v višini 476.225 evrov so v celoti financirali sami z lastnimi sredstvi. Gradnjo so oddali izvajalcem, v večjem delu so ti z območja MO Ptuj, ki so tudi po končanih gradbenih delih vzpostavili traso v prvotno stanje. Tam, kjer je trasa potekala v banki-nah cest, so bile te dodatno gra-mozirane, vsi prerezi asfaltnih površin pa so bili ponovno asfaltirani. Enajstega septembra letos je bil ob prisotnosti predstavnika MO Ptuj in izva-
da je svet zavoda pri tem že v zamudi, ker je 5. december že potekel. Nova predsednica sveta zavoda Sonja Žibrat je ob tem lahko le ugotovila, da je krivda na bolnišnični strani, da jih niso prej sklicali. Metka Rašl je povedala, da ima dokument, v katerem je prejšnji predsednik sveta zavoda Dušan Jošar, ki je tudi zaposlen v ministrstvu za zdravje, zapisal, da je vlada RS nove člane sveta ptujske bolnišnice imenovala 28. novembra. Skladno s poslovnikom sveta ptujske bolnišnice ta v novi sestavi skliče konstitutivno sejo najkasneje v roku 15 dni po imenovanju. Pravna služba ministrstva je priporočila, da tudi o novem direktorju odloča svet v novi sestavi, rok pa je 30 dni od naslednjega dne, ko je potekel rok za prijavo, torej se rok, do katerega morajo izbrati novega direktorja, izteče 21. decembra. Razpravo o tem, ali zamujajo z rokom za izbiro ali ne, so kmalu prekinili in odločili, da bodo novega direktorja ptujske bolnišnice izbirali na seji sveta, ki bo v ponedeljek, 16. decembra. Kandidate so pozvali k javni predstavitvi. Novi direktor naj bi mandat začel 1. januarja leta 2014.
MG
jalca gradbenih del opravljen pregled vseh tras, po katerih je potekala gradnja novega optičnega omrežja. Vse ugotovljene pomanjkljivosti so bile že tudi odpravljene. Janez Smolkovič je tudi povedal, da po končani gradnji niso prejeli nobene pritožbe glede izvedbe gradbenih del ali vzpostavitve tras v prvotno stanje. Po podatkih, ki jih imajo, tudi v MO Ptuj in v ČS Rogoznica niso prejeli prav nobene pritožbe. Če bi jo ali bi jo jim posredovali iz ČS Rogoz-nica ali MO Ptuj, bi nemudoma ukrepali. Ponovni ogled terena so opravili tudi potem, ko so dobili vprašanje iz našega uredništva, a na terenu niso našli ničesar takšnega, kar bi moralo skrbeti. „Naš odgovorni vodja si je ponovno ogledal trase na območju Kicarja okrog številk 137 do 140 in ni ugotovil ničesar posebnega. Pogovarjal se je tudi z našim naročnikom na naslovu Kicar 137, ki pa o kakšnih pripombah na izvedbo gradbenih del pri gradnji našega optičnega omrežja tudi ni vedel ničesar. O upravičenosti pritožbe Kicarjanov, ki ste jo prejeli vi, ne moremo soditi, saj je ne poznamo, kot tudi ne poznamo razlogov zanjo," je še povedal Smolkovič.
Če nič drugega, si bodo izvajalci del morali to območje ogledati z Marijo Meznarič in Anico Mlakar, da bodo vedeli o čem govorita in na kaj opozarjata.
MG
Kicar • Po gradnji širokopasovnega optičnega omrežja
Od občine pozabljeni in izigrani
Marija Meznarič, ki stanuje v Kicarju 139, je v uredništvo Štajerskega tednika sporočila, da pri njih v Kicarju po končani gradnji širokopasovnega omrežja bankine niso vzpostavili v prvotno stanje oz. so jih le zasuli z blatom. Da bankin v takšnem stanju ne morejo pustiti, je opozorila izvajalce del, ki so ji odgovorili, da še dela niso končali in da naj ne skrbi, da bo vse tako, kot mora biti.
1183 Štajerski TEDNIK
Spodnje Podravje
torek • 17. decembra 2013
Ptuj • Z novinarske konference
Ptujska klet je slovenski vinar leta
Ptujska klet je za blagovno znamko Pullus, ki je nastala pred 6 leti, letos prejela že kopico priznanj, najodmevnejše med njimi je naziv slovenske vinske kleti leta na ocenjevanju na Dunaju, ki so ga prejeli že drugič zapovrstjo.
Kot je na novinarski konferenci dejal direktor Ptujske kleti Vinko Mandl, je klet v dobrem desetletju prestala dinamično obdobje, zaznamovano z intenzivno naložbeno politiko. Po njegovih besedah je potrditev stroke najstarejšo vinsko klet dodatno utrdila na prestolu najbolje in najvišje odlikovanih vinskih kleti na svetu. »Po temeljiti tehnološki prenovi je bila med najpomembnejšimi zagotovo naložba v blagovno znamko Pullus, ki se konstantno dokazuje tako v stroki kot na trgu.« Kot je pojasnil, so polnitve Pullus posegle in ostale na kakovostnem vrhu na vseh najpomembnejših vinskih tekmovanjih, pri čemer je izpostavil, da s tem vsakodnevno promovirajo ime
Bojan Kobal in Vinko Mandl sta s ponosom predstavila priznanja, ki jih je v preteklem letu prejela Ptujska klet, najprestižnejši med njimi je naziv Slovenski vinar leta.
najstarejšega mesta v Sloveniji po vsem svetu. »Po kakovosti nas prepoznajo in upoštevajo, zato ostaja razvijanje kakovosti na vseh področjih naša zaveza
tudi v prihodnje,« je še povedal Mandl in sodelavcem v kleti čestital za vsa odličja, dosežena v tem in preteklih letih. »Verjamemo v predanost naših vino-
gradnikov in izjemnost našega enologa in kletarjev. Pomembno je, da se vinarji povezujemo in na razvitem vinskem trgu ustvarjamo kakovostni presežek.« Po besedah enologa Bojana Kobala se v Ptujski kleti trudijo vsako steklenico pripeljati do kozarca na način, da v sebi ohrani kar največ svojih naravnih lastnosti. Sicer pa sta tako Kobal kot Mandl dejala, da veliko naporov vlagajo v osvajanje novih trgov. Povedala sta še, da je letošnji letnik količinsko približno enako kot lanski, ko so pridelali več kot 1,3 milijona litrov vina. Po dveh letnikih mediteranske svežine, kot jo je poimenoval Kobal, je v letošnjem letniku moč okusiti štajersko svežino.
Patricija Kovačec
Ptuj • 35. dan OŠ Olge Meglič
Dan šole v znamenju plesa
Osnovna šola Olge Meglič je pred dnevi obeležila 35. rojstni dan, ki so ga osnovnošolci popestrili s številnimi točkami, vse pa je bilo tokrat tesno povezano s plesom.
Foto: arhiv šole
Šolarji so pripravili pester program, poln plesa in petja.
26. novembra je Olgica s svečano prireditvijo obeležila svoj 35. rojstni dan. Kot vedno so šolarji skupaj z zaposlenimi na šoli vložili veliko truda v to, da so obiskovalci v dogodku uživali. Po šolski himni v izvedbi Ansambla Olgice sta prisotne nagovorila ravnateljica Helena Ocvirk in župan mestne občine Ptuj Štefan Čelan.
Tokratni šolski rojstni dan pa je bil nekaj posebnega, saj je vezno besedilo zamenjal ples, učenci pa so dokazali, da obvladajo številne reči: košarko, navijanje, skladanje rim, angleščino, bobnanje in svetlobne efekte, dramske uprizoritve, pokazali pa so tudi, kako gredo skupaj matematika, rap in beatbox.
Ob koncu so šolarji s pesmijo voščili šoli, sledilo pa je še povabilo na bazar, na katerem so ponujali lepe in raznovrstne izdelke.
Dženana Kmetec
Dornava • Nova sprehajalna pot
Po poteh dornavskih plemičev
Člani društva Vitezi pesničarji - društva za ohranjanje kulturne, naravne in tehnične dediščine, ki ga vodi predsednik Miro Slodnjak, so trasirali Pot dornavskih plemičev in plemkinj. Urejanje sprehajalne poti je trajalo tri leta, člani društva so v ta projekt vložili veliko prostovoljnih ur svojega dela.
Sprehajalna pot se začne na začetku drevoreda pred baročnim dvorcem, vodi skozi grad in grajsko dvorišče ter v nadaljevanju v gosposki gaj. Na levo vodi do Pacinja, na desno ob Pesnici mimo Mezgovcev do sosednje gorišniške občine. Ob poti so postavljene klopi za krajši postanek ali počitek. Dolžina celotne sprehajalne poti, ki je krožna, je 15 kilometrov. Ravnega dela poti - skozi drevored, dvorec, grajsko dvorišče, oranžerijo do gosposkega gaja in skozi gozd - je 1,7 kilometra.
Na pohod po Poteh dorna-vskih plemičev so se člani društva Vitezi Pesničarji ter njihovi gostje (ljubitelji rekreativnega pohodništva) prvič podali v so-
boto, 7. decembra. Zjutraj ob 9. uri so se zbrali pred oranžerijo za dvorcem Dornava, se okrepčali s čajem in uro kasneje vzeli pot pod noge. Krenili so izpred
sto let starega hrasta pri vratih v gosposki gaj, pot nadaljevali skozi gozdič, nato zavili desno in se do Mezgovcev sprehodili ob pesniški strugi. Tam so se
priključili na slovenjegoriško pot in se podali proti Preradu, ki je s 325 metri nadmorske višine najvišji vrh občine Dornava. Konec pohoda z malico in prijetnim druženjem je bil pri razglednem stolpu v Prera-du. »Udeležencev tokratnega pohoda je bilo okrog 50, med potjo sta nas spremljala dobra volja in lepo sončno zimsko vreme,« je povedal predsednik društva in organizator pohoda Miro Slodnjak.
Mojca Zemljane
gSSpst ■■■ ______
Udeleženci sobotnega pohoda
Svet je majhen
Velesili na Balkanu
Danes želim nadaljevati razmišljanje, ki smo ga razvili v zadnji kolumni, ko smo analizirali dejansko gospodarsko stanje na Balkanu oziroma v republikah, ki so nastale iz bivše jugoslovanske države. Omenjen prispevek se je končal s trditvijo, da še nobena država na svetu ni imela takšne gospodarske in politične nadmoči, kot jo ima danes v Evropi Nemčija, ki se je izoblikovala v velesilo zaradi zaščite, ki je prihajala iz ZDA. Washington se v preteklosti nikoli ni želel vključevati v mikrogospodarske odnose. Zaradi razpršenosti lastnih svetovnih interesov ter transatlantske povezanosti so ZDA državam Evropske skupnosti prepustile gospodarski razvoj regije in se raje osredotočile na strateško ter vojaško nadvlado. Veliki ameriški projekti na Balkanu niso bili nikoli namenjeni znižanju stroškov proizvodnje in povečanju konkurenčnosti, temveč strateški penetraciji pod okriljem velikih koncernov. Predpostavka je bila, da se lahko lokalni geoekonomski razvoj izvaja pod okriljem širšega geopolitičnega nadzora. Kompati-bilnost in sinergija evropskih in ameriških interesov bi morali voditi do enakih oziroma bilateralno sprejetih ciljev na zahodni in vzhodni obali Atlantika brez nepotrebnega podvajanja. Danes, v času najhujše gospodarske krize sodobnega sveta, raste le Nemčija. Izvozna dejavnost, ki temelji na potrošnji tujih partnerjev, ji omogoča blaginjo in konkurenčnost pred ostalimi državami, od katerih izsiljuje sistemske in ustavne reforme, ki ji omogočajo nadzor in prednost. V prostoru, ki celotno blaginjo gradi na izvozu, predstavljajo strukturni posegi brez pospeševalnih postopkov rasti, kijih od drugih držav zahteva današnja nemška elita, dolgoročni samomor. Osem-indvajseterico sestavljajo heterogene državne strukture, ki so se v zadnjem letu zahtevam vodilne evropske sile prilagodile bolj zaradi dejanske nemoči pri nasprotovanju kot pa zaradi iskrenega prepričanja v pozitivne učinke kriznih reševalnih receptov, ki so prihajali iz Berlina. Nemčija je s svojo merkan-tilistično politiko dosegla skoraj vse cilje lastne »omejene« zunanje politike (v mednarodnih vojaških misijah je simbolično prisotna le na Kosovu in Afganistanu). V Evropi ji ne more konkurirati nobena druga država: Združeno kraljestvo nima vpliva v evroconi, Francija ima socialne in proračunske težave, večje mediteranske države so prešibke, ves drugi prostor pa lahko dejansko že štejemo za nemško kolonijo. Nemški državljani politiko Angele Merkelpodpirajo, a večina evropskih držav dolgoročno ne bo trpela imperialističnega pristopa, ker ne vidi nobene prednosti v nemško obarvani Uniji. EU so po drugi svetovni vojni ZDA podarile Evropejcem zato, da bi se pobrali iz ruševin konflikta, zgradili stabilna gospodarstva in se demokratično ojačali v okvirih gospodarske povezave. Konkurenco proizvodov na ameriškem trgu so izenačili s pridobljeno zvestobo partnerjev. Na vse to je nemško vlado v prejšnjih mesecih začela opozarjati ameriška administracija. ZDA, ki bi rade Črno goro, Srbijo in Makedonijo čim prej videle v EU, se bojijo, da bi lahko po vstopu Hrvaške prišlo do daljše zamrznitve širitvenega procesa na Balkanu. Washington namreč čuti, da po izredno dolgih letih pristopnih pogajanj s Hrvaško v Nemčiji raste odpor do prevzema novih odgovornosti v regiji, ki je še vedno zelo nestabilna in gospodarsko nezrela, saj so v tem trenutku za Berlin problematične že same zgodovinske partnerice. Obamova administracija je prva po drugi svetovni vojni, ki je Evropo degradirala na lestvici prioritet, ampak Washington vseeno želi nadaljevati evro-atlantsko širitev med Zagrebom in Skopjem. Širitev pa je možna le, dokler potencialne balkanske partnerice še naprej verjamejo v pozitivne učinke oziroma privlačnost evropskega in transatlant-skega povezovanja. Medtem ko je na začetku ameriški predsednik na nemško kanclerko gledal kot na rešiteljico evra, jo je v času vrha G8 v mestih Los Cabos in Camp David začel šteti za oviro pri splošnem gospodarskem okrevanju in stabilizaciji Evrope. Nemške elite verjamejo, da so ZDA prišle v trend relativnega padanja moči. Prepričane, da bo v naslednjem desetletju Washington izgubil precejšni del svetovnega vpliva, počasi začenjajo oblikovati svobodnejšo, čeprav ne popolnoma jasno zunanjo politiko, v kateri so NATO, EU in OZN povezave manj zavezujoče. Nemčija išče tesnejšo povezavo z Rusijo, s katero načrtuje energetske projekte in s katero je v Varnostnem svetu glasovala proti resoluciji 1973 o Libiji, prvič je v Varnostnem svetu glasovala tudi za resolucijo, ki obsoja izraelske naselitve na območju zaseženega ozemlja, in tako popolnoma spremenila pristop do Tel Aviva, in kot rečeno, kaže znake utrujenosti pri vodenju EU širitvenega procesa. Taka občutna sprememba pristopa se v Washingtonu interpretira kot znak posrednega rušenja transatlantske solidarnosti in naraščajoče nacionalno obarvane politike. Nemška gospodarska samozavest, ki jo nekateri opisujejo kot »moralna megalomanija«, bi lahko minirala naklonjenost večinskega dela Evropejcev in Američanov, istočasno pa v Nemcih utrdila napačno percepcijo lastne racionalnosti. Balkan bi v celotni svoji heterogenosti, kjer so prisotni številni mednarodno prepleteni interesi, ponovno lahko predstavljal mejo, na kateri se bodo risale usode sveta.
Laris Gaiser
Foto: PK
Foto: MZ
petek • 13. decembra 2013
Politika
Štajerski	9
Destrnik • Ponovna 22. redna seja
Podjetje Em-grad vložilo tožbo proti Občini Destrnik
Po nesklepčni seji izpred enega tedna so se občinski svetniki na Destrniku sestali v skoraj popolni zasedbi. A brez komičnih zapletov tudi tokrat ni šlo. Potem ko je župan na željo svetnikov SLS dal na glasovanje umaknitev štirih točk, vezanih na nakup v poslovni stavbi Janežovski Vrh, so se ti po 10-minutnem posvetovanju, ki so ga zahtevali, vzdržali glasovanja.
V imenu svetniške skupine SLS je zahtevo, da se z dnevnega reda umaknejo štiri točke, izrazil Marjan Irgl s pojasnilom, da svetniki SLS več ne nameravajo razpravljati na temo nakupa poslovnih prostorov, saj naj bi bil primer prepuščen sodišču. Predstavniki podjetja Em-grad naj bi vložili tožbo proti Občini Destrnik, a tam o tem še ne vedo ničesar. Irglovemu mnenju se je pridružil tudi Ivan Hauptman, ki je dejal, da je nesmiselno nadaljevati razpravo, če župan v medijih izjavlja, da pogodbe ne bo podpisal, preden pristojne institucije ne oddajo svojega mnenja. Župan Vindiš je znova pojasnil, da se, kljub temu da ima opozicija večino, ne bo pustil prisiljevati v dejanja s sumom kaznivega dejanja. »Prostore bomo, kot sem že neštetokrat povedal, kupili po merilih javnega naročanja.« Svetniki SLS so vztrajali pri umiku omenjenih točk, zato je župan predlagal še eno glasovanje, kjer so glasovali le o umiku dveh točk. Vindiš je namreč dolžan svetnike seznaniti z zadržanjem sklepa, zato je vztrajal, da te točke
«
Peter Emeršič: »Zupan nas je pol leta zavajal!
Da bi preverili informacijo, ali drži, da družba Em-grad toži Občino Destrnik, smo poklicali Petra Emeršiča, ki je potrdil, da je njegova družba pred približno mesecem dni vložila tožbo z dvema zahtevkoma. V prvem zahteva sklenitev pogodbe po predpogodbi v višini 1,3 milijona evrov, drugi del pa se nanaša na odškodninski zahtevek, družba Em-grad namreč od Občine Destrnik zahteva odškodnino v višini 1,3 milijona evrov, kar skupaj znese kar 2,6 milijona evrov. »Priznati moram, da smo še nedolgo nazaj verjeli, da nam bo z Občino Destrnik uspelo skleniti kompromis, ki bi bil v korist vsem. Prav zato smo tudi več kot pol leta čakali z vložitvijo tožbe, saj smo se z županom tudi večkrat sestali.« A kot pravi Emeršič, so se nekatere zadeve na sestankih dogovorili, župan pa je čez nekaj dni vse zanikal. Emeršič obžaluje, da je zadeva prišla tako daleč in ocenjuje, da bo poslovna škoda, ki so jo utrpeli, še veliko višja od zneska, ki ga zahtevajo kot odškodnino. Že sedaj imajo na račun nesklenjenega posla na Destrniku težave pri poslovanju.
ostanejo na dnevnem redu. Opozicijski svetniki so zahtevali 10-minutni odmor, da se o zadevi posvetujejo, ko pa je nastopil čas glasovanja, pa so se le-tega, ki so ga sami izsilili, vzdržali. Iz tega razloga je bil izglasovan sklep o umiku le dveh točk, vezanih na ponovno odločanje o morebitnem
Župan Vladimir Vindiš v zvezi z nakupom poslovnih prostorov še zmeraj čaka na mnenje pristojnih državnih organov, kot trdi, ga podjetje Em-grad s tožbo še ni seznanilo.
podpisu pogodbe, ne pa tudi o seznanitvi o zadržanju sklepa s prejšnje seje.
Vindiš: »Denarja ni in še manj ga bo.«
Svetniki so se na tokratni seji seznanili tudi s polletno realizacijo proračuna za leto-
šnje leto ter predlogom proračuna za leto 2014. Kot je pojasnil župan Vindiš, prihodnje leto ne prinaša nič obetavnega. »Denarja ni in še manj ga bo,« je dejal, a se pri tem strinjal s svetniki, da bodo poskušali narediti vse, da izpeljejo vse pripravljene investicije ter med drugim končno opravijo nakup poslovnih prostorov.
Slukan odstopil z mesta predsednika nadzornega sveta Gradnje Destrnik
Ko je že kazalo, da se je seja končala v dokaj mirnem tonu, je pod točko razno z odstopno izjavo presenetil Ivan Slukan, dosedanji predsednik nadzor-
nega sveta podjetja Gradnje Destrnik, ki je bil v preteklih mesecih tarča očitkov o slabem delu NS, ki je spregledal kup nepravilnosti pri delovanju omenjenega podjetja. Kot razlog za odstop je navedel osebne in zdravstvene razloge ter pozval občinski svet, da njegov odstop sprejme.
Patricija Kovačec
Foto: PK
Majšperk • 27. redna seja
Plačevanje položnic brez provizije kmalu tudi v Majšperku
Zadnja letošnja seja občinskega sveta je bila sklicana en teden prej, kot je bilo sicer sprva predvideno. Razlog za to je bila oddaja mnenja k imenovanju ravnatelja OŠ Majšperk. Pri omenjeni točki so se, poleg tiste o oblikovanju cen vode, zadržali najdlje. Med drugim pa so potrdili tudi nastanek javne blagajne, ki bo občanom omogočala plačevanje položnic brez provizije.
Tudi v Majšperku se je pri točki o novih cenah vode pridružila Tanja Sternad kot predstavnica Komunalnega podjetja Ptuj. Podobno kot v preostalih občinah je pojasnila način, po katerem naj bi bile v prihodnjem letu oblikovane cene vode. Tako županji kot svetnikom se je porajalo veliko vprašanj, med drugim je najbolj pereče zavarovanje infrastrukture, ki po elaboratih skupaj za infrastrukturo vseh občin znaša letno kar 600.000 evrov, a po besedah Sternadove gre za najosnovnejše zavarovanje in s tem za najnižji znesek zavarovanja. Svetnik Zlatko Žnidar je opozoril na višanje cene vode, kar je po njegovem mnenju v teh časih morda neprimerno, a Sternadova odgovarja, da so se cene vode nazadnje spremenile leta 2008, po kalkulacijah, ki so bile narejene leto dni prej, kar kaže na to, da je cena vode, ki jo trenutno plačujemo, »stara« že 7 let. »Kalkulacija stroškov izvajalca ne more biti enaka kot pred 7 leti,« je pojasnila Sternadova, a Žnidar se ni pustil prepričati in je odvrnil: »Na trgu je pre-
cej storitev, katerih cene so nižje, saj je situacija takšna, da morajo biti cene konkurenčne.« Ob tem ga je zanimalo še, zakaj so izgube vode še vedno tako velike in skorajda enake kot pred leti. Sternadova je odgovorila, da je izguba vode povprečna, da pa v prihodnjih letih računajo na vseslovenski projekt, sofinanciran iz evropskih sredstev, ki naj bi bil namenjen prav odpravi
izgub. Razprava je nato sicer zaplavala v druge vode, saj so svetniki zastavljali vprašanja tudi o kanalščini. Zanimalo jih je predvsem, zakaj tisti, ki nimajo čistilne naprave, plačujejo desetkrat višjo postavko za vodo kot tisti, ki jo imajo. A Tanja Sternad na ta vprašanja ni odgovarjala, saj naj bi se pripravila le na vprašanja, vezana na nove cene vode, zato je svetnike napotila, da svoja vpraša-
nja v pisni obliki naslovijo na Komunalno podjetje Ptuj.
Dva kandidata za ravnatelja razdelila starše in učitelje na
dva pola
Imenovanje novega ravnatelja v OŠ Majšperk je v zadnjih dneh in tednih dvignilo že veliko prahu. Na razpis sta se prijavila dva kandidata, ki izpolnjujeta pogoje za ravnatelja, oba sta tudi že sedela na
ravnateljskem stolčku. Mnenja o tem, kateri od njiju je primernejši kandidat, so deljena, učiteljski zbor je na strani sedanjega ravnatelja Branka Laha, medtem ko naj bi svet staršev podpiral Rajka Jurgca. Prav zato naj bi bilo mnenje občinskega sveta ključno k imenovanju ravnatelja. Vsi so se strinjali, da si ne želijo niti nezadovoljnih uslužbencev niti nezadovoljnih staršev, a da mnenje pač morajo oddati. Svetnik Edi Leskovar je izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom,
da mnenje v šoli lahko podajo le učitelji, ne pa tudi drugi delavci, kljub temu da gre tudi za njihovega (bodočega) »šefa«. Ker so bili svetniki mnenja, da starši zastopajo večino, so soglasno glasovali za Rajka Jurgeca, a glavno odločitev bo sprejel Svet zavoda. Ta šteje 11 članov, od teh je 5 predstavnikov uslužbencev ter po 3 predstavniki staršev in občine.
V prihodnjem letu javna blagajna tudi v Majšperku
Na pobudo mnogih so v Majšperku pričeli razmišljati o uvedbi javne blagajne, kjer bi občani lahko plačevali položnice brez provizije, na tokratni seji pa je sklep o konstituiranju potrdil tudi občinski svet. Javna blagajna naj bi bila po besedah županje Darinke Fakin občanom na voljo dvakrat na teden in bo predstavljala veliko korist za občane. Na začetku prihodnjega leta bodo pričeli realizacijo, potrebujejo namreč prostor ter programsko opremo.
Patricija Kovačec
Ali se bodo občine pri plačevanju vode in razdelitvi stroškov združile v interesno zvezo?
Po besedah majšperške županje se občine dogovarjajo za ustanovitev interesne zveze, znotraj katere bi se izenačile cene omrežnine, ki se po obstoječih elaboratih KP Ptuj po občinah razlikujejo tudi za 20 evrov. »Za ustanovitev mora biti večina občin, odlok imamo pripravljen, v pogled so ga dobile vse občine, na njih pa je, da se odločijo, ali bodo postale del omenjene zveze.« Po besedah Fakinove bi občine z vstopom v interesno zvezo veliko pridobile, saj bi skupaj vlagale v investicije, le preko interesne zveze pa bi lahko tudi pridobivale sredstva za sofinanciranje investicijskih projektov. Odločitev občin naj bi bila znana v prihodnjih dneh, saj bodo morale, če se za to ne odločijo, sprejeti predlagane cene po elaboratih.
Foto: PK
Svetniki občine Majšperk so oddali mnenje k imenovanju ravnatelja, pri čemer so podprli mnenje staršev, ki podpirajo kandidata Rajka Jurgca. O tem, ali bo naslednjih 5 let ravnatelj on ali Branko Lah, bo odločil Svet zavoda šole.
10 Štajerski
Kultura
petek • 13. decembra 2013
Središče ob Dravi • Ženski pevski zbor Kombinat
S pesmijo opozarjajo na nepravilnosti v družbi
»Nismo profesionalne pevke. Smo državljanke, ki s pesmijo opozarjamo na tiste stvari, ki so v družbi narobe,« tako je minulo soboto v Kulturni dvorani Sokolana v Središču ob Dravi udeležence koncerta nagovorila Maksimiljana Ipavec, članica ženskega pevskega zbora Kombinat.
Kombinatke so v vseh pogledih upornice. Ne samo zaradi rdečih majic ali pa zaradi tega, ker so svoj zbor ustanovile ravno na dan upora proti okupatorju. So upornice, ker se upirajo današnji družbi. S prepevanjem pesmi upora želijo ljudem sporočiti, da ni treba, da je upor nasilen: »Upor ni granitna kocka v okno parlamenta. Zagovarjamo upor, ki je premišljen, artikuliran, miren. Upor je naša dolžnost. Iz takih malih kljubovalnih drž lahko zraste družba, ki bo pravičnejša.« In zakaj ravno pesem? Po mnenju Ipavčeve je pesem tista, ki ima izjemno moč, saj ljudi povezuje: »Ko vsi pojemo eno pesem, smo skupnost. Te pesmi govorijo o stiski, hrepenenju, revščini, ampak na mehak način. Izpovedujejo in hkrati ljudi povezujejo.« In tako je bilo tudi na koncertu. V skoraj polni dvorani se je 200-glava množica s prepevanjem pesmi povezala v eno. Svoje navdušenje so pokazali s ploskanjem in z ritmičnim udarjanjem z nogami ob tla. Članice zbora so zapele 20 pesmi iz različnih koncev sveta in v različnih jezikih. Od tega je tri pesmi odpela kantavtorica Ksenija Jus.
Članice ženskega pevskega zbora Kombinat s prepevanjem opozarjajo na stisko ljudi in pravijo, da je upor naša dolžnost. A zato ni potrebno nasilje, temveč pesem upora.
Kombinatke so med drugimi prepevale Hej, brigade, Bandi-era rossa, Jutri gremo v napad in njihovo Pesem upora, ki je prerasla v himno narodnih vstaj, v kateri dvigajo glave »za vse, ki trpe« in podajajo roko »za vse, ki hrepene«.
In kako so nastale kombinat-ke? Vse se je začelo na usodni dekliščini Renate Varga leta 2008, kjer so se zbrale prijateljice iz študentskih dni. V zgodnjih jutranjih urah so načele resnejše pogovore in ugotovile, da si nikoli niso predstavljale, da bodo morale živeti v
tako brezdušni družbi. In še, da to ni družba, v kateri bi želele vzgajati svoje otroke. »Mi želimo družbo enakosti, solidarnost, pravičnost. Družbo, ki bo znala poskrbeti tudi za najšibkejše, ne pa jih izločiti,« je dejala Ipavčeva. Danes zbor šteje okrog 40 aktivnih članic z različnih koncev Slovenije, imajo pa tudi štiri glasbenike, ki igrajo na različne instrumente. Letos so izdale svojo prvo ploščo z naslovom Kombinat, ki so jo posnele decembra lani. Zgoščenka z 21 pesmimi je kar lep čas vztrajala
vrhu najbolj prodajanih plošč v Sloveniji. Pod vodstvom Mateje Mavri s pesmijo upora osvajajo srca tudi izven meja. Nastopale so med drugim v Avstriji, Italiji in Srbiji. Članica zbora pa nam je še zaupala, da jih do marca ne bo mogoče videti na odru, saj se bodo posvetile učenju novih pesmi, s katerimi želijo opozoriti na aktualno problematiko, kot so odnosi Evropske unije do pri-bežnikov, diskriminacija, korupcija, brezposelnost mladih in revščina.
Monika Levanič
Ptuj • 1. mednarodna likovna kolonija z naslovom Jaz, Leonardo
Ustvarjali v duhu Da Vincija
V hotelu Leonardo Da Vinci na Ptuju je od petka do nedelje potekala 1. mednarodna likovna kolonija z naslovom Jaz, Leonardo.
Kolonije se je udeležilo 13 slikark in slikarjev iz Slovenije in Hrvaške, bila pa je v celoti posvečena enemu izmed največjih svetovnih umetnikov -Leonardu Da Vinciju. Slikarji so tako ustvarjali svoja lastna dela, iz katerih pa so bili jasno prepoznavni slikarsko, študijsko in izumiteljske utrinke slavnega Da Vincija, sicer največja genija renesanse. V sklopu kolonije je bilo organizirano tudi
Slikarji so ustvarjali v duhu renesančnega umetnika Da Vincija.
strokovno predavanje o življenju in delu svetovno znanega slikarja.
Uradno odprtje razstave del, ki so nastala v času 1. mednarodne likovne kolonije, bo v soboto, 21. decembra, v prostorih dominikanskega samostana na Ptuju. Razstavo bo popestril svečani koncert orkestra harf iz Kopra pod vodstvom prof. Svetlane Lučke Joksic.
Eva Žunkovič
Ptuj • December v muzeju
Malčki izdelovali novoletne okraske
Na ptujskem gradu so se otroci razveselili lutkovne predstave in muzejske delavnice.
Utrinek z letošnje muzejske delavnice. Malčki so se preizkusili v izdelovanju novoletnih okraskov.
Praznični dnevi in čas božičnih radosti zagotovo najbolj razveselijo srca naših najmlajših. Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož zato v decembru pripravlja pester brezplačni program za otroke in družine, ki bo ob nedeljah na ptujskem gradu. To nedeljo so si otroci tako lahko ogledali lutkovno predstavo Peter in volk v izvedbi lutkovnega gledališča Pika iz Lenarta. Po končani lutkovni predstavi je sledila muzejska delavnica Iz stare knjige, kjer so se otroci preizkusili v izdelovanju najrazličnejših novoletnih okraskov. Nastali so čudoviti in unikatni izdelki, malčki pa so povedali, da se že nestrpno veselijo, ko bodo lahko z njimi okrasili svoja božična drevesca.
Eva Žunkovič
Tednikova knjigarnica
Predpraznična premišljevanja ob knjigah
Pred prazniki, tik preden bo leto 2013 kar na lepem postalo staro, mnogim misli bežijo čez enajstino leta v odhajanju. Kaj hitro bo izbruhnilo novo leto, pa tudi to ne bo dolgo mlado. Kakor komu, porečete, a mnogim ljudem se zdi, da je treba decembrske misli usmeriti k veselju in prazničnemu razkošju, obdarovanju, kolikor si ga je pač mogoče privoščiti. Morebiti je ta gospodarsko neugoden čas pravi, da postane vse večji predmet poželenja razkošje v glavi in v srcu, če se lahko tako izrazim. Znanju, vedenju, zavedanju, srčnosti, dobronamernosti in pozitivnemu razmišljanju v vseh ozirih je nujno posvetiti več časa v Po-dalpju, kajti s tem bo v deželi več kritičnega in tudi pozitivnega vedenja in odgovornega ravnanja ter delovanja - v materialnem, miselnem in duhovnem smislu. Kajti smisel življenja ni pehanje za ... - oh, za kaj vse se je sposoben gnati današnji potrošniški um - bistvo se je očem preveč skrilo, potonilo je v vsakdanjih nepomembnostih predvsem politične, javne, medijske rabe. Resnica bivanja je skrita v srcu, le da so srčne reči postale predmet tolike embalaže in srčnosti so zategadelj čezmerno zavite v neštete sloje ovojnega papirja.
Znanje, vedenje, zavedanje in srčnost ne potrebujejo delovne pogodbe za nedoločen čas, ne potrebujejo posebnega menedžmenta, ne obloženih polic v trgovinah, ne nenehnega drezanja v potrošnike z reklamami in z nagovori o tem kje, kako in kaj bomo prihranili, če bomo kupili to in ono, tam in tam; ne o tem, da bomo bolj srečni, če si bomo privoščili kaj vem kaj še iz asortimenta splošnih reklamnih projektov; znanje, vedenje, zavedanje in srčnost ne potrebujejo bančnih uslug, ne upravljavcev človeških virov, ne arhitektonskega blišča, ne dobička v smislu neoliberalnega kapitalizma, ne političnih programov, ne novih komunikacijskih struktur in virtualnih možnosti, ne novih zakonov in varuhov reda in miru . Znanje, vedenje, zavedanje in srčnost potrebujejo le priložnost, podporo, spodbudo, miren kotiček in čas, da se razlezejo v posameznike in socialna, družbena in družabna okolja. Morda bi lahko veliko tega pridušanja, ki ste ga ravnokar prebrali, dragi bralci Knjigarnice, poimenovali povsem enostavno: potrebujemo več pravljic! Več bralcev, več poslušalcev, več pripovedovalcev pravljic!
Kajti, kot je uvodoma zapisano v novi knjigi z naslovom Sibirske pravljice (Izbor in priredba Maria Ana Kolman. Ilustrirala Arijana Gandžijev. Prevod Dzhamilyat Abdul-khalikova. Jezikovni pregled Petra Tomše. Dob: Miš, 2013. 97 strani), v pravljicah živi duša narodov, ki so v daljni nekdanjosti sloveli po svoji modrosti in pravičnosti. Pravljična sporočilnost izraža že v svojem imenu - govori o nečem, kar je prav in kar je res. S tem pravljica presega okvir, ki ji ga je dal sodobni čas s tem, da jo je uvrstil v neko navidezno resničnost. Zgodbe iz pravljic govorijo o svetu, kakršen bi moral biti, da bi bilo prav. Stara slovanska kozmologija je poznala tri svetove: JAV - svet, v katerem zdaj živimo, NAV - svet naših prednikov, PRAV - svet bogov in duhov. Bogovi in duhovi nam tako iz svojega sveta s pomočjo pravljic sporočajo pravico in resnico ter nas učijo modrosti in poštenja. Naši davni predniki so verjeli v obstoj treh svetov in videli tisto, v kar so verjeli, medtem ko mi danes verjamemo le tisto, kar vidimo. V teh starodavnih pravljicah zato bogovi in duhovi živijo skupaj z ljudmi, so jim zaščitniki in vodniki. Tudi živali niso človeku nevarna bitja, ampak njihovi pomočniki (več v Uvodu na str. 7 in 8 v knjigi Sibirske pravljice).
V zbirki Sibirske pravljice je izbranih 17 pravljic: Ajoga, Angara in Jenisej, Čarobni petelin, Dekle in slapnik, Hči zemlje, Kako je lisica poskušala obogateti, Kako si je pes našel gospodarja, Ljubezen, Pametna hči, Severni sij, Šest medvedjih imen, Tri darila sonca, Ulugen iz doline rož, Zakaj medved nima palca, Zakaj mesec na nebu zebe, Zgodba o dečku Kolketu, Zlata roža in čebelica.
Miren december in prijetno branje želi Liljana Klemencic
Foto: ez
Foto: EZ
Dejan Zavec
Želja: še enkrat do borbe za naslov prvaka Stran 12
Rokomet
Praznik rokometa v Ormožu
Stran 12
Kikboks
Tadej Valenko peti v dresu reprezentance
Stran 13
Namizni tenis
Slodej v polfinalu ugnal Zafoštnika
Stran 13
Tenis
Blaž Vidovič tokrat do konca, do zmage
Stran 14
Judo
Na DP sedem medalj za JK Ptuj, pet za Gorišnico Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ riaí
na íuáounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • NK Zavrč
Priložnost za igro dobilo 23 igralcev
Jesenski del prvenstva v 1. SNL se je s tekmami 20. kroga končal prejšnji teden, nekateri klubi pa so že pričeli objavljati kadrovske spremembe. Najbolj so pohiteli pri ljubljanski Olimpiji, pri kateri so že v torek predstavili novega športnega direktorja - Saša Udo-viča. Nekdanji reprezentant je nazadnje deloval v Novem mestu, sedaj pa bo nove izzive poiskal v Ljubljani. Iz Olimpije prihaja tudi prva novica o odhodu: klub zapušča Srb Borde Ivelja.
Sicer pa tokrat objavljamo podrobnejšo statistiko jesenskega dela tekmovanja, ki je postregel predvsem z zanimivim razpletom pod vrhom. Jesenski prvaki so postali Mariborčani, zanimivo pa je, da sta bila njihova največja konkurenta kluba, ki so ju na tem mestu pričakovali le redki: Koper in Zavrč. Novinci v ligi so pod vodstvom Viktorja Trenevske-ga več pozornosti posvečali všečnemu, napadalnemu nogometu. Plod tega je 34 doseženih zadetkov, kar Zavrčane
Minutaža igralcev			Andrej Dugolin	327 6
Zavrča (25 igralcev):			Josip Fuček Luka Bešenič	320 16 270 3
Boris Sambolec	1710 min.	19 tekem	Leon Sreš	183 4
Josip Golubar	1676	19	Nino Kouter	112 2
Doris Kelenc	1659	20	Aleš Majer	46 1
Nikola Šafarič	1539	18	Tilen Lešnik	0 0
Gregor Fink	1530	17	Matija Kovačič	0 0
Miha Kokol	1249	16		
Dino Kresinger	1146	15	Strelci za Zavrč	
Jure Matjašič Marko Roškar	1085 900	18 10	(skupaj 34 zadetkov):	
Peter Murko	900	10	7 zadetkov: Dino Kresinger;	
Jože Benko	887	15	4 zadetki: Miha Kokol, Jože Benko;	
Sandi Čeh	849	11	3 zadetki: Jure Matjašič, Josip Fuček;	
Dejan Kurbus	847	13	2 zadetka: Nikola Šafarič, Doris Kelenc,	
Mario Brlečič	814	14	Josip Golubar;	
Rok Roj	660	12	1 zadetek: Peter Murko, Sandi Čeh,	
Aleš Čeh	449	10	Boris Sambolec, Aleš Čeh, Mario Brlečič,	
Rene Mihelič	415	6	Rene Mihelič.	
Foto: Črtomir Goznik
Takšnih prizorov je bilo v Zavrču letos kar precej; od desetih srečanj na domačem igrišču so jih Za-vrčani dobili kar osem.
uvršča na 3. mesto po učinkovitosti (prvi je s 43 zadetki Maribor). Zavrčani so bili na svoji zelenici najuspešnejša ekipa jeseni, saj so ob le enem porazu
in enem remiju zabeležili kar osem zmag! Prvi strelec ekipe je bil Dino Kresinger, v polno je zadel sedemkrat. Priložnost za igro je skupno dobilo 23
igralcev, Viktor Trenevski pa je največ priložnosti ponudil stebru obrambe Borisu Sam-bolcu.
JM
»Lepo je kapetanu takšne ekipe«
Sandi Čeh, kapetan Zavrča: »V jesenskem delu smo zagotovo največje presenečenje prvenstva: pred prvenstvom si nihče ne bi upal napovedati, da bomo osvojili kar 36 točk. Trener je imel takšen sistem, da je enakovredno računal na vseh 25 igralcev. Ta sistem smo sprejeli in je po mojem mnenju prinesel več pozitivnih kot negativnih stvari. Tudi kot kapetanu ekipe mi je lepo, ko dosegamo tako dobre rezultate. Posebej sem vesel zaradi velike podpore navijačev, ki so bili naš 12. igralec in so nas redno spremljali tudi na gostovanjih. Proti koncu smo opazili, da so tekmeci vedno bolj pripravljeni na našo igro, tako da je bilo kar težko. Mi smo kljub temu prikazali zelo konstantno igro, kar nam je tudi prineslo dobre rezultate. Zagotovo bomo tudi v nadaljevanju poskušali obstati med najboljšimi. Katero zmago bi izpostavil? Zagotovo tisto v Mariboru!«
Rokomet • Pokal Slovenije, četrtfinale
Še drugič pred vrati raja
Drava Ptuj - Sviš Ivančna Gorica 23:27 (14:12)
DRAVA PTUJ: Čeh 1, Verdenik, Požar 3, Žuran 1, Bezjak 5, Ma-roh, Jerenec 1, Grm, Sabo, Pukšič 6, Lesjak 1, Lukežič, Janžekovič 1, Fridrih, Gerčar, Silovšek 4. Trener: Uroš Šerbec
SEDEMMETROVKE: Drava: 2(1), Sviš: 6(5). IZKLJUČITVE: Drava 2 min., Sviš 6 min.
Po lanskem izpadu proti istemu tekmecu v istem tekmovanju, na isti stopnji, so si številni privrženci Drave letos želeli zadoščenje, zmago. Žreb je namreč Dravi v četrtfinalu pokala spet namenil ekipo Sviša, ki letos v prvenstvu doživlja črne trenutke, pred kratkim pa je celo menjala trenerja. Ptujčani so upali na senzacijo in ponovno pisanje zgodovine kluba te generacije, toda na koncu so odločile izkušnje, ki pa so zaenkrat še vedno na strani Dolenjcev.
Preko 400 gledalcev, kar je zares fascinantna številka, je do konca napolnilo dvorano Ljudski vrt in pripravilo sijajno vzdušje. V takem ozračju so se v uvodu bolje znašli domačini,
ki so v 3. minuti povedli s 3:0. Dolenjci se niso dali in se kmalu povsem približali (5:4), toda pobuda je bila v tem delu vseskozi na strani Drave. Ta je na krilih sijajne podpore s tribun brez težav zabijala v napadu, obenem pa s čvrsto obrambo onemogočala fizično močnejše goste. V sila trdi, a ne pregrobi igri, so gostje prvič na tekmi izenačili v 26. minuti (11:11). Sama končnica je spet pripadla domačinom in z edinim zadetkom Žurana na srečanju so odšli na odmor z dvema zadetkoma prednosti - 14:12.
Igralci Sviša so jih v slačilni-ci verjetno »kar precej slišali«, saj so drugi del igre odprli s serijo 1:5 in vodstvom 15:17. Obrestovala se jim je predvsem bistveno agresivnejša in globlja obramba. Tokrat so bili na igro Drave pripravljeni, saj so Ptujčane lani dodobra spoznali, tako da podcenjevanja ni bilo. Da bi bila mera polna, je pri domačih med odmorom v
Preostali rezultati četrtfinala: Celje Pivovarna Laško - Istrabenz Plini Izola 47:16, Slovan -Gorenje 31:37, Dol TKI Hrastnik - Trimo Trebnje 24:26.
slačilnici ostal še v prvem delu razpoloženi Silovšek, ki staknil poškodbo komolca. Kljub temu so »dravaši« na vodstvo gostov odgovorili s tremi zaporednimi zadetki. Sledilo je obdobje igre ko se je igralo »gol za gol«, z rahlo pobudo domačinov, ki so v 42. minuti vodili 20:18. Tako je bilo vse do izida 22:21, ko se je v 46. minuti Štajercem povsem ustavilo. Naredili so preveč tehničnih napak, poleg tega pa je njihovo obrambo zlahka prebijal predvsem Simon Stopar (7 zadetkov, Muhovec jih je dodal 6), s katerim so imeli že lani obilo težav. Drava kar osem minut ni dosegla zadetka, gostje so jih v tem času dosegli šest in zmagovalec je bil odločen.
Drava je spet dokazala, da lahko igra z najboljšimi klubi v državi, potrebuje le nekoliko več konstantnosti v igri, kar pa bo prišlo z enakovrednimi tekmami. Vsekakor je smer, ki so jo v klubu ubrali prava, kar dokazuje tudi publika, ki se vrača na tribune. Že v soboto Dravo na domačem igrišču čaka zadnje srečanje prvega dela prvenstva, nasprotnik modrih pa bo sila zahteven - Dol TKI Hrastnik.
Tadej Podvršek
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so v četrtfinalu pokala naleteli na trdega tekmeca.
Simon Stopar, rokometaš Sviša: »Kakovost in izkušnje so na koncu odločile. Domačini so se strastno borili, menim pa, da smo z novim trenerjem danes prebili led in poslej bo šlo le še na boljše. Že lani smo se prepričali, da je Drava srčna, dobra in mlada ekipa, letos je še boljša in menim da jo čaka svetla prihodnost.«
Leon Požar, rokometaš Drave: »Vidi se, da smo še mlada ekipa: v ključnih trenutkih, ko bi morali zadeti, so se nam zatresle roke. Vsekakor pa gredo gostom čestitke za borbenost, vendar tudi v našem taboru ni nezadovoljstva. Smo mlada ekipa, ki še lovi izkušnje, prvo leto igramo v 1. B ligi, drugo leto bo zagotovo bolje.«
Uroš Šerbec, trener Drave: »Na koncu je odločilo razmerje obramb v drugem delu , ko smo zapravili preveč čistih strelov, storili nekaj tehničnih napak, ne gre pa pozabiti, da gre za prvoligaško ekipo, ki vse napake kaznuje. V drugem delu so prestavili v višjo prestavo, zaigrali bolj zbrano, mi smo nekoliko padli v sami igri. Poznala se nam je poškodba Silovška in nismo imeli dovolj rotacije v napadu. Na fante sem izredno ponosen; vesel sem, da so odigrali tako 'moško' tekmo. Je pa dejstvo, da imamo mi le deset tekem v 1. B ligi in se zaenkrat s prvoligaškimi igralci v teh detajlih še ne moremo kosati in to je ravno tisto, kar nam še manjka.«
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 13. decembra 2013
Praznik rokometa v Ormožu
Boks • Dejan Zavec
Zelja: še enkrat do borbe za naslov prvaka
Foto: Črtomir Goznik
Pred natančno štirimi leti je Dejan Zavec v Johannesburgu osvojil naslov svetovnega prvaka po verziji IBF.
Rokomet • Jeruzalem Ormož
V sredo, 11. 12., so pretekla natanko štiri leta, odkar je Dejan Zavec v južnoafriškem Johannesburgu z zmago proti Isaacu Hlatswayu stopil na prestol velterske kategorije po verziji IBF. Zgodovinski trenutek za slovenski šport si je takrat preko TV-zaslonov ogledalo veliko ljubiteljev športa in navijačev Dejana Zavca, sam pa se tega obdobja spominja takole: »Ta dogodek mi je spremenil vse življenje, seveda na boljše. Lahko sem živel svoje sanje. Naslednji dan po dvoboju sem šel najprej kupit časopise in preverit, ali je vse res. Prepričan sem bil šele, ko so mi v jedilnici natakarji in gostje čestitali za dosežek.«
Kovinska ploščica v zapestju
Ob obletnici so v taboru Dejana Zavca v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravili priložnostno novinarko konferenco, na kateri je Dejan podrobneje predstavil svoje trenutno stanje. Največ besed je bilo namenjenih operativnemu posegu na desni roki, ki so ga Dejanu izvedli pred dobrim tednom. »Zavedam se, da so poškodbe sestavni del športa, pač tisti negativni. Že naj časa mi je nagajalo zapestje, vendar temu nisem posvečal posebne pozornosti - bolečine so bile pač v mejah 'normale'. Magnetna resonanca je pokazala večkratni odklon, znotraj dlani je bilo veliko okruškov kosti. Ko so mi 'odprli' roko, je imela zdravniška ekipa kar za štiri ure dela, da je vse stvari 'postavila' na svoje mesto. Med drugim so mi del dlančnice obrusili za skoraj pet milimetrov! Dlančnico imam sedaj ojačano s kovinsko ploščico, nekaj koščkov je bilo treba zamenjati s plastičnimi
V	prvi ligi so največje presenečenje kroga pripravili mladi košarkarji ekipe Čiro Starše, ki so kot zadnja ekipa na lestvici premagali še nepo-raženo ekipo MCAPRO. Nepričakovana zmaga jim bo zagotovo dala vetra in poguma v naslednjih krogih. Druga ekipa iz Starš je gostila ekipo iz Pragerskega in bila do polčasa trdno odločena, da tudi sama ostane v tem krogu neporaže-na. A so morali zaradi velikega števila izgubljenih žog v nadaljevanju priznati poraz. Če bi bili v zaključku tekme bolj zbrani, bi lahko bila tekma veliko bolj izenačena, kot sedaj kaže končni rezultat. Bankirji so v goste povabili študente iz Ptuja, proti katerim so si želeli dvignit »ceno delnic«. Tudi na igrišču je ekipa NKBM - kljub temu, da je bila izdana prepoved trgovanja z njihovimi delnicami - dokazala, da bo v tej sezoni na njih treba še kako resno računati.
V	drugi ligi ni bilo drastičnih presenečenj. Na 2. gimnaziji v Mariboru je gostovala ptujska ekipa Bar Kaučič, ki je bila trdno odločena, da bo v obračunu oslabljenih tekmecev zadala ekipi Adec-
vsadki. Zdravniki mi napovedujejo vsaj mesec mirovanja, nato bom lahko začel kondi-cijske treninge. Boksarski trening bo moral počakati vsaj do konca januarja, morda celo do februarja,« je o tej temi povedal Dejan.
Morda za naslov evropskega prvaka
O možnostih in željah za naslednji dvoboj je bilo prav tako povedanih nekaj zanimivih stvari, Dejan pa si želi še en dvoboj v Sloveniji. »Ko se spominjam preteklih dvobojev, se mi med prvimi v mislih prikaže stožiški dvoboj proti Rafalu Jackiewiczu. Na njem je bilo toliko pozitivne energije, zbrala se je neverjetna množica navijačev ... Vse to zaradi športa, ki ni bil nikoli v ospredju. Ta večer se mi je zapisal globoko v srce in je bil ena od mojih prelomnic kariere. Želim še
coOldstars poraz. A to je bil račun brez krčmarja. V zadnji polovici četrte četrtine so se sicer približali le na 3 točke zaostanka, ampak so si z nepremišljenimi akcijami kaj hitro zapravili ugodnejši vstop v končnico tekme. Še nepora-žena ekipa KK NONA Lenart ni bila nič kaj gostoljubna do ekipe s Ptujske Gore, saj jo je premagala z veliko razliko.
Ur
enkrat podoživeti to vzdušje, morda se mi ta želja uresniči,« je povedal Dejan, ki se mu zdi najbolj verjeten dvoboj za naslov evropskega prvaka. S tem naslovom se trenutno ponaša Italijan Leonardo Bontu, prav Dejan pa je prvi izzivalec. V idealnem primeru bi se lahko ta dvoboj zgodil aprila, vendar
Petrol
Ob tej priložnosti je Dejan sklenil novo sponzorsko pogodbo s Petrolom. V imenu slednjega jo je podpisal predsednik uprave Tomaž Berločnik, ki je povedal: »Odločitev o tem, da podaljšamo sodelovanje z Dejanom Za-vcem, je bila izjemno preprosta, saj Dejan še naprej zasleduje najvišje športne cilje. Dejan tudi kot osebnost predstavlja vse lastnosti, ki jih zasleduje naše podjetje.«
Dejan pušča odprte še druge možnosti. »Trenutno je odprtih precej možnosti, še vedno se tudi spogledujem z meko boksa, Ameriko. Pred kratkim se je tako pojavljala možnost, da bi se pomeril z Viktorjem Ortizom (Portoriko), omenjala sta se tudi Miguel Cotto in Paul Malignaggi. Vsekakor pa bo treba najprej počakati na to, kako se bomo dogovorili glede podaljšanja pogodbe s klubom SES. Če bova imela z menedžer-jem Ulfom Steinforthom enake poglede na prihodnost, bova 1. februarja podaljšala pogodbo o sodelovanju, sicer bom poiskal kakšno drugo možnost. Trenutno je moje razmišljanje usmerjeno v to, da se še enkrat prebijem do borbe za naslov svetovnega prvaka. Enkrat se mi je želja že uresničila, zato ne izključujem možnosti, da se nekaj takega zgodi še enkrat,« je povedal Dejan.
Jože Mohorič
Petkov večer bo v malem mestu Ormož rokometno obarvan, saj na Hardek v tekmi 16. kroga 1. SRL prihaja trenutni državni prvak, udeleženec Lige prvakov in vodilno moštvo lige Gorenje Velenje. Velenjčani so od samostojnosti Slovenije trikratni državni prvak, bili bi štirikrat, če jim 24. marca 2010 na Hardeku ne bi Or-možani odščipnili točke (27:27). Jeruzalem je takrat v 40. minuti vodil s kar 23:15. To je tudi zadnja medsebojna tekma, kjer so Ormožani osvojili točko proti Gorenju.
Danes so drugi časi. Kakovost slovenske elitne lige je padla in vse manj je tujcev, ki so nekoč odlično služili v »obljubljeni deželi Sloveniji«. Ob tem so najboljši slovenski igralci odšli v tujino, priložnost za igro v vseh klubih dobiva vse več mladih in doma vzgojenih igralcev. Ti si pridno nabirajo bogate izkušnje na prvoligaških rokometnih igriščih in pozitivna posledica - močne slovenske reprezentance vseh starosti - bo vidna že čez kakšno leto ali dve. Tisti najboljši v slovenski ligi pa bodo končali v nemški in francoski ligi ali pa pri najbogatejših klubih iz vzhoda (npr. Veszpremu).
Tako bo v petek trdnjavo na Hardeku v dresu Gorenja obiskal eden najbolj vročih igralcev Lige prvakov in zvezda 1. SRL Staš Skube. Trebanjec, ki v višino meri
KADETI (LETNIKI 1997 IN MLAJŠI): Dve točki, a ostali brez Lukmana in Kolmančiča
JERUZALEM - GORENJE 35:25 (15:12)
JERUZALEM: Caf, Fekonja, Kuzmič; Kavčič 2, Kolmančič 3, Ulaga, D. Kociper 3 (1), V. Luk-man 3, Štumberger 3, Lukner 1, D. Ozmec 4, Topolovec, Ciglar 1, Šandor 5, Kosi 10 (3).
Domačini so tekmo odlično pričeli in povedli s 7:2 in 8:3. Po prvih menjavah je dobra igra Jeruzalema zbledela in borbeni gostje so izid izenačili na 12:12. Izid polčasa 15:12 je po izteku igralnega časa s strelom in golom mimo bloka postavil Miha Kolmančič, ki pa se je v nadaljevanju znova poškodoval. Po seriji petih zaporednih zadetkov je Or-možanom uspelo povesti z 21:13 in praktično odločiti srečanje. V 45. minuti se je po trku z nasprotnim vratarjem huje poškodoval Vid Lukman, ki je konec tedna preživel v bolnišnici in tudi zanj je leto 2013 z igranjem rokometa končano.
STAREJŠI DEČKI B (LETNIKI 2000 IN MLAJŠI):
CELJE PL - JERUZALEM 18:15 (10:9)
JERUZALEM: Firšt Šeruga; Belec 2, J. Zadravec 2, T. Šulek 1, B.
176 cm, je v vlogi organizatorja igre pri Gorenju zamenjal Ormo-žana Marka Bezjaka. Skube letos navdušuje in Gorenje ga bo težko zadržalo. Zanimanje za fanta je ogromno in želijo si ga najboljši evropski klubi. Ormož ostaja klub, ki proizvaja igralce za najboljše klube v Sloveniji, Velenje pa je klub, ki je najboljša odskočna deska za odhod v Evropo. V dresu Gorenja bomo videli še dva bivša Ormožana: Roka Golčarja in Darka Cingesarja. Poleg Velenjčanov si tudi Ormožani letos zaslužijo večjo pozornost: klubu so rokometni strokovnjaki napovedovali izpad iz elitne druščine, vendar je trenerju Saši Prapotniku uspelo skupaj z najizkušenejšimi igralci (Belec, Radujkovic, Čudič, Gre-gorc, Putarek, Mesaric, Bogadi, Šišmanovič) izvleči maksimum in ekipa je pred današnjim srečanjem na odličnem 6. mestu. V klubu so se pametno odločili, da na tekmah proti nedotakljivemu triu (Gorenju, Celju, Mariboru) dobijo priložnost za igro vsi igralci in da se na teh tekmah spočijejo glavni nosilci igre. Tudi tokrat proti Gorenju ne bo drugače, saj so vse misli usmerjene na zadnjo tekmo letošnje sezone, ki bo v soboto, 21. decembra, ko bo na Hardeku gostoval Trimo. Tekma med Jeruzalemom in Gorenjem se prične ob 19.30.
ku
Zadravec, Notersberg 5 (4), Sovič, P. Ozmec 3, A. Munda, Torič 1, G. Hebar 1.
Ormožani so v 1. polčasu s svojimi napakami (napačne podaje, dve zastreljani kontri) zapravili priložnost, da odidejo na odmor s prednostjo dveh do treh zadetkov. Obramba na čelu z vratarjem Žanom Firštom Šerugom je bila solidna, vendar je šepala igra v napadu. Po izenačenju na 13:13 je domačinom uspel delni izid 4:0 in prevzem vodstva 17:13. Zmagovalec je bil odločen. Kljub porazu ormoški fantje niso razočarali, le napad bo treba popraviti in obdržati nivo igre v obrambi.
uk
STAREJŠE DEKLICE B
ŽRK ORMOŽ - ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ 31:23 (18:11)
ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ:
Tjaša Malek Petrovič 4, Ajda Ja-komini 2, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 7, Sara Šegula 4, Špela Topolnik, Bedrač Nika 5, Anea Bezjak, Laura Škrabl in Alja Kra-snič 1. Trener: Sašo Petek.
Starejše deklice B so se v soboto, 8. 12., odpravile na težko gostovanje v Ormož, kjer so prvič letos izgubile. Ptujčanke se tokrat niso držale trenerjevih navodil, zato so klonile. Sledi kratek premor, nato pa se dekleta 26. 12. odpravljajo na mednarodni turnir v Beograd.
tp
Košarka • PARKL
Izmed dveh ekip iz Starš uspešnejši le mlajši

EIU|M DCII nauuii UIU.
1. LIGA				2. LIGA		
REZULTATI 3. KROGA: NKBM			-	REZULTATI 3.	KROGA: KK	
KPŠ 79:66, KK Starše		- KK Prager-		Rače - KK Črešnjevec 69:58,		
sko 59:78, MCAPRO -		Čiro Starše		AdeccoOldstars -	Bar Kaučič Utd.	
68:70. Srečanje ŠD		Kidričevo	-	77:66, NONA Lenart -		ŠD Ptujska
Adecco MB je bilo prestavljeno.				Gora 90:52. Prosta je bila ekipa		
1. MCA PRO	3 2	l +32	6	TE ŠD Cirkovce.		
2. NKBM	3 2	l +7	6	1. KK NONA LENART 2	2	0 +49 4
3. KK PRAGERSKO	3 2	l +4	S	2. ŠD CIRKOVCE 2	2	0 +44 4
4. KPŠ	3 2	l -3	s	3. KK RAČE 3	l	2 -2 4
5. KK STARŠE	3 l	2 -ll	4	4. ŠD PTUJSKA GORA 3	l	2 -4l 4
6. KK ADECCO MB	2 l	l +3	3	5. BAR KAUČIČ UTD. 2	l	l -6 3
7. KK ČIRO STARŠE	3 l	2 -l6	3	6. ADECCO OLDSTARS 2	l	l -24 3
8. ŠD KIDRIČEVO	2 0	2 -l6	2	7. KK ČREŠNJEVEC 2	0	2 -20 2
MLAJŠI KADETI (letniki 1998 in mlajši): Šest igralcev Jeruzalema na širšem seznamu
V ponedeljek, 16. 12., bo reprezentanca Slovenije v Ormožu ob 15.30 v Športni dvorani na Hardeku opravila pregledni trening kandidatov, ki so na širšem reprezentančnem spisku. Gre za 30 kandidatov, ki jih bosta naslednji dve sezoni do Olimpijskega festivala evropske mladine v Gruziji 2015 vodila ormoška trenerja Saša Prapotnik in Uroš Krstič. Reprezentanco od 31. 1. do 2. 2. čaka mednarodni turnir v BiH, v Bugojnu. Poleg Slovenije bodo nastopile še reprezentance Srbije, Hrvaške in Katarja. Pravico nastopa bodo imeli letniki 1998 in mlajši. Na pot v Bugojno bo odpotovalo 16 igralcev, tako da bo treba širši seznam prepoloviti. Na širšem seznamu je tudi šest Ormožanov: Jurček Korpič Lesjak (vratar), Dominik Ozmec (levo krilo), Gašper Horvat (levi zunanji), Tilen Kosi (srednji zunanji), Boštjan Žižek Cvetko (desni zunanji) in Miha Kavčič (krožni napadalec).
Rokomet • Mlajše kategorije
petek m 13. decembra 2013
Šport, rekreacija
Štajerski	13
Kung fu m Balkansko prvenstvo
Kujavec v Zagrebu četrti
Bojan Kujavec (levo) v borbi
Zagreb je gostil Balkansko prvenstvo BWUF federacije (Balkan Wu Shu Federation) v kung fu sandi. Tekmovanja so se udeležile kung fu reprezentance iz celotnega Balkana, skupno je nastopilo kar 264 tekmovalcev. Med njimi je bil kot član Slovenije tudi predstavnik Kung fu kluba Ptuj Bojan Kujavec, ki je nastopil v kategoriji do 75 kg. V njegovi kategoriji je bilo prijavljenih 14 tekmovalcev. Bojan Kujavec si je po odličnem boju in zmagi v osmini finala zagotovil nastop v četrtfinalu, kjer pa je bil zaradi »čudnega sojenja« diskvalificiran in je tako osvojil končno 4. mesto. .
Hojnik in Kujavec državna prvaka
V soboto je v prostorih Tem-
plja borilnih veščin Makoto v Ljubljani potekalo državno prvenstvo Kung fu zveze Slovenija. Kung fu klub Ptuj je imel na tekmovanju tri svoje borce, ki so osvojili dve prvi in eno drugo mesto. Borbe so tokrat potekale brez metov, kar je pomenilo vodo na mlin ptujskim tekmovalcem, saj so bila tako pravila identična pravilom v borbah K-1, kjer so naši borci tudi najuspešnejši. Tomi Hoj-nik in Bojan Kujavec sta tako osvojila naslova državnega prvaka. Hojnik je v mladinski kategoriji do 71 kg za prvo mesto dobil dva dvoboja. Kujavec je v članski kategoriji do 71 kg po zmagi v uvodnem dvoboju v finalu naletel na klubskega prijatelja Kristiana Laha, ki je borbo predal, saj se sotekmovalca nista želela boriti med seboj.
David Breznik
Bovling • Podjetniška liga
Saška bar preko 3000, profesor preko 900
Predzadnji krog je ponudil dva presežka: vodilna ekipa Saška bar je prva v letošnji ligi presegla »magično« mejo 3000 podrtih kegljev, kot posameznik pa je izstopal Črtomir Goznik (Radio-Tednik), ki se je zelo približal svojemu rekordnemu dosežku (920) - dosegel je rezultat 919. Ekipe z vrha lestvice so tokrat zabeležile visoke zmage, izenačeno je bilo le v dvoboju med Gostiščem Iršič in Tamesom, krajšo pa so potegnili slednji. Tames je tako izgubi kakšno pomembno točko pred zaključnim krogom. V tem se bodo ekipe VGP Drava, Elektro Maribor, Tames, Gostišče Iršič in MO Ptuj potegovale za drugo in tretjo stopničko, vrhnja je oddana za Saško bar. Derbi zadnjega kroga bosta odigrali ekipi Elektro Maribor in Tames.
V derbiju začelja je ekipa Boxmark team ugnala Lekarne Ptuj. Radio-Tednik ni dočakal dvoboja s Talumom, saj Kidričanov ni bilo ...
Med posamezniki je bilo veliko visokih rezultatov, poleg izstopajočega dosežka profesorja pa velja omeniti še dva rezultata preko 850 - dosegla sta ju Sašo Vidovič in Branko Kelenc. Za deseterico je bilo treba doseči visoki rezultat 735
-	dosegel ga je Aleksander Vidovič.
Rezultati 12. kroga: SKEI Ptuj
-	Mestna občina Ptuj 2:6, Čisto mesto Ptuj - Elektro Maribor 2:6, VGP Drava - DaMoSS 6:2, Saška bar - MP Ptuj, d. o. o., 7:1, Gostišče Iršič - Tames 5:3, Radio-Tednik Ptuj - Talum 8:0 (b. b.), Lekarne Ptuj - Boxmark Team 3:5.
1.	SAŠKA BAR	12 3036	72	172,7
2.	VGP DRAVA	12 2779	65	164,1
3.	ELEKTRO MARIBOR	12 2434	63	160,4
4.	TAMES	12 2489	61	162,9
5.	GOSTIŠČE IRŠIČ	12 2589	61	161,5
6.	MES. OBČINA PTUJ	12 2777	60 165,4
7.	MP PTUJ	12 2487	51	156,3
8.	RADIO-TEDNIK	12 2513	51	154,6
9.	SKEI PTUJ	12 2595	50 159,9
Najboljši posamezniki 12. kroga: 1. Črtomir Goznik (Ra-dio-Tednik) 919, 2. Sašo Vidovič (Saška bar) 876, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 857, 4. Silvo Strauss (DaMoSS) 776, 5. Robert Kurež (Saška bar) 765, 6. Aleš Korošec (MO Ptuj) 749, 7. Igor Gaber (MO Ptuj) 746, 8. Gregor Miložič (Saška bar) 739, 9. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 736, 10. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 735.
10.	DAMOSS	12 2066	45	151,5
11.	BOXMARK TEAM 12 2259	31	141,2
12.	TALUM	12 -	30	149,6
13.	ČISTO MESTO	12 2156	20	135,3
14.	LEKARNE PTUJ	12 2182	12	130,5
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik) povprečje 194,4, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 186,9, 3. Aleksander Vidovič (Elektro Maribor) 185,6, 4. Igor Gaber (MO Ptuj)
183.5,	5. Sašo Vidovič (Saška bar)
183.2,	6. Robert Kurež (Saška bar)
178.3,	7. Jani Kramar (DaMoSS)
177.6,	8. Branko Kelenc (VGP Drava) 177,3, 9. Robert Šegula (Tames) 175,1, 10. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 174,7.
Razpored 13. kroga (ponedeljek, 16. 12.): ob 17.30: Elektro Maribor - Tames, SKEI Ptuj - VGP Drava, MP Ptuj, d. o. o. - Boxmark Team; ob 20.00: DaMoSS - Gostišče Iršič, Radio-Tednik Ptuj - Lekarne Ptuj, Talum - Mestna občina Ptuj, Saška bar - Čisto mesto Ptuj.
jm
Zaključno tekmovanje posameznikov
Zaključno tekmovanje posameznikov bo potekalo v torek, 17. 12., ob 20. uri. Vsaka ekipa lahko prijavi po enega tekmovalca in tekmovalko. Pogoj za prijavo so odigrani vsaj 4 krogi lige.
Kikboks • Svetovno prvenstvo v Turčiji
Tadej Valenko peti v dresu reprezentance
Člani reprezentance Slovenije so od 1. do 8. decembra sodelovali na svetovnem prvenstvu za članice in člane, ki je potekalo v mestu Antalya v Turčiji. Na tekmovanju je pod vodstvom predsednika Kickboxing zveze Slovenije Vladimirja Sitarja tekmovalo 23 članic in članov iz 12 slovenskih klubov. Med njimi je bil tudi član KBV Ptuj Tadej Valenko, ki je tekmoval v disciplini point fighting do
63 kg.
Naša reprezentanca je dosegla odličen uspeh, saj je med 1011 tekmovalci iz kar 63 držav osvojila 9 kolajn. Novi WAKO svetovni prvaki so postali v light contactu Staša Lu-bej iz Celja, v kick lightu Jan Softic iz Nove Gorice in Dejan Vajs iz Maribora.
Tadej Valenko je v Turčiji svoj nastop v posamični konkurenci končal v osmini finale, kjer je po treh rundah izgu-
Ptujčani v Antalyi: Vladimir Sitar, Tadej Valenko in Milan Breg
bil proti Belgijcu Woutu De Backerju z rezultatom 16:21.
Tadej je slabo začel dvoboj, saj je prvo rundo izgubil 4:10, v
Namizni tenis m 2. OT za člane v Cirkovcah
Slodej v polfinalu ugnal Zafoštnika
V	soboto je v Kidričevem v organizaciji NTK Cirkovce potekal letošnji 2. odprti turnir za člane in članice. V ženski konkurenci je nastopilo 18, v moškima 43 prijavljenih igralcev.
Člani so bili razdeljeni v 10 kvalifikacijskih skupin, v katerih so nastopili tudi trije igralci iz našega območja: Darko Drčič (Ptuj) je v svoji skupini osvojil 3. mesto, Danilo Piljak in Luka Krušič (Oba Cirkov-ce) pa sta se uvrstila v finalni del. Piljak je suvereno osvojil 1. mesto v svoji skupini, Kru-šič pa se je moral za 2. mesto zelo potruditi. Na koncu mu je uspelo z dvema tesnima zmagama proti Kristijanu Ludviku in Antonu Ropoši s 3:2.
V	finalnem delu je Krušič izpadel v 1. krogu, ugnal ga je Dominik Škraban. Isti igralec je bil usoden tudi za Piljaka, s katerim sta se merila v 2. krogu. Bolje sta nastopila igralca Zavarovalnice Maribor, Gregor Zafoštnik in Matic Slodej. Oba sta se uvrstila v polfinale, kjer je bil boljši Korošec. V finalu je bil od njega močnejši prvi favorit Uroš Slatinšek.
Rokomet
Finalni del, rezultati:
1.	krog: Luka Krušič - Dominik Škraban (Kema) 0:4; Piljak prost;
2.	krog: Piljak - Škraban 1:4; polfinale: Uroš Slatinšek (Krka)
- Bojan Ropoša (Kema) 4:1, Matic Slodej - Gregor Zafoštnik (oba Maribor) 4:1; finale: Slatinšek - Slodej 4:1. Pri dekletih je prvo mesto osvojila Asya Kasabova (Interdiskont), ki je v izjemno zani-
Bojan Lah in David Sok na SP v Srbiji
V Srbiji poteka svetovno žensko rokometno prvenstvo, med nastopajočimi pa tokrat ni slovenske izbrane vrste. Da pa Slovenci vendarle nismo brez udeležencev, sta poskrbela Bojan Lah in David Sok, sicer mlada rokometna sodnika iz naših logov. Poleg njiju je na tem SP še Leon Kalin.
Mlada sodnika, ki sta nekoč igrala za Veliko Nedeljo, sta s svojim sojenjem opozorila nase in sta si prislužila povabilo na SP. To je zanju vsekakor velika čast. Sodniški izpit sta opravila leta 2000, nato pa sta bila udeleženca večjih rokometnih prireditev. Leta 2007 sta v Goteborgu na Švedskem na odprtem evropskem prvenstvu opravila izpit v okviru projekta EHF mladih perspek-
David Sok in Bojan Lah
drugi rundi je po spremenjeni taktiki izgubil 4:5. V tretji rundi pa je Tadej našel način, kako premagati Belgijca in je zmagal z 8:6, vendar je bilo to premalo za končno zmago.
Tadej je bil tudi član Slovenije v ekipnih borbah v point fightingu. Slovenija je v osmini finala premagala Rusijo, v četr-tfinalu pa izgubila proti kasnejši finalistki Italiji in tako osvojila še vedno dobro 5. mesto.
Na svetovnem prvenstvu v Turčiji je sodil tudi mednarodni sodnik iz Ptuja Milan Breg, ki je po ocenah Svetovne sodniške organizacije dobro opravljal svoje delo. Člani ptujskega kluba še to soboto potujejo na tekmovanje Croatia open, ki bo tokrat v dvorani Dražena Petroviča v Zagrebu, nato pa čaka tekmovalce zaslužen zimski počitek.
Franc Slodnjak
Foto: Črtomir Goznik
Matic Slodej je še v lanski sezoni nastopal za NTK Ptuj, letos blesti v dresu Maribora.
mivem finalnem obračunu s 4:3 premagala Jano Ludvik (Ar-rigoni). Ta je v polfinalu z enakim rezultatom izločila Ivano Zera (Vesna).
Cirkovški organizatorji so za izvedbo turnirja prejeli številne pohvale. Te dokazujejo, da so člani cirkovškega kluba poleg dobrega nastopanja v 2. ligi sposobni tudi zahtevnih organizacijskih izpitov.
JM
Kadeti in kadeti-nje: 1. TOP v Novem mestu
V nedeljo je v Novem mestu potekal prvi letošnji TOP turnir za kadete in kadetinje. Izmed članov NTK Ptuj je v prvi osmerici nastopil Marsel Šegula (še mlajši kadet), ki je z eno zmago osvojil 7. mesto. Brez poraza je slavil Peter Hribar (Krka).
Sašo Malovič je tekmoval v 3. kakovostni skupini in z obilo smole osvojil 8. mesto. Kar tri dvoboje je izgubil z rezultatom 2:3, še dva 1:3.
Pri dekletih sta Katja Krajnc in Eva Gojkovič (NTK Ptuj) nastopali v 2. skupini. Odlično je nastopila Katja, ki je zmagala v vseh sedmih dvobojih in se veselila 1. mesta. Eva tokrat ni uspela zabeležiti zmage. V 3. skupini je nastopila Daniela Tomanič Butkovska (Cirkovce) in zabeležila kar štiri zmage. V izenačeni skupini je bilo to dovolj za 5. mesto; isto razmerje zmag in porazov je imela tudi drugo-uvrščena igralka.
tivnih sodnikov, leta 2009 sta opravita izpit za EHF sodnika v Ljubljani na Evropskem univerzitetnem prvenstvu. V
sezoni 2009/10 sta se uvrstila na 1. listo sodnikov v Sloveniji (začela sta soditi v 1. ligi), leta 2010 sta sodila na Evropskem
prvenstvu za kadete v Črni gori in isto leto opravila izpit najvišje možne kategorije IHF v Granolesu v Španiji (v Sloveniji ga imajo samo trije pari). Od takrat sodita mednarodne tekme, leta 2011 sta se predstavila na svetovnem prvenstvu za kadete v Argentini - sodila sta tudi polfinale (kot najmlajša sodnika na turnirju). Istega leta sta sodila na finalu pokalnega tekmovanja za ženske v Zagorju. Leta 2012 sta sodila na Svetovnem prvenstvu za mladinke na Češkem; tudi na finalu pokalnega tekmovanja za moške v Laškem.
Do zdaj sta Bojan Lah in David Sok sodila v Srbiji dve tekmi: Koreja - Nizozemska in Francija - Dominikanska republika. Obe preizkušnji sta opravila zelo dobro. Do konca prvenstva je še veliko tekem, kar je priložnost za novo dokazovanje mladega sodniškega para.
Danilo Klajnšek
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 13. decembra 2013
Tenis • TK Terme Ptuj
Blaž Vidovič tokrat do konca, do zmage
Finalni turnirji U-12
V Mariboru sta konec tedna potekala finalna turnirja (A in B) v konkurenci dečkov in deklic do 12. leta starosti.
Med dečki, ki so igrali na igriščih ŽTK Maribor, sta ptujski klub v A-turnirju zastopala Blaž Vidovič in Jure Glodež. Jure se je preko kvalifikacij uvrstil na glavni turnir, kamor je bil Blaž uvrščen neposredno, kot 3. nosilec. Oba ptujska tekmovalca sta bila uspešna v uvodnem krogu, Jure pa se je moral nato posloviti v drugem. Blaž je tokrat kazal konstantno dobre predstave, s katerimi se je brez težav prebil do polfinala. Tam je po pravi srhljivki ugnal 2. nosilca Kaljeviča iz Domžal. Uspeh mu je dal novega zagona, s katerim je nato slavil še v finalu, tokrat proti 1. nosilcu Samuelu Patetu. Prav zaradi dejstva, da je premagal 1. in 2. nosilca, je Blažev uspeh toliko več vreden.
Rezultati:
1.	krog: Jure Glodež - Maj Pre-mzl (ŽTK MB) 6:1, 6:2; Blaž Vidovič (3.) - Vid Buzeti (ŽTK MB) 6:1, 6:0;
2.	krog: Jure Glodež - Tilen Kovač (Celje) 1:6, 2:6; Blaž Vidovič (3.) - Nikola Perič (Celje) 6:2, 6:0;
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj)
četrtfinale: Blaž Vidovič (3.) - Tilen Kovač 6:2, 7:6(5);
polfinale: Blaž Vidovič (3.) - Filip Kaljevič (Domžale, 2.) 1:6, 7:6(11), 6:3;
finale: Blaž Vidovič (3.) - Samuel Pate (Pvald, 1.) 6:1, 6:4.
Dekleta so igrala na igriščih Branika Maribor. Na A-turnirju je nastopila Nika Strašek, ki se je na glavni turnir prebila preko kvalifikacij. V 1. krogu je bila z rezultatom 2:6, 6:2, 2:6 zanjo premočna 7. nosilka Anja Čotar (Talos).
Na B-turnirju je nastopila Taja Lončarič in se prebila do polfinala. Pravico nastopa sta imeli tudi Ana Paternost in Eva Nina Magdalenc, a tokrat nista tekmovali.
Turnir U-16 v TC Ljubljana
V Ljubljani je izmed članic TK Terme Ptuj nastopila Maruša Plank. V uvodnih dveh krogih je zmagala, tudi proti 8.
nosilki, nato pa jo je v četrtfina-lu ustavila 1. nosilka, Moni Potrč. Mariborčanka se je morala za zmago zelo potruditi, saj sta dekleti odigrali tri nize.
Rezultati:
1.	krog: Maruša Plank (Ptuj) -Nika Zupančič (Otočec) 6:3, 6:2;
2.	krog: Maruša Plank (Ptuj) -Ajda Bukovec (Triglav, 8.) 6:1, 6:3;
četrtfinale: Maruša Plank (Ptuj) - Mini Potrč (Branik Maribor, 1.) 2:6, 6:0, 3:6.
2. OP TK Rogaška Crystal, U-16
V Rogaški Slatini je bil na sporedu drugi odprti turnir za igralce U-16. Prvi nosilec turnirja je bil Amadej Goručan (TK Terme Ptuj). Ta je zmagal v dveh uvodnih dvobojih in se uvrstil v četrtfinale. Tam se je meril s 6. nosilcem Žanom Žmavcem (Triglav Kranj) in po izenačenem dvoboju izgubil. Kranjčan je na koncu tudi osvojil turnir. Drugi ptujski predstavnik Blaž Bezjak je uspešno preskočil dva kroga kvalifikacij, zaustavljen je bil šele v odločilnem, zadnjem krogu.
jm
Judo • Državno prvenstvo U-10 in U-12
Sedem medalj za ptujski, pet za gorišniški klub
V soboto je v Mariboru potekalo državno prvenstvo v judu za starostni kategoriji do 10 let (cicibani/ke) in do 12 let (mlajši dečki/deklice). Udeležilo se ga je 29 klubov iz vse Slovenije. Za 16-člansko ekipo JK Drava Ptuj je bilo to najuspešnejše prvenstvo v zadnjih sedmih letih. Kar sedem ptujskih tekmovalcev in tekmovalk je namreč osvojilo medalje. Zmagala je Ana Vidovič, drugi so bili Matija Krajnc, Andi Karameta in Zoja Munda ter tretji Luka Horvat, Aljaž Ajdič in Leon Kokol. Velja omeniti, da so najmlajši osvajalci medalj prikazali odlične tehnike, izstopali so Vidoviče-va, Krajnc in Ajdič. Med tekmovalci, ki so osvojili peta mesta, velja izpostaviti Jaša Dajčmana, Jureta Vogrina in Alena Adriana Plošinjaka, ki so s štirimi oz. tremi zmagami prikazali veliko znanja in borbenosti. Peta mesta so s posameznimi zmagami osvojili še Jaka Solina Petrovič, Evelin Munda in Lana Roškar. Nastopili so še Vasja Koren, Ti-len Arnuš Rokavec in Jure Mi-slovič. Mladi tekmovalci so kot ekipa opozorili nase z odločnostjo, lepimi tehnikami in veliko znanja, kar potrjuje, da na Ptuju ob odličnih trenerjih raste nova generacija obetavnih judoistk in judoistov. V času do konca leta se bodo mladi upi udeležili priprav na Ptuju in v Ljutomeru, nekatere pa čaka še tekmovanje regijskih reprezentanc, ki bo v Celju to nedeljo.
Kegljanje
Rezultati JK Drava Ptuj, U-10:
1.	Ana Vidovič, -25 kg
2.	Zoja Munda, -25 kg
3.	Luka Horvat, -30 kg
5. Jaka Solina Petrovič, -30 kg 3. Aljaž Ajdič, -34 kg 5. Alen Adrian Plošinjak, -34 kg 2. Matija Krajnc, -38 kg
2.	Andi Karameta -42 kg
3.	Leon Kokol, +55 kg
Vasja Koren in Tilen Arnuš Roka-vec - udeležba.
U-12:
5. Evelin Munda, -30 kg 5. Lana Roškar, -36 kg 5. Jaša Dajčman, -38 kg 5. Jure Vogrin, +60 kg Jure Mislovič - udeležba
David Breznik, jm
JK Gorišnica
Gorišničani so na državnem prvenstvu za mlade nastopili pod vodstvom trenerja Franca Naska. Bili so zelo uspešni, saj so osvojili pet medalj. Na najvišjo stopničko sta stopila Katarina Bezjak in Žiga Bolčevič.
Rezultati JK Gorišnica:
1. Katarina Bezjak, U-10, -32 kg;
1.	Žiga Bolčevič, U-10, -50 kg;
2.	Blaž Žnidarič, U-10, -24 kg;
2.	Filip Laura, U-12, +55 kg;
3.	Luka Bolčevič, U-10, -46 kg; 5. Eva Čagran, U-12, -36 kg;
7. Blaž Erhatič, U-10, -30 kg.
Ptujska ekipa na državnem prvenstvu
Člani JK Gorišnica na DP (od leve): klečijo: Blaž Erhatič, Blaž Žnidarič, Luka Bolčevič; stojijo: Filip Laura, Eva Čagran, Katarina Bezjak, Žiga Bolčevič.
V vodstvu avanturisti
Počasi se končuje tekmovanje za prvaka mestne občine Ptuj v kegljanju. Za zdaj naj-
bolje kaže ekipi Avanturisti (Boris Premzl 512, Robi Golob 557, Dani Kozoderc 513,
Dušan Murko 478), ki je do sedaj podrla 2060 kegljev. Z enakim rezultatom so na drugem mestu Čavleki (Drago Arnuš 507, Ivan Čuš 527, Zdravko Sušanj 531, Pavlek Ilič 495). Avanturisti imajo boljši rezultat v čiščenju. Tretja je ekipa
Dravce I. z 2011 (Nada Fridl 512, Marina Kramberger 525, Selena Bombek 491, Marija Kpozoderc 483) podrtimi ke-glji.
Finale posameznic bo v torek, posameznikov pa v sredo.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet • 1. A NLB leasing liga (m)
16. KROG: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje (v petek ob 19.30)
1. A ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
11. KROG: Piran - Tenzor DP Logik Ptuj (v soboto ob 18.00)
1. B MOŠKA ROKOMETNA LIGA
11. KROG: Drava Ptuj - Dol TKI Hrastnik (v soboto ob 19.00), Mo-škanjci Gorišnica - Damahaus Cerklje (v soboto ob 19.30), Mokerc Ig - Velika Nedelja Carrera Optyl (v soboto ob 19.30)
Mali nogomet • Liga MNZ Ptuj
PARI 3. KROGA - NEDELJA, 15. 12.: 13.30: KMN Majolka - Casino Ptuj; 14.10: Club 13 - Bagerkom Pragersko; 14.50: Poetovio plindom 080 7300 - KMN Draženci; 15.30: Klub ptujskih študentov
-	ŠD Skorba Boško bar; 16.10: ŠD Draženci - ŠD Rim.
ZLMN ORMOŽ
ČLANI - sobota 14. 12. 2013: ob 10.20: Bar Gaja Ivanjkovci -Brlek Transport; ob 12.20: Črni ribič Frankovci - Trust; ob 13.00: Inox ograje Majcen - Strjanci; ob 13.40: Avtoprevozništvo Jerebič
-	Mladost Miklavž; ob 16.20: Alinea - Tomaž.
VETERANI - sobota 14. 12. 2013: ob 11.00: Bar As Ormož - Vi-čanci; ob 11.40: Mladost Miklavž - Rucica Bresnica; ob 14.20: Pristan Frankovci - Modelarstvo in montaža Rakuša; ob 15.00: Tomaž
-	Fiposor Aries IT. Prosti so Smoki Ormož.
7. MEMORIALNI TURNIR V LENARTU IN VOLIČINI
V spomin na tragično preminula Uroša Ropa in Gašperja Tuša bo odigran 7. memorialni turnir. Ta bo potekal v soboto, 28. 12., od 9. ure dalje v športnih dvoranah v Lenartu in Voličini.
Žreb tekmovanja bo v četrtek, 26. 12., ob 19. uri v športni dvorani Lenart (Bar NONA). Prijave ekip so možne izključno do datuma žreba. Prijavnina znaša 30 € in se poravna do žreba.
Smučarski sejem v Ljutomeru
Smučarska sekcija pri TVD Partizan Ljutomer prireja tradicionalni smučarski sejem, ki bo v prostorih športne dvorane ŠIC v Ljutomeru. Ponudba zimsko-športne opreme bo na ogled in nakup v nedeljo, 15. 12., med 9. in 12. uro.
DK, UK, NŠ, JM
Strelstvo • Strelec leta
Šumak prvi med mladinci
V sredo je v Laškem Strelska zveza Slovenije razglasila najboljše strelke in strelce v iztekajočem se letu na prireditvi Strelec leta 2013. Že 31. naslov najboljšega strelca v državi si je priboril zlati slovenski olim-pionik Rajmond Debevec, v ženski konkurenci je laskavo lovoriko najboljše strelke drugič zapored osvojila olimpijka Živa Dvoršak. Dve odmevni priznanji pa sta si priborila tudi dva spodnjepodravska strelca. Naziv najboljšega mladinca v državi je osvojil Ormožan Jan Šumak in se tako po letu 2007, ko je postal najboljši pionir leta, znova povzpel na vrh najboljših strelcev. Juršinski mladinec in aktualni državni prvak Gregor Vesenjak je prejel bronasto plaketo SZS za postavitev novega finalnega državnega rekorda z zračno pištolo na DP v Cer-
knici. Posebno priznanje SZS pa je ob sklenitvi selektorske kariere v SZS prejel tudi legendarni slovenski trener in vodja reprezentance s puško in pištolo Lojze Mikolič za izjemne rezultate članov reprezentance v zadnjih desetletjih. SZS je za športne in organizacijske dosežke podelila 14 bronastih, 5 srebrnih in 7 zlatih plaket, razglasila je 8 najboljših strelcev med pionirji, kadeti, mladinci in člani, podelila priznanje za najboljše društvo (SD Grosuplje) ter priznanje za športno potezo leta 2013, s katero se je na DP na 25 m nesebično izkazal Peter Tkalec. Leto 2013 je bilo za slovenski strelski šport zelo uspešno, najboljši slovenski strelci pa so z ambicioznimi načrti pripravljeni za nove odmevne dosežke tudi v letu 2014.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gönc
Na razglasitvi najboljših strelcev leta 2013 je laskavo lovoriko za najboljšega mladinca prejel Ormožan Jan Šumak, juršinski mladinec Gregor Vesenjak je prejel bronasto plaketo SZS za postavitev novega finalnega državnega rekorda. Z njima sta zaslužna trenerja, z leve Darko Pavlin iz Juršincev in z desne strani ormoški trener Stiven Vočanec.
petek • 13. decembra 2013
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	15
PtuJ0^vijiCa
Skupaj prižgimo praznične luči v mestu
Mestna tržnica, ponedeljek, 2. december 2013 ob 18. uri
Uvodna prireditev v veseli december na Ptuju s prižigom prazničnih luči 18.00 Nastop otroških pevskih zborov ptujskih osnovnih šol in
prihod tete Zime s spremstvom 18.30 Nagovor župana in prižig prazničnih luči v mestu 18.40 Nastop pevke Romane Krajnčan
Božično-novoletni sejem in prireditve
December je čas čarobnosti, pravljičnih bitij, ki obiščejo, razveselijo in obdarujejo otroke in odrasle. Je čas lepih želja, novega upanja in načrtov za prihodnost. Je čas, ko se srečamo s sorodniki, prijatelji in znanci, jim stisnemo roko in zaželimo vse lepo v novem letu. Da bi obogatili ta čas in polepšali praznične dni vsem Ptujčanom in Ptujčankam ter obiskovalcem, smo pripravili pestro decembrsko dogajanje na Mestni tržnici in na številnih drugih lokacijah po mestu.
Mestna tržnica,
od 16. do 30. decembra 2013
(razen vseh nedelj ter 24., 25. in 26.
Ptujska pravljica
Ponedeljek, 16. december
18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva
18.30 Nastop OŠ Breg: plesna točka - Ples snežink (mentorica Mateja Sagadin) Instrumentalna točka - igranje na harmoniko (mentor Oliver Buček)
19.00 Nastop pevke Damjane Golavšek
Torek, 17. december
18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva
18.20 Nastop OŠ Ljudski vrt:
dramska igra - Izgubljena snežinka plesna točka - Diamanti (glasba rihana) glasbena točka - Mladi muzikantje plesna točka - Hip-hop bang glasbena točka - Mladinski pevski zbor
19.00 Glasbena skupina Cvetličniki
Sreda, 18. december
18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva
18.20 Nastop OŠ Olge Meglič:
glasbeno plesni ustvarjalci - plesna skupina Avše, Filharmoniki, Bobnarji
19.00 Glasbena skupina Mladi Mitreji
Kongresno kulturno središče Dominikanski samostan na Ptuju, torek, 3. december ob 17. uri in sreda, 4. december ob 17.uri
Dobrodelni koncert »Otroci za otroke«
Zbiranje sredstev za pižamice in oblačila za Otroški oddelek bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Nastopajo pevski zbori iz osnovnih šol: Ljudski vrt, Grajena, Mladika, Olge Meglič, Hajdina in otroci iz Vrtca Ptuj (3. 12.) in pevski zbori iz osnovnih šol: Videm, Markovci, Cirkulane - Zavrč, Majšperk in otroci iz Vrtca Juršinci (4. 12.)
Mestna tržnica, petek, 6. december od 15. do 24. ure
Zadrsajmo z dobrodelnostjo v veseli december
Zbiranje sredstev za pižamice in oblačila za Otroški oddelek bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Dogodki in predstavitve: Nastop folklornih skupin iz Spodnjega Podravja Nastop plesnih šol Mambo in Mainstream Otvoritev drsališča z obiskom Miklavža in drsalko Heleno Gornjak Kuhanje Miklavževega kotla Animacija za otroke z bratoma Malek Obisk in predstavitev glasbenikov in glasbenih skupin: Natalija Verboten, Vagabundi, Navihanke, Rock zasedba Strangersi, Tadej Vesenjak, Kvinton
in veliki koncert rock - punk skupine NIET.
Obratovalni čas drsališča: vsak dan od 8. do13. ure za osnovne šole in vrtce, od 13. do 21. ure za druge obiskovalce. Sobote in nedelje od 9. do 17. ure. Organizator Javne službe Ptuj d.o.o.
December v muzeju Praznični program za družine Ptujski grad, nedelja, 8. december
ob 11. uri: lutkovna predstava Peter in volk, Lutkovno gledališče Pika iz Lenarta od 11.30 do 16. ure: muzejska delavnica Iz stare knjige, izdelava novoletnih okraskov
Ptujski grad, nedelja, 15. december, od 10. do 16. ure Muzejska delavnica Iz stare knjige, sejemo božično žito
Ptujski grad, nedelja, 22. december, od 10. do 16. ure
Muzejska delavnica Iz stare knjige, izdelava novoletne dekoracije
Lutkovna predstava in delavnice so brezplačne! Organizator Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Pedagoška služba, T: 02 748 03 50, pedagogi@pmpo.si, www.pmpo.si,www.facebook.com/pokrajinski.muzej.ptuj.ormoz
Program Mestnega gledališča Ptuj
Sobota, 7. december, ob 10. uri za abonma Kresnička in izven
ob 11.30 za abonma Zvezdica in izven Sten Vilar, Skupaj lažje rastemo, gostuje Studio Anima Medvode
Sreda, 11. december ob 9.30 za šole in izven
Aja Zamolo, Sharlatanus Maximus, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Zavoda Kultivacija in Kripl Teatra
Torek, 17. december, ob 9.30 in 11. uri za šole in izven
Romana Ercegovic, Vedno te ima nekdo rad, koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj,
Otroškega gledališča Potujoča hišica in Gledališča Lalanit
Ponedeljek, 23. december, ob 9.30 za šole in izven
Roald Dahl, Gregorjevo čudežno zdravilo, produkcija Mestnega gledališča Ptuj
December v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj
Od 2 decembra 2013 do 4. januarja 2014
Praznična razstava z literarno uganko (pripravlja Leonida Mesarič)
Torek, 3. december ob 19. uri, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Pravljični večer za odrasle z zaključkom bralne značke 2013, tako bomo tudi počastili dan slovenskih splošnih knjižnic.
Četrtek, 5. december ob 17. uri, pravljična soba Mladinskega oddelka Pravljica z jogo (vodita Liljana Klemenčič in Sonja Trplan).
Torek, 10. december ob 17. uri, pravljična soba Mladinskega oddelka Igralna ura s knjigo na temo snežaki in zima (pripravlja in vodi Jasmina Toš)
Četrtek, 19. december ob 17. uri, pravljična soba Mladinskega oddelka Praznična pravljica z jogo (vodita Liljana Klemenčič in Sonja Trplan).
Kulturno-zabavna prireditev s ponudbo domače in umetne obrti ter darilnega programa v ličnih sejemskih hišicah in na stojnicah, predstavitev dobrodelnih in invalidskih organizacij, decembra) gostinska ponudba, nastopi osnovnih šol, glasbenih šol, Vrtca Ptuj in kulturno-umetniških skupin s širšega ptujskega območja. nastopi glasbenih skupin. Program bo popestril prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega navihanega spremstva.
Četrtek, 19. december
18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva
18.20 Nastop OŠ Mladika:
plesna skupina Plesni vrtinec, ki deluje v okviru ŠD Banibri (mentorica Brina Trnovšek)
19.00 Nastop pevk društva Arsana (Barbara
Ribarič, Mojca Ljubša, Dominika Horvat)
Petek, 20. december
18.00 Nastop OŠ Dr. Ljudevita Pivka:
predstava Ples snežink v vetru
18.15 Glasbena šola Karol Pahor Ptuj:
nastop skupine oddelka za jazz - Jazz Ladies (mentor Boris Majcen).
18.30 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in njunega spremstva
19.00 Skupina Michael Jackson tribute band
Sobota, 21. December
17.30 Delavnice za otroke
18.00 Čarodej Grega
19.00 Glasbeni sestav Carevi iz Varaždina
Ponedeljek, 23. december
18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in
njunega spremstva 18.20 Teater Cizamo: Skoraj najboljši cirkus 19.00 Glasbena skupina Cikardi and electric workshop
Petek, 27. december
18.00 Prihod Dedka Mraza, tete Zime in
njunega spremstva 18.20 Gledališče Pravljičarna: O darilu, ki ga
nihče ni hotel 19.00 Nastop pevca Blaža Vidoviča
Sobota, 28. december
17.30 Pravljičarka Liljana Klemenčič -
Grimmove pravljice 18.00 Ivo Andric: Aska in volk ali Ples za življenje,
koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in DLU 18.45 Nastop skupine Vox Arsana
Ponedeljek, 30. december
18.00 Slovo Dedka Mraza, tete Zime in
njunega spremstva 19.00 Glasbena skupina Pepi krulet
Mestna tržnica, torek, 31. december od 20. ure
Silvestrovanje na prostem
Silvestrovanje na prostem ob zaključku božično novoletnega sejma na Ptuju z zabavno glasbenim programom in novoletno poslanico dr. Štefana Čelana, župana Mestne občine Ptuj.
Organizatorji in soorganizatorji prireditev: Mestna občina Ptuj, Javne službe Ptuj, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna enota Ptuj, Center interesnih dejavnosti Ptuj, Društvo prijateljev mladine Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Turistično društvo Ptuj, ZRS Bistra Ptuj - RDO, OOPZ Ptuj, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Vrtec Ptuj, ptujske osnovne šole, Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, kulturno umetniška društva ter drugi javni zavodi in organizacije.
MESTNA OBČINA PTUJ
Veseli december v
Društvu prijateljev mladine Ptuj
Mestni kino, petek,
20. december ob 16. in 17.15
Čarobni snežak, otroška gledališka predstava, Gledališče Smejček
Mestni kino, sobota, 21. december ob 14.30 in 16.30 Ernest in Celestina, sinhronizirani risani film
Po vsaki predstavi bosta otroke obiskala dedek Mraz in teta Zima s spremstvom. Otroci imajo prost vstop, potrebujejo brezplačno vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Cena vstopnice za odrasle je 4 EUR. Vstopnice na voljo od 12 decembra na blagajni kina.
Organizator Društvo prijateljev mladine Ptuj Soorganizatorji: CID Ptuj, Mestni kino Ptuj in Gimnazija Ptuj
Program Centra interesnih dejavnosti Ptuj
Mestni kino Ptuj, sobota, 14. december ob 10. uri
Kino vrtiček: Slon I
Filmska ustvarjalnica in igralnica.
CID Ptuj, sobota, 14. december ob 21. uri Koncert Samo Kodela in Leteča ladja. Vstopnine
CID Ptuj, nedelja, 22. december ob 19. uri
Božični koncert mladih kitaristov. Vstopnine ni!
Program Vrtca Ptuj v četrtnih skupnostih četrtna skupnost datum ura prostor				lutkovna skupina	naslov predstave
GRAJENA	sreda, 18. 12.	16.30	Dom krajanov Grajena	Narcisa	Uhec išče dedka Mraza
GRAJENA	sreda, 18. 12.	17.30	Dom krajanov Grajena	Narcisa	Uhec išče dedka Mraza
PANORAMA	torek, 17. 12.	16.30	Dom krajanov Bratje Reš	Zvonček	Pesem o zimi
PANORAMA	torek, 17. 12.	16.30	Dom krajanov Vičava	Tulipan	Prigode snežaka Snežka
CENTER	sreda, 18. 12.	16.30	Dvorana Vrtca Ptuj	Podlesek	Snežno drevo
CENTER	sreda, 18. 12.	17.30	Dvorana Vrtca Ptuj	Podlesek	Snežno drevo
CENTER	četrtek, 19. 12.	16.30	Dvorana Vrtca Ptuj	Podlesek	Snežno drevo
CENTER	četrtek, 19. 12.	17.30	Dvorana Vrtca Ptuj	Podlesek	Snežno drevo
LJUDSKI VRT	pon.,16. 12.	16.30	Jedilnica OŠ Ljudski vrt	Mačice	Priprave na Novo leto
LJUDSKI VRT	pon.,16. 12.	17.30	Jedilnica OŠ Ljudski vrt	Mačice	Priprave na Novo leto
LJUDSKI VRT	torek, 17. 12.	16.30	Jedilnica OŠ Ljudski vrt	Deteljica	Rokavička
LJUDSKI VRT	torek, 17. 12.	17.30	Jedilnica OŠ Ljudski vrt	Deteljica	Rokavička
LJUDSKI VRT	sreda, 18. 12.	16.00	Jedilnica OŠ Ljudski vrt	Deteljica	Rokavička
BREG TURNIŠČE	pon., 16. 12.	16.30	Dom krajanov Breg	Vijolica	Pujsek in Novo leto
BREG TURNIŠČE	pon., 16. 12.	17.30	Dom krajanov Breg	Vijolica	Pujsek in Novo leto
BREG TURNIŠČE	pon., 16. 12.	16.30	Dom krajanov Turnišče	Spominčica	Zajčkov prvi sneg
ROGOZNICA	pon., 16. 12.	16.30	Gasilski dom Podvinci	Marjetica	Babica Zima, kje si?
ROGOZNICA	torek, 17. 12.	16.30	Gasilski dom Podvinci	Marjetica	Babica Zima, kje si?
ROGOZNICA	torek, 17. 12.	17.30	Gasilski dom Podvinci	Marjetica	Babica Zima, kje si?
SPUHLJA	sreda, 18. 12.	16.30	Večnamenska dvorana Spuhlja	Trobentica	Mojca Pokraculja
JEZERO	četrtek, 19. 12.	16.30	Dom krajanov Budina-Brstje	Trobentica	Mojca Pokraculja
JEZERO	četrtek, 19. 12.	17.30	Dom krajanov Budina-Brstje	Trobentica	Mojca Pokraculja
Organizator: Vrtec Ptuj, www.vrtec-ptuj.si,vrtec.ptuj@guest.arnes.si					
Drugi praznični dogodki v decembru
Grand Hotel Primus, četrtek, 26. december ob 17. uri
Božično otroško rajanje, brata Malek in RUD Eleja, Škrat reši Božič, Božiček ...,
Vstopnina za odrasle 4 EUR, otroci prost vstop. Nakup in rezervacija vstopnic T: 02 7494 506, E: hotel.pnmus@terme-ptuj.si.
Dvorana OŠ Ljudski vrt, sobota, 21. december ob 17.30 Božiček pleše, prva javna predstavitev v sezoni 2013/2014, organizator Plesni center Mambo Ptuj
Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe programa. Za morebitne napake se opravičujemo.
Mohorkova graba, Krčevina pri
Vurberku, Grajena,
sreda, 25. december ob 17. uri
Božični koncert, organizator MoPZ KD Grajena
Cerkev Sv. Petra in Pavla v Minoritskem samostanu, sreda, 25. december ob 19.30 Božični koncert mešnega pevskega zbora sv. Viktorina Ptujskega,
organizator Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega
Dvorana Center Ptuj, četrtek, 26. december ob 16. uri
Orfejčkova parada, nastop ansamblov in posameznikov zabavne in narodno-zabavne glasbe, organizator Radio-Tednik Ptuj
Dvorana Center Ptuj, petek, 27. december ob 16. uri Za velike in male, prireditev za otroke z ustvarjalnimi delavnicami, nastopi otrok, animacijo in prihodom dedka Mraza, organizator Radio-Tednik Ptuj
BazArt
tridnevni predpraznični kulturno-umetniški sejem
Petek, I3. ob 16. uri,	Gledališko-koncertna, ustvarjalna,
s°b°ta 14. in nedeja 15. december	šahovska (kvartopirska), Fuerstova,
ob 10. uri, Fuerstova hiša, Krempljeva 1 sejemska soba, fotografska, slikarska,
(ustvarjalnice, delavnice, darila, prodajne razstave)	Second-hand, kino soba, Artphoteka
Organizator Zavod Itadakimasu v soorganizaciji s KUD Čar Griča, Tuu, Tjašo Čuš in družino Fuerst. http://creativeptuj.si/
Zasebna glasbena šola Sv. Petra in Pavla
Refektorij Minoritskega samostana na Ptuju, ponedeljek, 2. december ob 18. uri
Ta veseli dan kulture Pianisti bodo izvajali skladbe slovenskih skladateljev
Mestno gledališče Ptuj, sobota, 21. december ob 10. in 11.30 Janez Bitenc, Šest kužkov, glasbena pravljica
Refektorij Minoritskega samostana na Ptuju, ponedeljek, 23. december ob 19. uri
M. ARS KVARTET, glasbeni večer - Weber, Haydn, Brahms
16 Štajerski
Nasveti
petek • 13. decembra 2013
Kuharski nasveti
Artičoke
Artičoke so cenjena in na policah v trgovinah danes že pogosto najdena zelenjava, kljub temu da so najobilnejše od julija do septembra. Artičoke so od nekdaj znana zelenjavna specialiteta za sladokusce. Uživamo le zrele, še ne dovolj razvite cvetne glavice, in sicer najpogosteje le dno cvetne košarice. Okus je rahlo trpek, ki ob ugrizu nežno greni in spominja na mešanico zelene in lešnikov.
Artičoka je užitno cvetišče vrste osata, ki ga goje že dolga stoletja in vendar je še vedno prava redkost domačega vrta. Zunanji del je običajno olese-nel in bodičast, za tem pa mesnati ovojni listi skrivajo užitno cvetno dno. Najpogosteje kuhamo cele artičokine glavice do mehkega v slani vodi od 30 do 45 minut. Ne kuhamo je v aluminijasti in slabi kovinski posodi, ker spremeni barvo na sivo črno. Liste trgamo drugega za drugim z glavice. Ko pridemo do cvetnega dna, odstranimo seno oziroma cvet. Očiščeno dno podobno skodelici jemo kot delikateso, hkrati pa dobimo košarico, v katero lahko napolnimo številne cenjene jedi.
Če artičoke uživamo tople, jih običajno ponudimo z raz-puščenim zeliščnim maslom ali masleno omako. K hladnim ar-tičokam pa ponudimo omako vinegrette ali različne izpeljanke majoneznih omak. Tudi surovim artičokam lahko odstranimo liste in seno, dna lahko nadevamo in jih kot plemenito prilogo ponudimo k mesnim jedem.
Italijani, ki danes slovijo kot največji pridelovalci artičok, jedo najrajši majhne nežne ar-tičoke, katerih listi in seno so še tako mahni in mehki, da so užitni surovi. Narežejo jih na rezine in jih pokapljajo z mešanico oljčnega olja in soli in ponudijo. Mlade artičoke dobimo kot artičokine srčke v pločevinkah, oziroma vložene.
Da dobimo okusne jedi iz artičok, jih moramo že surove pravilno očistiti. Neposredno pod cvetno glavo odlomimo steblo, tako da z njim potegnemo iz glave vsa vlakna. Dno z nožem poravnamo in zarezano površino takoj pokapljamo z limoninim sokom, da ne oksidi-ra oziroma porjavi. Bodeče konice listov odrežemo s pomočjo škarij. Nato z večjim nožem odrežemo zgornjo tretjino cvetne glave vzporedno z osnovo. Posebej v velikem loncu zavremo vodo, ki jo solimo in vanjo damo tako pripravljene artičo-ke. Na artičoke damo manjšo pokrovko, s čimer prisilimo ar-tičoke, da so v celoti v sani vodi in jih tako kuhamo 30 do 45 minut. Artičoke so kuhane takrat, kadar od sredine z lahkoto odstranimo lističe. Po kuhanju
Foto: Črtomir Goznik
jih odcedimo, tako da jih obrnemo z glavami navzdol. Delno ohlajene damo v roko in z eno roko primemo listno čašo in jo s hitrim zasukom potegnemo iz artičoke in shranimo. Z žličko previdno izpraskamo seno. Listno čašo postavimo nazaj na artičokino dno in napolnimo s poljubnimi omakami.
Sredi avgusta in prve dni v septembru so artičoke po okusu najboljše. Pri nakupu iščite čvrste zelene cvetne glavice, brez rjavih madežev in zasušenih mest. Če so ovenele, jih dajte za eno uro v slano hladno vodo.
Zraven kuhanja jih lahko tudi dušimo na olju z zelenjavo, gratiniramo, pečemo in tudi cvremo. Vendar so najokusnej-še kuhane ali dušene. Ker vzbujajo apetit, jih pogosto ponudimo kot uvodne jedi. Drugje v svetu iz artičok pripravljajo in poznajo številne jedi, tako jih v Franciji nadevajo s šampinjoni in sirom ali jih prelijejo z vine-gretsko omako, pogosto jih nadevajo tudi s pirejem iz sirov in prelijejo s smetano ter gratini-
rajo. V Italiji jih kuhajo z meto in česnom ter nadevajo z mor-tadelo, sirom in drobtinami. V Španiji pa kuhajo enolončnico iz artičok in pinjol in velja za njihovo kulinarično posebnost.
Artičoke so cenjene tudi kot dietno živilo. Od začimb se posebej ujemajo s peteršiljem, česnom, drobnjakom čebulo in limono. Posebej okusno in cenjeno jed dobimo, če artičokina dna nadevamo z repki škampov. Pripravimo jih tako, da artičo-ke očistimo in skuhamo po prej omenjenem postopku in jih ohladimo. Posebej v slani vodi z lovorom skuhamo škampove repke. Kuhane odcedimo, ohladimo in jim dodamo na male kocke narezano rdečo papriko, okisamo z malo limoninega soka in dodamo žličko majoneze. Pazimo, da nadev ostane gosti. Napolnimo kuhane in ohlajene artičoke in ponudimo kot predjed ali v večji količini kot samostojno jed. Nadevamo jih lahko tudi z grško, francosko in rusko solato, z gobovim nadevom ali gosjimi jetri.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Veseli december, pirotehnika in stres pri malih živalih
Novo leto je pred nami, čas praznikov, obdarovanja, veselja in evforičnega razpoloženja. Marsikaterega kosmatinčka, hišnega ljubljenčka, pa čaka precej stresno obdobje, zato bom v tem prispevku opisal, kako lahko lastniki čim bolj zaščitijo svojo žival pred prihajajočim stresom.
Psi se različno odzivajo na strah, ki ga izzove npr. pok petarde. V prvo skupino sodijo tisti, ki postanejo, ko zaslišijo pok, nervozni, sicer se ne bojijo, vendar so lahko zelo moteči, ker začnejo lajati ali cviliti. Če imajo možnost, se zapodijo za odvrženo petardo in jo poizkušajo ugrizniti. Zaradi tega prihaja do hudih poškodb ust in ustne votline, ko petardo raznese med zobmi živali. Tudi prižgane rakete so lahko, tik preden poletijo v zrak, plen psa, in jasno je, da so posledice lahko zelo hude. Pokanje se v decembru stopnjuje, bližje smo novemu letu, huje je. Psi postajajo vedno bolj nervozni in razdražljivi, težko jih vodimo na sprehod, težko jih puščamo same, saj so moteči za okolico in sostanovalce. V drugo skupino sodijo psi, ki se na pok odzovejo z močnim strahom, napadi pa-
nike in podobnim. Take živali zapadejo v stres, ki se prav tako stopnjuje, čim bližje smo novemu letu. Pojavijo se lahko driska, bruhanje, neješčnost, žival se nam umika, skriva. Ne-
redko se pojavijo tudi epilep-tični napadi. V tretjo skupino sodijo psi, ki se ne odzivajo na pok, so stabilni in mirno prenašajo prednovoletno glasno vzdušje.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Lastnikom, ki imajo problematične pse, svetujem, da pravočasno poskrbijo za ustrezno zaščito in ne čakajo do samega silvestrskega večera in takrat v časovni stiski in paniki iščejo ustrezno rešitev. Odsvetujem samoiniciativno uporabo pomirjevalnih tablet, ki so v uporabi pri ljudeh in jih najdemo v marsikateri domači lekarni. Take pomirjevalne tablete lahko strah pri psih še poslabšajo, pse naredijo negotove in še bolj panične. Hudo in zelo neprijetno je, če imamo doma popolnoma prestrašenega in paničnega psa, ki še hoditi ne more, ki pada in opleta po stanovanju zaradi tega, ker je dobil pomirjevalo za ljudi v preveliki dozi ali neustrezno izbrano. V veterinarski medicini sicer uporabljamo določena pomirjevala in antidepresive za ljudi tudi pri
Novice iz KGZS in MKO
Podaljšano izvajanje ukrepov osi 2
Ker predpisi EU za razvoj podeželja za programsko obdobje 2014-2020 še niso sprejeti, se bo prihodnje leto nadaljevalo z izvajanjem ukrepov osi 2 iz programa razvoja podeželja za obdobje 2007-2013. Do konca leta bo ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) sprejelo ustrezno uredbo, ki bo urejala plačila za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijske dejavnosti in kmetijsko okoljske podukrepe.
Upravičenci, ki so leta 2012 podaljšali obveznost izvajanja po-dukrepov KOP za dve leti, in tisti, ki jim ta obveznost poteče z letom 2013, lahko svojo celotno obveznost podaljšajo še za eno leto.
S 1. januarjem 2014 bo začela veljati direktiva o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov, ki določa ukrepe integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. Nekateri od teh ukrepov bodo postali standard in ne bodo več del plačil v okviru določenih podukrepov. Zato so v pripravi novi izračuni za določitev višine plačil za te podukrepe.
Med drugimi novostmi lahko omenimo tudi to, da se bo prihodnje leto možno vključiti tudi v druge podukrepe KOP (več o tem v dopisu MKO). Upravičenci, ki imajo zemljišča na območju vodnih teles podzemnih voda Dravske, Murske in Savinjske kotline ter prispevnih območij zadrževalnikov Šmartinsko, Perniško, Gajševsko in Ledavsko jezero, lahko prihodnje leto prevzamejo nove obveznosti tudi za podukrepa 214-I/1 (ohranjanje kolobarja) in 214-I/2 (ozelenitev njivskih površin).
Vir: KGZS
Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja
Minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan je v Krškem podpisal pogodbo o sofinanciranju projekta hidravlične izboljšave vodovodnega sistema na območju na območju občine Brežice, Krško in Kostanjevica na Krki. Z izboljšavami vodovodnerga sistema si bodo občine zagotovile boljšo in zanesljivejšo vodooskrbo.
Kot je dejal župan Občine Brežice Ivan Molan, bo občina z investicijo, vredno 7,45 milijonov evrov, zagotovila oskrbo s pitno vodo za 15.000 ljudi, za naslednjih 30 do 50 let in zmanjšala znatne izgube vode.
Celoten projekt, ki bo zaključen v letu 2015, je vreden 15.017.860,00 evrov (z DDV). Od tega so občine pridobile 7.788.155,52 evrov iz Kohezijskega sklada in 1.374.380,40 evrov iz proračuna RS. Zgradile pa bodo 65.330 m vodovodnega omrežja, 51.548 m hidravlične izboljšave cevi in eno nadgradnjo objekta, 13.872 m novogradnje cevi in 10 objektov,1 črpališče, 4 pre-črpališča, 5 vodohranov in eno hidropostajo. Projekti naj bi bili zgrajeni do konca letošnjega junija.
Podpisali so sofinancerki pogodbi »Izvedba gradnje za operacijo: »Izgradnja in rekonstrukcija vodovodnega sistema v okviru projekta Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja za projekt št. 1 Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Brežice« v vrednosti 4.148.068,03 evrov in sicer iz EU-Kohezijskega sklada 3.525.857,82evrov, iz proračuna RS pa 622.210,21 evrov in »Izvedba gradnje za operacijo: «Izgradnja in rekonstrukcija vodovodnega sistema v okviru projekta Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na območju Posavja za projekt št. 2 Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema Kr-ško-Kostanjevica«. Vrednost pogodbe o sofinanciranju znaša 3.968.998,39 EUR (3.373.648,62 iz Kohezijskega sklada iz proračuna RS 595.349,77 evrov).
Vir: MKO
pomirjanju živali, vendar le izjemoma in v strogo določenih odmerkih, ki jih lahko predpiše le izkušen veterinar na tem področju. Za preprečevanje panike, stresa in posledic uporabljamo v veterinarski medicini dve vrsti pomirjeval. Ena služijo za pomiritev tik pred, oziroma nekaj ur pred stresnimi situacijami. Lastnik dobi natančna navodila, kako pomirjevalo uporabiti. Druga vrsta pa so pomirjevala na naravni osnovi, predvsem na osnovi baldrijana, kot je npr. persen pri ljudeh. Gre za učinkovita in popolnoma nenevarna zdravila, pomembno pa je, da jih žival začne uživati vsaj 14 dni pred nastopom stresnih situacij.
Če je le mogoče, ne puščajmo svojih kužkov samih na sil-vestrovo. Če pa smo temu pri-morani, jim prostor primerno zatemnimo, pustimo prižgan radio, pripravimo jim mesto, kje se bodo počutili varne. Posebna pozornost velja tudi psom, ki živijo v boksih in na prostem. Vsako leto jih precej pobegne na novoletno noč, in ker je hrup povsod, je prav neverjetno, kako daleč lahko zbežijo. Sedaj je pravi čas, da obiščemo veterinarja in se pogovorimo o možni zaščiti kuž-ka pred stresom v teh predno-voletnih dneh. Le tako bomo sebi in našim malim kosma-tinčkom omogočili čim manj stresen prehod v novo leto. Emil Senčar, dr. vet. med..
Foto: ES
petek • 13. decembra 2013
Zanimivosti
Štajerski	17
Iščete svoj stil
Tudi v športnem stilu se lahko sveti
Natalija Zemljak je doma v Podlehniku, zaposlena v Perutnini Ptuj, mama dveh sinov, stara 40 let. V prostem času rada dela na vrtu, se ukvarja z rožami, z živalmi, še posebej so ji pri srcu muce. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, ker si je zaželela malo spremembe oz. novega izziva.
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Nataliji ugotovili masten tip kože, ki je povrhu še občutljiva. Podrobno so ji predstavili postopek nege kože, saj je prvič obiskala kozmetičarko. Pri vsakodnevni negi naj uporablja mleko in tonik ter kremo, ki ustreza njenemu tipu kože. Zlasti v tem času je koža še posebej občutljiva, zato jo je treba pravilno negovati in zaščititi. Po površinskem čiščenju in pilingu so si tudi oblikovali obrvi.
V	Frizerskem salonu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Natalijino novo pričesko poskrbela nosilka dejavnosti. Natalija je že prej imela kratke lase, zato škarij ni uporabila, pobarvala jih je v svetlo blond, s prameni razgibala, oblikovala pa s fenom.
Ličenje je vizažistka Minka Feguš začela z nanosom pudra v kremi, s katerim je v celoti prekrila obraz. Veke je nato poudarila v zemeljskih tonih, v mareličnorjavi in s črnim črtalom obrobila zgornjo in spodnjo veko. Rahlo je pou-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Natalija prej ...
... in pozneje
darila tudi trepalnice, v nežno mareličnem tonu lička in v nevtralni barvi ustnice, ki jih je predhodno obrobila.
„Kljub temu da se nikoli ni posebej ukvarjala s športom, je Natalija tipična predstavnica športnega sloga. Četudi kandidatke raje oblečem v drugo vrsto oblačila, kot so vajene, sem se tokrat odločila za stil, ki ji je pisan na kožo. V trgovini Modiana sem izbirala med oblačili, ki so v tem času najbolj iskana, oblačila z rahlim svečanim pridihom, kot pripravo na za-
dnjo najdaljšo noč v tem letu. Izbrala sem ozek model hlač z drobnim geometrijskim vzorcem, z zlatimi detajli na črni osnovi, črno bluzico z zlatim detajlom v vratnem izrezu in aktualno krajšo športno jakno iz zlatega oblačilnega usnja. Črne čevlje in torbico pa sem izbrala v prodajalni Alpina v Lackovi ulici na Ptuju. Natalija je v tem športnem stilu lahko drugačna in kljub temu sproščena pri zadnjem poslovnem kosilu v tem letu. Seveda pa še to zdaleč ne pomeni, da si
KOLEKTIV SALONA
ne more obleči tudi obleke ali krila, a naj tudi ta izbira ostane v športnem stilu.," je povedala
Foto: Črtomir Goznik
Natalija v oblačilih iz Modiane, čevlji in torbica so iz Alpine.
stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olimpic si je Natalija izbra-
iuosKo in ze nsKo
Slomškova 22 g 10 % popust v decembru
la limfno drenažo nog, ki se v salonih izvaja na aparatih, imenovanih preso terapija. »Presoterapija je aparaturna masaža, primerljiva z ročno limfno drenažo, ki deluje tako, da z nadtlačno zračno črpalko vpihava zrak pod točno določenim tlakom v manšete, ki so pritrjene na telo in pri tem stimulira odtekanje limfe v glavne limfne vozle. Z njo izboljšamo prekrvavitev tkiv, odplavimo odpadle proizvode presnove iz telesa in bistveno zmanjšamo količino prosto plavajoče tekočine med celicami, ki je v veliki meri kriva za zastoj. Blagodejno vpliva na utrujene, težke in otekle noge in bolečine v mišicah,« je o limfni drenaži povedala kozmetičarka Silva Čuš
MG
Markovci • Čebelarsko društvo
Proslavili ambroževo nedeljo
Člani Čebelarskega društva (ČD) Markovci so v nedeljo, 8. decembra obeležili godovni dan zavetnika čebelarjev sv. Ambroža, ki sicer goduje 7. decembra.
Na trgu pred farno cerkvijo sv. Marka so postavili stojnico, na kateri so ponujali med in izdelke iz medu: medico, medenjake, figurice iz voska in podobno. V goste so ob tej priložnosti povabili prijatelje čebelarje iz sosednjih čebelarskih društev. Svečanega dogodka so se udeležili predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj Stanko Kitak
ter predstavniki čebelarskih društev iz Ptuja, Turnišč, Dor-nave, Juršincev in Cirkulan. Markovski čebelarji so goste pričakali in sprejeli pred cerkvijo pri stojnici, ob 10-ih so se skupaj udeležili slovesnega bogoslužja. Po maši je nato najprej pred cerkvijo in nato še v društvenem čebelnjaku ČD Markovci sledilo prijetno prijateljsko druženje.
Markovci • Srečanje sošolcev generacije 1953
Večer za obujanje spominov
29. novembra smo se po desetih letih ponovno srečali sošolci, letnik 1953, ki smo leta 1960 skupaj prestopili prag Osnovne šole Bratov Štrafela Markovci.
ČD Markovci je eno izmed najstarejših tovrstnih društev v regiji. Ustanovljeno je bilo leta 1935. Danes društvo šteje 68 članov; izmed teh jih ima čebelnjake 36. Večina članov društva prihaja iz markovske, nekaj pa tudi iz sosednjih občin. Društvo vodi predsednica Tilčka Petrovič.
MZ
Pobudnica tokratnega jubilejnega srečanja je bila naša sošolka Anica Prosenjak Njegač. Zbrala je organizacijski odbor, ki je poskrbel za res lep večer, poln nostalgije in obujanja spominov na stare, za mnoge lepše čase. Zbralo se nas je 27 od 59 sošolcev, ki smo prišli iz vseh koncev Slovenije in tujine, s svojo prisotnostjo nas je počastila tudi naša nekdanja učiteljica športne vzgoje Stan-
ka Knapič. Prijeten večer smo začeli z obveznim fotografiranjem, pozdravni govor je pripravil Mirko Slana. V svojem razmišljanju nas je spomnil na lepo obdobje naše mladosti. Večer smo nadaljevali ob odlični večerji in dobri domači kapljici, ki ju je ponudil naš gostitelj, gostišče Ribek iz Stojncev. Večer je bil lepa priložnost, da se ponovno spoznamo, izmenjamo vesele in
manj vesele življenjske zgodbe in da nazdravimo svojemu življenjskemu jubileju, svoji šest-desetletnici. Na srečanju seveda ni manjkalo smeha, plesa in tudi kakšna solza je pritekla po licu. Ko smo ob zgodnjih jutranjih urah odhajali proti domu, smo si obljubili, da zagotovo ne bo preteklo deset let, preden se ponovno srečamo.
Vladimir Plohi
Čebelarji so nedeljsko druženje po sv. maši nadaljevali v društvenem čebelnjaku.
Nekdanji sošolci in sošolke na novembrskem srečanju
18 Štajerski
Odraslim prepovedano
petek • 13. decembra 2013
Izza gledališkega odra
2. ISKRENOST v svetu Ljubezenskih in šaljivih slik al fresco
O nastajanju predstave Ljubezenske in šaljive slike al fresco v Mestnem gledališču Ptuj in koprodukciji z Zavodom Margareta Schwarzvald, v režiji Marka Čeha in njegove ekipe. Igrajo Anže, Jernej, Maruša in Vesna. Premiera: 23. januar 2014.
Vlog v izbranih šestnajstih zgodbah je enaintrideset. Igralci so (še vedno) štirje.
To pomeni, da v povprečju
Ki k 1 Jok.	Vk	fW.
»i lsWt«>»t
" U ,.	™
®
jAftfry
WeČ4v< ■ t.
Hvk&O.
t Knp. lmAvit
injti
Í1&. ■Wry. loAa.

SoMÔeK/T
suri ïr&ëTj
vsak odigra osem vlog, pri čemer zdaj izrisujemo neke štiri osnovne like, ki preigravajo vse te vloge. Komplicirana razmerja igralec - lik - vloge, ne? V kakšni hierarhiji?!
Tako je Anže skozi vse zgodbe Alfredo, včasih ljub-
PETKOV VEČER
Bodite nocoj (/ družbi oddaje Z g t as bo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
£tàj&cika
budWcßs
89,8 98,2 104,3 Mia
¡Q)ólu$a¡te naó tudi na ópfeti j.raÁlo-pt^.ól
www.
RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3
jljinili l jf'

I Â . . f
^- ít RElCí
È -MAGA !
T ir
Foto: Nuša Komplet
kovalno Alfi. On. Nogometaš. Harmonikar. Policaj. Sodelavec. Strojevodja in poet hitrih železnic. Zapornik. Frajer. Nakladač. Večni in nikoli zares izkoriščen talent. Skrajšane pameti. Potrpežljiv prostak. Ljubitelj rutine. Zombi. Vojak. Brodolomec. Mož in Ljubček. Igralec.
Tako je Jernej skozi vse zgodbe Fernando, včasih ljubkovalno Frenk. On. Sine. Iskalec pozornosti. Brez jajc. Kokoš. Prinašalec novic. Milijonar. Kitarist. Neizsanjan mornar. Smrt. Geograf. Negotov. Prestrašen. »Popoln mo-
ški, idealen ljubimec, najbolj nežno, ljubeznivo in očarljivo bitje.« Vojak. Brodolomec. Mož in Ljubček. Igralec.
Tako je Maruša skozi vse zgodbe Ana Kovač. Uradnica na ministrstvu. Ona. Neutrudna iskalka ljubezni. Sodobna gospa Bovary, Ivana Orleanska in mati Tereza hkrati. Staromodna ženska. Depresivna ljubica. Osamljena starka. Sramežljiva trapa. Maščeval-ka. Odgrizovalka ušes. Enkrat poročena. Enkrat varajoča. Enkrat prevarana. Igralka.
Tako je Vesna skozi vse zgodbe Maria. Učiteljica. Ona. Neskončna sanjalka romantičnih vez (in oboževalka romantičnih filmov). Razcepljena osebnost. Ljubiteljica močnih čustev, še posebej ob nedeljah zjutraj. Večna po-raženka. Osamljena starka. Modrooka Lapis Lazuli. Lahka ženska. Hujša kot papiga. Enkrat poročena. Enkrat varajoča. Enkrat prevarana. Igralka.
In tako ti liki in njihove karakterne lastnosti ostanejo, odnosi se pa neprestano spreminjajo in »vsem nam gre prekleto slabo. Cel svet je na tem,
Filmski kotiček
Peta veja oblasti
Človek kot posameznik večinoma teži k nespremenljivosti bivanja, ker je le-ta bistvena za vzgojo otrok in posledično nadaljevanje vrste. Toda svet se zaradi nenehnega razvoja, ki ga narekujeta naravni izbor in večna tekmovalnost, v resnici nenehno spreminja, le da se ga v okviru enega življenja, če imamo srečo, tega ne zavemo v popolnosti. Človeška družba v svojih temeljih še vedno deluje na principu abstrahi-ranega kanibalizma in zmage najbolj sposobnega. Zaradi
The Fifth Estate
Igrajo: Benedict Cumberbatch, Dan Stevens, Alicia Vikander, Laura Linney, Anthony Mackie, Carice van Houten, Daniel Brühl Režija: Bill Condon Scenarij: Josh Singer po knjigah Daniela Domscheit-Berga ter Luka Hardinga in Davida Leigha Žanr: biografska drama Dolžina: 124 minut Leto: 2013 Država: ZDA, Belgija
Foto: Nuša Komplet
da gre k hudiču,« strne On v zgodbi Nedelja zjutraj.
Kdo so torej Alfredo, Fernando, Ana, Maria? Ljudje, ki hoče postati gledališke vloge? Gledališke vloge, ki hočejo postati ljudje? Gledališke vloge, ki hočejo ostati gledališke vloge? Ljudje, ki ne morejo več postati gledališke vloge? Gledališke vloge, ki ne morejo več postati ljudje? Živijo pač v času, ko se morajo ljudje obnašati kot gledališke vloge, da bi izgledali kot ljudje, in ko se morajo gledališke vloge obnašati kot ljudje, da bi izgledal kot gledališke vloge. Alfredo, Fernando, Ana in Maria ne potrebujejo več identitete (in realnosti), ker igrajo vloge, ki jih držijo
pri življenju. Igrajo zato, da bi življenje sploh še izgledalo kot življenje. Živijo le za vloge, ki jih igrajo. In igrajo jih tako, kot da identiteta, realnost in svet ne obstajajo več. Le še gledališki muzej vlog, ki nikoli ne umrejo. Igra je pač edina obljuba večnosti, večnega življenja, posmrtnega življenja. Kaj če bo gledališče umrlo? Kam bomo šli? (spisano po oceni filma Holy Motors Marcela Štefančiča)
Ps.: Prejšnji teden je M are kar nekaj vaj končal z mrkim pogledom in zgubanim čelom: »Ne vem, to mormo še skužit. Neki manjka.« V petek se je pa odprlo. O tem, kaj je za vrati Sezama, pa naslednjič.
Nuša Komplet
tega so entitete družbe, od posameznika do velesil prisiljene čimprej zapolniti vse vrzeli, ki bi morda omogočale kakršno koli prednost.
Film Peta veja oblasti se ukvarja prav s tem večnim bojem za dosego ali zadrževanje prednosti pred drugimi. Vlade za svoj obstoj vohunijo od nekdaj, zato bi bilo čudno, če vlade ne bi počele tega, kar je Julian Assange razkril na svoji spletni strani WikiLeaks. Entitete, ki nimajo komu odgovarjati, namreč ne smejo ničesar prepustiti zaupanju do drugih ali se, še huje, zapletati z moralo.
Zato vprašanje ob razkritju depeš ni moralnost dejanj držav, ampak zgolj vprašanje, ali je to, da vemo, kaj počnejo v ozadju, sploh pomembno. Kljub izostanku zunanjepolitične morale (in včasih tudi notranje, kot recimo pri nas) so vlade vseeno trdo vezane nanjo, zlasti v času volitev, zato so razkrite depeše sporne zgolj zaradi tega in ničesar drugega. Skrivanje informacij je torej v interesu slehernika, za katerega je boljše, da živi v
blaženi nevednosti o nečednostih svoje vlade, ki jih v končni fazi počne zgolj zato, da državljanom omogoča in brani njihov slog življenja.
Ta temna drama za digitalne čase, zato zastavlja primerna vprašanja o smiselnosti razkrivanja podatkov, saj konec koncev posledica ni spremenjen svet, temveč boljše zavedanje o delovanju sveta oz. sprijaznitev s tem. Razkrivanje informacij neizogibno vodi do zaključka, da se moramo sprijazniti s svojo temno platjo človeštva. Vsi smo koruptivni, če le zaslutimo priložnost, da nas ob spornem dejanju ne bodo ujeli. Zato WikiLeaks ne razkriva ničesar takega, kar ne bi slutili, da se je itak dogajalo.
V digitalni dobi, tako pravi film, uporniško očitno funkci-
onirajo le še avtisti, narcisi in druge osebe nekoliko nenavadnega bivanja (Manning, recimo, si želi postati ženska). A Assangeevi motivi, četudi vsaj delno pogojeni z narcizmom, niso važni. Važne so posledice, ki pa nedvomno ne bo prenehanje spornih praks, ker to enostavno ni možno.
Najbolj grenko je najbrž to, da je film poniknil takoj po premieri. Ljudje imajo res pravico vedeti, a kaže, da jim za to ni mar. Kaže, da lahko vlade resnično počnejo vse, kar želijo, le da ima narod pred njimi mir, da imajo ljudje ob tem polne želodce in svoj minimalni materialistični nivo dosežen. Mimo tega je, kot kaže, vladam dovoljeno vse.
Matej Frece

J
^ ^ OVEN (21.3. - 20.4.)
Prijetne trenutke boste preživeli v dvoje. Koristno bo delovalo druženje s prijatelji. Sprostila vas bo tudi glasba in ples. Nakazano je, da se vam bodo odprle nove poti in čudovite priložnosti. Polna Luna (17. december) vam bo vlila zaupanje in sledili boste svojim sanjam.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Kocke usode se bodo zavrtele v vašo korist. Pridobili boste možnost in napredovali v pogledu službe. Kljub povečani delavnosti bo modro, da boste na delo pogledali kot izziv. Sprostila vas bo glasba in v ljubezni se boste predali čustvenim izzivom. Izrazili se boste lahko tudi čez kreativnost.
wl
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Partnerjeva podpora vam bo koristila. Počuti se boste pravljično, čeprav boste morali reči bobu bob. Pričakovati je več izzivov in notranje moči, zadevam boste pravzaprav v celoti kos. Vzeti si boste morali čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki vam bodo blizu. Čas prijetnih nakupov in srečanj!
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Finančno se bodo stvari uredile. V vašem življenju bo zelo dinamično in korak za korakom boste pohiteli naprej. Odgovornost bo nekaj normalnega, čeprav se boste borili s svojimi dvomi. Na delovnem mestu bo prijetno in harmonično. V dobrodelnosti boste dokazali zlato srce.

W
LEV
(23.7. - 22 8.)
Pravzaprav ne boste smeli počivati, ampak aktivno rešujte uganke, ki jih za vas piše življenje. Borbenost bo tista, ki vam bo v samopomoč pri zastavljenih ciljih. Kreativnost boste nahranili skozi praznično okrasitev doma. Zdrav način življenja bo dobra popotnica za trdno zdravje.
« DEVICA
* (23.8. - 22.9.)
Otroci bodo vam bodo podarili smisel. Sreča se skriva v majhnih rečeh in pravilno bo, da ji boste sledili. Seveda boste želeli popolnost in kmalu ugotovili, da je ne bo. Bodite bolj premišljeni v besedah. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati dovolj vitaminov.
petek • 13. decembra 2013
Za kratek čas
Štajerski	1S
SESTAVIL
EDI KLASINC
TRETJA SREDA PO PEPELNICI
NOVINAR NA TERENU
ZLOBNOST
MODEL MOSKVIČA
KLAVEC ŽIVINE
VZOR
SPOJINA OGLJIKA Z APNOM
RIMSKI HIŠNI BOG
OLGA SILOVŠEK
GRŠKI DRAMATIK
VRSTA PREMICE ALI KRIVULJE
PRVI, OSNOVNI VZOR
GREGOR REPOVŽ
ZADNJI DEL LETALA
ZRELOST
HOTEL V FIESI
REDILNA SNOV, REJILO
DRŽAVNI SIMBOL
RUS. PESNIK (NIKOLAJ)
IGRALNA KARTA
PISATELJ (LEONID)
JUNAŠKA PESNITEV
KANADSKO MESTO
TRESKA
FRANC OČKO
PLESEN NA VINU
ZVITEK CIGARET
NAŠA PEVKA
VRSTA HRASTA
ČEBELJA PAŠA
TRAM PRI PREŠI
IGLAVEC
PRIPADNIK ŠIITOV
JETNIŠKI VODJA
ZAZNAVA S PRSTI
TRENUTNA
MISEL, DOMISLEK
KUM
VZHODNI GERMANI
BITJA IZ GOSPODARJA PRSTANOV
NAŠ BALETNIK
NAŠ KEMIK (JADRAN)
REŽISER (ERIC)
1GG m2
VANJA UDOVČIČ
ZASEDANJE
GARANT V BANČNIŠTVU
RASTLINA NAVADNI DIHNIK (LJUDSKO)
PREBIVALEC PTUJSKIH TRAT
TRAVA DRUGE KOŠNJE
VEVERICI PODOBEN SESALEC
UGANKARSKI SLOVARČEK: AMIKT = platnen prtič pri maši, FAGANELI = slovenski kemik (Jadran), KAABA = svetišče v Meki, NEKRASOV = ruski pesnik (Nikolaj), ORKI = bitja iz filma Gospodar prstanov, STEKA = zvitek cigaret, TILL = angleški filmski režiser (Eric), TRIANON = grad v versajskem parku, TUPAJA = veverici podoben sesalec.
■VfVdni 'VAVIO 'dVLVdl 'M3NIAS 'NOHOd 'VHS3S '1111 'H3NVOVJ
'NldlO 'INHO 'dlioa '>13NIS3dd 'd09 'NVdS3dd 'd39 '900 'Od 'H3AI '1V3dlNOIAI 'd3 'AOSVd>13N '01IQ3d 'ISOISVdOQ 'dOZAVdd 'DNIldOfa 'Vawy 'ld3S3 'dVQ31 '1>1IIAIV :ouAejopoA "3>HNVZia>H 31 A31IS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 14. december:
5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
NEDELJA, 15. december:
5.00 NEDELJSKO JUTRO:
5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). PONEDELJEK, 16. december: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00
Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). TOREK, 17. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00
SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO:. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 18. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČI-
LA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). ČETRTEK, 19. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 FINALNI IZBOR -OSEBNOST LETA 2013. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00
ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Velenje). PETEK, 20. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Slovenske gorice) .
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik. si IN OBIŠČITE NA FB

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Življenje bo tisto, ki vam bo podarilo upanje in znali se boste boriti zase. Na delovnem mestu boste prejeli dobiček, ampak v denarnih zadevah boste morali biti previdni. Pozitivne iztočnice vam bodo pomagale ohraniti ravnovesje doma. Ljubezen: sladko!
ŠKORPIJONOV STRELEC
(24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Jutra bodo za vas polna presenečenj in drobnih opazovanj. Čeprav bo zunaj puščoba, se bo veselilo vaše srce. Kovali boste nove načrte in boste v ospredju. Deloma zaradi premišljenosti in deloma zaradi spleta okoliščin. V ljubezni in denarju bo vse tako, kot si boste zamislili.
Veliko časa boste na poti in med ljudmi. Korak za korakom boste odšli naprej. Delo vas bo okrepilo in tako bodo tudi vaše misli pozitivne. Spremljala vas bo pot, ki bo vezana na tujino. Izkupiček v poslovnem mestu bo drugačen, kot si boste želi. Srečen dan: torek.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) '
Koristno bo delovala notranja modrost in izpolnjenost. Poglobili se boste v raziskovanje. Poslovni uspehi bodo nekaj normalnega in koristnega. Bodite odprti za nova znanja. Kmalu bodo prišle spremembe in duhovno prebujenje. Tisto, česar ne boste mogli povedati na glas, si zapišite.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Pričakovati je dinamičen teden, v katerem se vam bo izpolnila srčna želja. Čeprav bo s partnerjem bučno, bosta javno izkazovala naklonjenost in predanost. Po eni strani boste želeli imeti ob sebi ljudi in po drugi hrepenite po osamitvi. Dočakali boste tudi pohvalo in
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Sreča bo objela tiste, ki bodo pogumni. Po poteh življenja boste zaplavali odločneje. Imeli boste možnost, da boste dokazali lastno srečo in tako boste doživeli razcvet. Na delovnem mestu bo zelo bučno in energično. Ignorirati boste morali stres in pozitivne misli bodo popotnica za trdno zdravje.
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 13. decembra 2013
Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (22.)
Od tod in tam
Kdaj si zadnjic kakšno stvar naredil prvič?
Ob skorajšnjem izteku starega leta navadno premišljujemo o ljudeh, ki smo jih to leto spoznali, uspehih, ki smo jih dosegli ,ter seveda planih oziroma ciljih za prihajajoče leto. Verjetno nisem edina, ki se sprašuje in želi ugotoviti, kakšno je moje poslanstvo, kaj sploh želim početi v življenju ter predvsem, kako to ugotoviti. Nekateri ljudje najdejo svoje mesto zalo kmalu, drugi potrebujemo verjetno le malenkost več časa ...
Nekje sem prebrala, da je včasih koristno poskusiti kaj novega ter morda na takšen način ugotoviti, kaj nam je všeč in kaj ne. Od najpreprostejših stvari, kot je hrana, do tistih malce bolj zapletenih, seveda. Če se ustavim pri hrani, sem v Latviji poskusila kar nekaj kulinaričnih dobrot, ki jih do sedaj nisem poznala. Da omenim samo najzanimivejše: posebna prekajena riba, tradicionalni česnov kruh, hladna kefirjeva juha, krompirjeve palačinke, tradicionalni lat-vijski sir s kumino ter seveda tradicionalni Črni balzam.
Zame so bili nekaj novega tudi številni latvijski običaji, prazniki, navade in seveda jezik. Učenje novega jezika, še posebaj takšnega, ki ga ne govori veliko ljudi, je defini-
Foto: Mateja Toplak
Z angleščino, nemščino, ruščino ter celo francoščino smo poskušali razumeti pravila sklanjanja, spreganja, morebitne predpone ...
tivno nekaj unikatnega. Skupaj z drugimi prostovoljci sem obiskovala tečaj, kjer smo s
Foto: Mateja Toplak
V kategorijo prvič bi umestila tudi pašo in molžo koz.
pomočjo angleščine, nemščine, ruščine ter celo francoščine poskušali razumeti pravila sklanjanja, spreganja, morebitne predpone, končnice in podobno. Naučila sem se tudi nekaj preprostih stavkov v madžarščini, a morda me, razen cimre seveda, ne bi razumel prav nihče, a to je povsem druga zgodba.
Po priporočilu sem si „morala" ogledati tudi eno izmed hokejskih tekem, saj gre za najpopularnejši šport, na katerega uspehe so Latvijci zelo ponosni. V ledeni dvorani so se navijači, preko pesmi in vzklikov zlili v eno. Moram poudariti, da so Latvijci resnično pojoč narod, kar je mogoče videti prav na vsakem koraku. Čeprav smo izgubili, je bila podpora ekipi Dinamo Riga neverjetna, prav zavidanja vredna. Na ledenem igrišču seveda ni manjkalo prerivanja, spotikanja, tudi nekaj kapljic krvi - odnos med Rusi (ATLANT Moscow) in Latvijci tudi pri športu pušča sledi.
Foto: Mateja Toplak
Hokej je najbolj priljubljen latvijski šport, zato sem si seveda morala ogledati vsaj eno izmed tekem.
Če naštejem še nekaj doživljajev, ki bi jih umestila v kategorijo prvič, je to defini-tivno tradicionalna latvijska savna s sveže nabranimi zelišči, kopanje v reki Daugavi in Baltskem morju, potovanje na „štop", molža koz, spanje na seniku ... V tem času sem se definitivno naučila: kako živeti brez brezžične internetne povezave ob zelo počasnem in občasno celo nedelujočem mobilnem internetu, kako prati kot v starih časih, ko se čas ob čakanju na popravilo pralnega stroja vleče v neskončnost, kako preživeti brez tople vode, ko potekajo večja popravila pred blokom ter kako se pogovarjati s popolnimi tujci in navezovati stike.
Lahko bi rekla, da sem se naučila, kako uživati v trenutku, ko nas preganjajo zmedene in zaskrbljujoče misli na prihodnost, kako ceniti preproste, za večino ljudi samoumevne reči, ter kako zaupati in iti naprej. Verjeti, da nas življenje vodi na pravo mesto, čeprav je včasih na poti do tja megla tako gosta, da bi potrebovala ruski nož, ki so ga prejšnji lastniki, morda ravno s tem namenom, pustili v omari, s katerim bi si odrezala kos megle, da bi našla „pravo" pot do cilja.
Od časa do časa je vredno poiskusiti kaj novega - „Kdaj smo zadnjič kakšno stvar naredili prvič?", nas zvedavo sprašuje Andrej Šifrer. Če se ne moremo ravno spomniti, kdaj je to bilo, je morda prav novo, prihajajoče leto čas za popolnoma nove podvige.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: M. Ozmec
V zasebni galeriji FO.Vi v Strnišču pri Kidričevem so odprli razstavo najnovejših del Jerneja Forbicija: Dela na papirju &ostalo, ki bodo na ogled do 7. januarja prihodnje leto.
Narava je že dolgo vodilni element navdiha in likovnega jezika Jerneja Forbicija. Njegovo raziskovanje, ki v današnjem času, v katerem smo priča ekološkim nesrečam in napačnim okoljskim politikam, postaja ponovno aktualno in je ključnega pomena za prihodnost našega planeta. Za Forbicija je osnovna prednost papirja v konkretnem načinu njegove uporabe, saj je mnogo bolj plastičen, vsestranski, modularen, voljan material, ima lastnosti, ki jih druge podlage nimajo in dajejo papirju možnost življenja, saj reagira na slikarske impulze, ki jih prejme. V svojih delih Jernej Forbici zagovarja odnos krajina - ekologija in medtem ohranja samo obliko narave.
-OM
Trije štajerski arhivi, celjski, mariborski in ptujski, so pripravili razstavo z naslovom Stara šara?! V Zgodovinskem arhivu na Ptuju so jo odprli ta teden.
Stara šara?! je razstava, ki se loteva problema dolgoročne hrambe na sodobnih nosilcih informacij in izpostavlja pomen ohranjanja zapisov na sodobnih medijih. Pri tem ne gre le za problem arhivov samih, ampak sodobne družbe nasploh. Razstava je nastala v produkciji Zgodovinskega arhiva Celje, Pokrajinskega arhiva Maribor in Zgodovinskega arhiva na Ptuju, kjer je na ogled od torka naprej.
Dženana Kmetec
Gasilstvo ima v občini Hajdina več kot stoletno tradicijo. Tamkajšnji gasilci niso samo dobri operativci, izjemne rezultate dosegajo tudi na tekmovalnem področju.
V letu 2013 so s tremi ekipami postali zlati na gasilski olimpijadi v Franciji, to je neponovljiv rezultat. Četrtega decembra pa se je hajdin-ski župan Stanislav Glažar na sprejemu v občinskih prostorih, na katerem je bilo tudi celotno občinsko gasilsko poveljstvo, zahvalil za dobre rezultate v letu 2013 gasilskim veteranom iz Hajdoš (tretje mesto na regijskem tekmovanju) in Gerečje vasi (tretje mesto v gasilski ligi, drugo mesto na regijskem tekmovanju) ter ekipi mladih gasilcev v sestavi Miha Bedrač, Žiga Glažar in Urban Lenart, ki je pod mentorstvom Hilde Bedrač in Zdenke Brodnjak na državnem kvizu gasilske mladine zasedla četrto mesto (na fotografiji). V imenu občinskega gasilskega poveljstva občine Hajdina pa jim je zahvalo izrekel poveljnik Ivan Glažar.
MG
C(C RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
Foto: CG
Foto: MG
petek • 13. decembra 2013
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Kidričevo • Skupščina Taluma zamenjala nadzornike
Načrtujejo gradnjo tovarne lesnih lepljencev
Družbeniki kidričevskega Taluma so na torkovem zasedanju skupščine izvolili nove člane nadzornega sveta družbe, imenovali pa so tudi revizorja računovodskih izkazov družbe za poslovno leto 2013.
Po sklepu skupščine družbenikov, ki je bila v Kidričevem minuli torek, 10. decembra, bodo vodenje poslov družbe Talum v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju nadzorovali Jurij Klančnik iz večinskega lastnika Eles, od koder prihaja tudi Ivan Malešič, nekdanji direktor Elesa Milan Jevšenak ter Duško Kos iz studia Moderna, predstavnik ostalih delničarjev. Nadzorniki izva-
jajo svoje prisojnosti skupaj s članoma nadzornega sveta, ki ju voli Svet delavcev družbe. Poslovanje družbe in računovodske izkaze tekočega poslovnega leta Taluma pa bo revidirala revizijska družba Constantia plus iz Ljubljane. Skupina Talum je lani dosegla 263 milijonov evrov konso-lidiranih prihodkov in 15,5 milijona evrov čiste izgube. V poletnih mesecih je družba načrtovala, da bo letos do-
segla od 10 do 12 milijonov evrov izgube. Da jim dobavitelji sploh dobavljajo električno energijo, pa mora za plačilo s poroštvom jamčiti Eles, ki je 80-odsotni lastnik Taluma.
Po poročanju Dnevnika naj bi po propadu skoraj vseh nekdaj uglednih slovenskih lesnopredelovalnih podjetij priložnost v tej perspektivni panogi prepoznali prav v Ta-lumu, kjer so že potrdili, da načrtujejo projekt postavitve
PARADA 2013
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
četrtek, 26.12. 2013, ob 16. uri
.yr.-m	.yr.-a ^
ffffffft
V€UKfi BOŽIČNO-NOVOlCTNfl PRIRCDITCV
»ZA MRl€ IN V€UK€«
v petek 2?. decembra, ob 16. uri	**	I
o v Športni dvoran! Center o	|
A^SS 9 1
- SPIDI	-j
-DEDEK MRAZ	1 I
USTVARJALNE DELAVNICE ▼ mmr^Mkd I
tovarne za izdelavo lesnih le-pljencev v industrijski coni Talum, za kar v tujini že iščejo tudi strateškega partnerja. Pobuda za postavitev nove tovarne se je pojavila v strokovnih krogih posameznikov iz lesne industrije, Talum pa je podprl in koordiniral pripravo osnovne projektne dokumentacije, je pojasnil vodja strateškega razvoja Avgust Šibila. Celotna vrednost investicije je ocenjena na 20 milijonov evrov, pri čemer namerava Talum v družbo vložiti 16 hektarjev veliko zemljišče in industrijsko infrastrukturo. To predstavlja četrtino načrtovane naložbe. Kot je poudaril Šibila, v projektu ne bodo sodelovali s finančnimi vložki. Družba namreč namerava ves svoj razpoložljivi investicijski potencial še naprej vlagati v nadaljnjo rast in razvoj novih programov pri proizvodnji in predelavi aluminija.
V novi tovarni naj bi letno izdelali 45.000 kubičnih metrov lesnih lepljencev za gradbeno industrijo, za kar bo treba zagotoviti 60.000
Foto:M. Ozmec
V industrijski coni Taluma načrtujejo skorajšnjo gradnjo tovarne za izdelavo lesnih le-pljencev.
kubičnih metrov žaganega lesa. Kot stranski produkt bo proizvedenih 4800 megava-tnih ur električne energije in 15.000 megavatnih ur toplotne energije. Vračilo 20-mi-lijonske naložbe v sodobni lesnopredelovalni center, ki bo ustvaril okoli sto novih delovnih mest, je predvideno v manj kot sedmih letih. Vzrok odločitve za novo naložbo je bilo poleg bogatega lesnega zaledja in slovenske tradicije v lesnopredelovalni industriji tudi več drugih dejavnikov.
Med drugim to, da država z nepovratnimi sredstvi podpira naložbe v zeleno tehnologijo, da podpira soproizvodnjo elektrike in toplote s trajnim odkupom električne energije in subvencionirano prodajno ceno ter da EU podpira lesno gradnjo tudi zaradi zmanjšanja emisij CO2. Pomembna spodbuda je tudi, da je lani proizvodnja lesnih lepljencev v EU znašala milijon kubičnih metrov, po tržnih napovedih pa bo še naraščala. Z izdelavo lesnih lepljencev se po besedah Mitje Piškurja z Gozdarskega inštituta Slovenije pri nas ukvarjajo v družbi Hoja, do stečaja pa so jih izdelovali še v zagorski Svei. Načrtovani projekt, ki so ga poimenovali Si.Lam, je med vlagatelji požel veliko zanimanja, je pojasnil Šibila, saj je bil del predstavitvenega gradiva, ki so ga predsednica vlade Alenka Bratušek, minister za finance Uroš Čufer ter predstavniki agencije Spirit predstavljali na investicijskih konferencah v Dusseldorfu, Milanu, Parizu in Moskvi.
-OM
Ptuj • Viktorinov večer
Adventni čas pričakovanja
V nedeljo, 15. decembra 2013, bo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju ob 17. uri Viktorinov večer, ki je namenjen adventnemu času. Advent je čas pričakovanja in »Pričakovanje« je tudi naslov Adventnega večera.
www.radu-tedn!ks! £
Z nami bosta zakonca Silva in Milan Matos iz Ljubljane. Spregovorila bosta o adven-tnem pričakovanju in družinskih doživetjih v adventnem času. Silva Matos je diplomirana psihologinja in terapev-tka. Milan Matos je ekonomist in bivši direktor Mladinske knjige Slovenije. Silva svoje življenje posveča ustvarjanju dobrih medčloveških odno-
sov na vseh področjih. Predstavila nam bo tudi novo knjigo Utrinki življenja.
V okviru Adventnega večera se nam bo z likovnimi deli predstavila mlada Ptujčanka Klarisa Sipoš. Klarisa je leta 2012 diplomirala iz smeri slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje z diplomsko nalogo Fotoreali-zem in Wildlife umetnost. Na
Adventnem večeru bo predstavila izbor štirinajstih slik.
V glasbenem utrinku večera bodo nastopili citrarji zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla pod mentorstvom profesorice Doroteje Dolšak. Vabljeni v nedeljo, 15. 12., ob 17. uri na Adventni večer v minoritski samostan na Ptuju.
Peter Pribožič

ŠTAJERSKI TEDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE NAROČNIKE NAGRAJUJE! -r^	.
Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje DNEVNO KOSILOZADVE OSEBI	f	L* 2lt 8 TI 11 P
I IfeH	PP Gostinstvo d.o.o. OJ
V GOSTILNI PP V CENTRU MESTA.
1.	Viktor Prelog, Spuklja 87/a, 2250 Ptuj
2.JustinaDeželak,	Mezgovci 60/a, 2252 Domava
3.	MartinLampret, Zg. Svečai2,2289 Stoperce
4.	Marta Špešič, Obrež 97,2277 Središče ob Dravi
5.	DamcaFekonja, Gabmik36 a, 2256Juršinci
6.	Marija Čelan, Sestrže 17,2322 Majsperk
7.	MarijanaBorko, Godeninci 1,2277 Središče ob Dravi
8.	IvankaZelenko, Anželova 21,2250 Ptuj
9.	MarijaVikler, Majšperkiio, 2323 Ptujska Gora
10.	MarijaNovak, Borovci 45,2281 Markovci
Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 13. decembra 2013
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije:
Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10

Pr avniNas ve t .com
V JU STITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE
Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com.
Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto.
Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTUJI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA
Štuki 26a Gsm 041 716 251
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cei^ Oprema Barva
MITSUBISHI C0LT1.3 CZ3 INVITE	2006	4.200,00€	74.000 PREV.	ČRNA
RENAULTTWING01.216VTREND LEV	2010	5.640,00€	25.000 PREV.	K0V.CRNA
BMW LIMUZINA 525 D AVT. MTEHNIC	2002	4.500,00 €	ALCANTARA USNJE	KOV. MODRA
PEUGEOT 4071.6 HDI CONFORT PACK	2007	5.550, ooe	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
RENAULT CLIO1.216V EXPR.	2003	2.380,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF 1.8 HIGHLINE	1998	1.690,00i	SERV. KNJIGA	MODRA
BMW 520 DT0URING	2007	12.600,00«	SERV. KNJIGA	K0V.ČRNA
CHEVROLET CRUZE1.616V ST	2011	7.400,00£	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI EXPRESSION	2010	9.350, ooe	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI DYNAMIQUE	2007	5.990,00«	AVT. KUMA	KOV. SIVA
MERCEDES- BENZCABRI0 320 CLXAVANTGARDE	2003	10.900,00«	USNJE	KOV. SREBRNA
SEAT IBIZA 1.4 MPI STELLA	2002	2.150,00«	KLIMA	KOV. MODRA
PEUGE0T3081.416V CONFORT	2008	6.190,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
MERCEDES- BENZ A160 CLASSIC	1999	2.750,00«	KLIMA	RDEiA
RENAULT MEGANE 1.616V ELAN	2008	5.690,00«	PRVI LAST.	K0V.B0RD0
RENAULT MEGANE 1.9 DOCABRIO PRIVILEGE	2006	6.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN POU 1.2BASIS	2005	3.850,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01.2 8V ACTUAL SAFE	2007	3.450,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN GOLF IV1.4BASIS	2002	2.650,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ZELENA
RENAULT ESPACE 2.2DCI PRIVILEGE	2006	6.900,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Prireditvenik
Petek, 13. december
10:00
10:30
16:00
17:00
18:00
18:00
18:00 19:00
Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1: BazArt zavoda Itadakimasu, predpra-znični kulturno-umetniški sejem, druženje, razstave, program za otroke, do 19.00
Slovenska Bistrica, RIC: božični sejem s praznično ponudbo, krasitev prazničnih drevesc, otroci OŠ in vrtca
Lenart, Center Slovenskih goric: božično-novoletni sejem, do 20.00, na Trgu osvoboditve ob 18.30 Nejc Kurbus in Sara Hercog, v Kulturnem domu Selce ob 18.00 glasbena prireditev Čas okrog božiča Slovenska Bistrica, grad: Doživetje v grajski kuhinji, peka lucijinega kruha -zimsko obredno pecivo, na praznik lucijino
Cirkovce, Vila Amalija: Festival idej, koncert vokalno-instrumentalne skupine Unisono
Hajdoše, dvorana gasilskega doma: kulturni večer v spomin na prvega zborovodjo Valentina Žumra, MPZ PGD Hajdoše in drugi Slovenska Bistrica, Grad: Orkester GŠ Slovenska Bistrica Slovenska Bistrica, Slomškov dom: Burka o jezičnem dohtarju, Bistriški teater, nagrajena predstava za najboljšo moško vlogo na 52. Linhartovem srečanju
Sobota, 14. december
9:00 10:00 10:00
10:00
10:00
10:00
15:00
16:00
18:30
19:00 19:30 21:00
Slovenska Bistrica: božični sejem s praznično ponudbo, do 19.00 Lenart, Dom kulture: lutkovna predstava Peter in volk in obdaritev otrok Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1: BazArt zavoda Itadakimasu, predpra-znični kulturno-umetniški sejem, druženje, razstave, program za otroke, do 19.00
Ptuj, Mestni kino: Kino vrtiček, film Slon I in filmska ustvarjalnica in igralnica za otroke
Ptuj, Q Center: prodajna stojnica Dijaškega doma Ptuj, prodaja novoletnih izdelkov za kritje stroškov oskrbnin za otroke iz socialno ogroženih družin, do 14:00
Središče ob Dravi, Sokolana: prednovoletno srečanje s kulturnim programom za člane društva sožitje
Kidričevo, Čarobni park: otroške ustvarjalne delavnice, izdelava novoletnih okraskov, nastop zborov OŠ in Vrtca
Lenart, Center Slovenskih goric: božično-novoletni sejem, lutkovna predstava Vila Pikapolonica, prihod Božička
Lenart, Trg osvoboditve: koncert Anite Kralj s prijatelji KD Slovenskogoriški glasovi
Ljutomer, Dom Kulture: koncert Komornega zbora Orfej Ormož, Dom kulture: Sašo Hribar show, za gledališki abonma Ptuj, CID: koncert Samo Kodela in Leteča ladja
Nedelja, 15. december
9:00 9:30
10:00
10:00 14:00
16:00 17:00 17:00
Grabe, vaški dom: razstava adventih venčkov, do 10.00
Kog, Košarkina hiša: razstava adventnih večkov, društvo Antonovanje na
Kogu
Ptuj, Furstova hiša, Krempljeva ul. 1: BazArt zavoda Itadakimasu, predpra-znični kulturno-umetniški sejem, druženje, razstave, program za otroke, do 19.00
Ptuj, grad: muzejska delavnica, Iz stare knjige, sejemo žito Slovenska Bistrica, grad: delavnici s francoskim slaščičarskim mojstrom do 20.00, ob 16.00 lutkovna predstava, adventna maša, etnološke skupine, koncert PZ Prihova do 18.00
Voličina, Kulturni dom: predstava Peter in volk, LG Pika in obdaritev otrok Majšperk, KPC: Prleški kabaret Kisla župa, Marko Kočar in Tadej Vesenjak Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Adventni večer pričakovanja, predstavitev knjige Silve in Milana Matosa Utrinki življenja, odprtje razstave likovnih del Klarise Sipoš, citrarji ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla
Mestni kino Ptuj
Petek, 13. december: 15:30 Gremo mi po svoje 2; 17:05 Smrt v ledu; 19:00 projekcija filma Hannah Arendt in pogovor z dr. Vlasto Jalušič.
Sobota, 14. december: 10:00 Kino vrtiček, projekcija filma Slon I in ustvarjalna delavnica, izdelajmo animirano voščilnico; 16:00 Gremo mi po svoje 2; 18:00 Smrt v ledu; 20:00 Hannah Arendt.
Nedelja, 15. december: 16:00 Gremo mi po svoje 2; 18:00 Smrt v ledu; 20:00 Hannah Arendt.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Alpski večer, druženje muzikantov alpskih dežel; nastopajo: ansambel Alpski kvintet, Ansambel Franca Miheliča, Ansambel Miha Klinca, Ansambel Robija Zupana, ansambel Rosa, Igor in Zlati zvoki, Čuki. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
PTUJSKA TELEVIZIJA
»
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
20:20 Šport(no)- 22. oddaja - pon. 21:00 Tri- avtorski projekt Božere Krivec pon. 21:40 Izzivi trenda staranja
Petek 13.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor-pon.
9:25 Kuhinjica - pon.	......................
9:50 Uspeni Mine Markovič v sezoni 2013 pon.22:00 Ptujska kronika - pon.
----------------li.	Nedelja 15.12.
uja) -12. oddaja.- pon. 9:00 Ptujska kronika - pon.
9:20 Kuhinjica - oon. 9:4512. Regata Ptujčanka -
10:00 Kron ka-non ...... " i (ti
11:30 Modro-non 12:00 RegjTV Ormož 16:30 Kuninjica
17:00 Povabilo na kavo - pon. (Dejan Zavec) 17:35 Dan spomina:
Ena sama sekunda je dovolj-pon. 18:00 Motoscena - 26. oddaja - pon. 18:25 To bo moj poklic:
Farmacevt tehnolog in lekarnar - pon. 18:55 Življenje skozi objektiv - pon. 19:25 Glasbena 8 (slo) -12. oddaja - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Široko oko-11. oddaja 20:40.Ptujske odrske deske -14. oddaja 21:05 Cista umetnost - 26. oddaja - pon. 21:30 Motoscena - 26. oddaja - pon. 21:55 Regi TV Gorišnica - pon.
Sobota 14.12.
9:00 Ptujska kronika - pon. 9:25 Kuhinjica -jon. 9:45 Zapuščina Štefke Cobelj - pon. 9:55 Modro-pon. 10:25 To bo moj pok iC:
Farmacevt, tehnolog in lekarnar - pon. 0:55 Glasbena 8 (s o) -T2. oddaja - pon. 1:30 Zemlja in mi - 22. oddaja - pon. 2:00 Ptujska kronika 2:20 Široko oko-11. oddaja-pon. 3:00 Pregled tedna
3:20 Povabilo na kavo - pon. (Dejan Zavec) ~ "5 RegjTV Ormož
10:00 Modro-pon. Sil ' '
pon.
6:40
10:40 Široko oko-11. oddaja-pon. 11:00 Glasbena 8 (tuja) 12. oddaja - pon.
13=20 Zemlmnmi-2^°oddaja - pon.
14:00 Gostilna >Pr Francet« - 58. oddaja
16=30 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika - pon.
18:20 Povabilo na kavo - pon. (Dejan Zavec)
19:25 Glasbena 8 (slo) -12. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:20 Ptujske odrske deske -14. oddaja pon.
20:45 Shranjena učenost - pon.
21:00 Po zdravje - pon.
21:35 Motoscena - 26. oddaja - pon.
Ponedeljek 16.12.
9:00 Dnevnik TV Maribor - pon.
9:25 Kuhinjica - pon.
9:45 Info kanal
10:40 Pregled tedna - pon.
11:00 Glasoena 8 (slo) -12. oddaja - pon.
11:35 Modro - pon.
16:00 Pomurski tednik
16:35 jbihinjica
17:00 Široko oko -11. oddaja - pon. 17:30 Pregled tedna - pon. 17:50 Glasbeni predah
18:00 Povabilo na kavo - pon. (Dejan Zavec) 18:35 To bo moj poklic:
_____________i-med rajem in peklom
7:30 Ptujske odrske ueske -14. oddaja -8:00 Ptujska kronika - oon. 8:20 Cista umetnost - 26. oddaja - pon. 8:45 ll.Poli maraton- pon. 9:00 Pregled tedna 9:25 Glasbena 8- (tuja)-l, 20:00 Ptujska kronika - pon.
i-J^-m-
PTUJSKA TELEVhZlJA
Kemijski tehnik in inženir kemije 19:05 Dan življenja -non 19:30 Glasbena ff (tuja) -12. oddaja - pon. pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Zeleno, 4. oddaja - pon. 20:40 Sport(no)- 22. oddata - pon. 21:10 Firm Campus: Jaz in ti - pon. 21:20 Motoscena - 26. oddaja - pon.
Spremljate nas lahko tudi na 12 in SlOt IV
TOP^fl VTOMOBItf
^¡ir VOZILA Z GARANCIJO
Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
M=f J=1WI d 911 ! I MeJJ 9 M B M
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAe		OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 2.0TDI	2009	13.990,00	1.LAST., VSA OPREMA	BISERNO BELA
AUDI ALLROAD 2.5 TDI QUATTRO	2003	5.490,00	4X4, SLO, VSA OPREMA	KOV SIVA
BMW 318 d TOURING	2009	13.490,00	1. LAST., VSA OPREMA	KOV. ČRNA
BMW 318 dTOURING DIESEL	2004	5.490,00	AVT. KUMA, 17 C0L	KOV MODRA
BMW 520 d F10 NOV MODEL	2011	31.990,00	VSA OPREMA	KOV MODRA
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi	2008	8.490,00	KUMA, KOT NOV	KOV.VIJOUČNA
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI	2009	8.990,00	1.LAST., VSA OPREMA	BISERNO BELA
CITROEN C51.6 DIESEL HDI	2011	11.990,00	1 .LAST., NAVIG.	KOV ČRNA
FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA	2010	9.990,00	1 .LAST., NAVIG.	KOV. SIVA
FORD M0NDE0 2.0 DIESEL TITAN.	2009	9.990,00	AVT.KUMA, NAVIG.	KOV ČRNA
OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL	2009	6.990,00	KUMA, 1.LAST.	KOV SIVA
0PELASTRAGTC1.616V	2008	6.790,00	C0SM0	KOV. ČRNA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI	2011	13.990,00	VSA OPREMA	BISERNO BELA
RENAULT CU01.216V	2004	2.990,00	KUMA, SLO	K0V.SREBRNA
RENAULT ESPACE DCI DIESEL	2004	3.490,00	KUMA, VELIKI SERVIS	KOV SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI	2008	5.990,00	1.LAS., SLO	KOV SREBRNA
RENAULT SCENIC1.5 DCI	2008	6.490,00	KUMA, SLO	KOV ZLATA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
O PMiklavž C.i
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA,	BARVA
AUDI A4 AVANT QUATTRO 2,0 TDIDPF	2011	17.580,00	BELA
(MOEN XSARA PICASSO 1,6i 16V ELAGANCE PLUS	2008	5.590,00	KOV. RJAVA
FORD M0NDE0 2,0 TOI	2003	2.400,00	KOV. RJAVA
MAZDA 51,81 IX	2009	8.750,00	BELA
MERCEDES BENZ AflAZRED A180 COI CLASSIC	2007	6.880,00	KOV. ČRNA
OPEL AS1RA KARAVAN 1.7 CDT1	2005	3.880.00	BELA
OPEL INSIGNIA 2,0 CDTIC0SM0	2010	12.700,00	KOV. SIVA
PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,616V	2004	4.450,00	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 407 SW BUSINESS 1,6 HDI	2010	7.980,00	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE EXCEPTION 2,0 DCI	2010	10.980,00	KOV. SIVA
RENAULT GRAND SCENIC 1,5 DCI BUSINESS	2011	9.780,00	KOV. SV. MODRA
RENAULT KANG00 EXPRESSION 1,5 DCI	2009	6.400,00	BELA
RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1.9 DCI	2010	8.780,00	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN GOLF RABBiï 2,0 TDI	2008	8.880.00	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN GOLF VARIANT C0MF0RTLINE 1,6 TDI	2011	11.880,00	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI C0MF0RTUNE	2008	8.980,00	KOV. ČRNA
VOLKSWAGEN T0URAN 1,9 TDI DSG TRENDLINE	2007	8.680,00	KOV. ČRNA
ODKUP VOZIL V ENI URI
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 13. decembra 2013
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in zelo kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat s.p., Moškajnci 1d. Telefon 051 667 170.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.

ILP
ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si.
KMETIJSTVO
ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
UGODNO prodam luščeno koruzo, okrog 6 ton, 1 tono ječmena in 1 tono pšenice. Tel. 040 42 30 79.
UGODNO prodam bukova in gabro-va drva, tudi v hlodih, možna dostava. Tel. 051 632 814.
DOM-STANOVANJE
NA PTUJU dam v najem opremljeno dvosobno stanovanje. Tel. 040 815 863.
V NAJEM oddam lepo trisobno stanovanje v Gorišnici, za majhno najemnino. Tel. 041 722 060.
NEPREMIČNINE
V	VICANCIH pri Veliki Nedelji prodam njivo, 4000 m2 in 9700 m2, v ravninskem predelu. Informacije na tel. 041 899 816.
BLIZU PTUJA gradimo novo naselje, vrstnih hiš, uredimo ugodno financiranje. Tel. 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36.
V	NAJEM ODDAM več parkirišč in poslovni prostor, velikosti 25 m2, na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., tel. 041 325 925.
MOTORNO VOZILO
KUPIM dobro ohranjen moped Tomos avtomatik - čebelica. Tel. 041 411 971.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
POZIVAM gospo Štefko Ivanuša, kozmetičarko iz Celja, Oblakova ulica 9, 3000 Celje, sestro pokojnega Marjana Petroviča - Mareka iz Hrastovca 1 30, Za-vrč, da se mi javno opraviči za širjenje neresničnih in žaljivih izjav. V nasprotnem primeru bom zadevo predala sodišču! Bernarda Petrovič, Pobrežje 81 b, 2284 Videm pri Ptuju.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM 25-kg odojke. Tel. 041 258 494.
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev, pašno. Tel. 051 273 093.
PRODAMO neluščene ali luščene orehe. Tel. 031 533 386.
PRODAMO črne, grahaste nesnice, stare 15 tednov, po 4,20 €. Dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, telefon 792 35 71.
PRODAM dve svinji, težki 130 in 160 kg, domače reje. Tel. 757 3451.
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Martinov koncert v Lenartu 11:30 Ulrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Maistrovi dnevi na Za vrhu 20:00 Gorišnica -12 na Jih krajev
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrtoa, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje
s povdarkom na zobni estetiki. Mosiiček, proteze in bela zalivka s pppustom cenovno zelo ugodni.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlil9.si
SIP
21:00 Utrip Iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
08:00 ŠKL 09:00 Dobrodelni koncert OŠ Hajdina 10:30 TV prodaja
11:00 Muzikal o patru Miha Drevenšku 13:00 Miklavžev koncert v Dornavl 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 135 let časopisa na Ptuju 18:30 Maistrovi dnevi na Zavrhu 20:00 Kronika iz obilne Starše
08:00 Letni koncert MePZ Klasiko 09:10 ŠKL
10:00 Maistrovi dnevi na Zavrhu 12:00 Seja sveta Destrrik - ponovitev 18:00 Markovci-Oddaja i z preteklosti 20:00 Kronika iz občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka In Majolka
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
21:00 Glasbena oddaja
Uredništvo: www.slptv.si 02 754 00 30; info@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340
08:00 Leskovec - Bodi bližje glasbi 10:10 Polka In Majolka 11:10 Oddaja iz Ptuja 11:30 Ujemi sanje
18:00 Muzikal o patru Miha Drevenšku 20:00 Kronika ¡2 občine Markovci 21:30 Letni koncert MePZ Klasiko 22:30 TV prodaja
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težje ga je izgubiti, a najtežje je živeti brez njega.
SPOMIN
Mineva leto, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, tast in brat
Janez Kmetec
IZ SPODNJEGA LESKOVCA 6 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Žalujoči: njegovi najdražji
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN Matilda Petrovič
IZ PTUJA, MEŽANOVA 19
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižgete svečo ali položite rože.
Tvoji najdražji
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in živi.
V SPOMIN
15. decembra mineva 30 let, odkar nas je mnogo prerano zapustil dragi
Vinko Mlakar
IZ LJUBSTAVE 25
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu.
Vsi njegovi
Iskanja polna naša so življenja, nihče ne ve, kdaj, kje, kako se neha ... Poti zablod so polna in trpljenja, na koncu smrt za vse naj je uteha.
ZAHVALA
ob boleči izgubi brata, svaka in vujeca
Jožefa Vuzema
IZ PRERADA 7
17. 8. 1936 t 28. 11. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvala osebju doma upokojencev Juršinci, govorniku Francu Kukovcu ter predstavnici DU Polenšak gospe Slavici za poslovilne besede. Hvala g. župniku sv. Marjete za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Gorišnice, g. Branku za molitev, nosilcu društvenega prapora, slovenske zastave, drugih simbolov in godbeniku za odigrano poslovilno melodijo. Hvala pogrebnemu zavodu Mir ter vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti k večnemu počitku. Hvala vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči sestri Angela in Neža, brat Anton z družinami
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
¿filetcc www.radio-ptuj.si
Tisti, ki jih ljubimo, ne gredo vstran, z nami hodijo vsak dan, nevidni, neslišni, toda vedno blizu, vedno ljubljeni.
SPOMIN
Minilo je leto samote in bolečine v srcu, odkar smo te izgubili, dragi mož
Alojz - Slavko Kralj
IZ MIHOVC 54
stanujoč v Avstriji
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanj, postojite ob mnogo preranem grobu. Hvala za vsak cvet in svečko.
Žena Danica z Daliborjem iz Avstrije
Ni te več zunaj, ne v hiši, nikjer se tvoj glas več ne sliši. Srce je omagalo, dih je zastal, a v srcih naših vedno boš ostal.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in tast
Mirko Nemec
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 17
8. 1. 1943 t 1. 12. 2013
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali za svete maše, sveče in cvetje. Iskrena hvala g. župniku, cerkvenemu zboru, govornici, zastavonoši in pogrebnemu zavodu Mir.
Žalujoči njegovi najdražji
Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš, sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, odkar te več med nami ni.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Franca Kozela
IZ PTUJA, OB ŽELEZNICI 6
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Petrola, sosedom in znancem, Društvu upokojencev Ivana Rudolfa in Društvu ZŠAM Ptuj, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala gasilcem PGD Leskovec in sosednjim gasilskim društvom za izredno lepo in svečano pogrebno slovesnost. Hvala govornikoma g. Janezu Mercu in g. Janku Kozelu za poslovilne besede. Hvala osebju Doma upokojencev Ptuj, pevcem, podjetju Mir, p. Janezu Kmetcu za molitev, p. Mirku Pihlerju in p. Marjanu Vogrinu za lepo opravljen cerkveni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija, zet Jože ter vnuk Peter
Hiša prazna, pusta je ostala, naša mama za vedno je zaspala. Ni več trpljenja - ne bolečin, nanjo ostal le lep je spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Štefanije Gajser
IZ ŽETAL 31, ŽETALE
1. 12. 1924 t 2. 12. 2013
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste izrazili spoštovanje in pospremili našo drago mamo na njeni zadnji, božji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sveče, cvetje ter darove za sveto mašo.
Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Cirilu Čušu za opravljen obred, pevkam za odpete pesmi, govorniku gospodu Rudiju Vodušku za poslovilne besede ob odprtem grobu, pogrebnemu zavodu Mir za opravljene storitve, sodelavcem OŠ Podlehnik ter delovnemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj, ki so zadnje dni skrbeli za našo drago mamo.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerka Angela z Jožetom, hčerka Milena, sin Stanko s Pavlo, vnuki Damijan, Jure, Liljana, Smiljan in Miha ter pravnukinje Amalija, Kiara, Aneja, Anamarija, Lara in Iza
Slovenija • Na dimnikarskem področju nič več monopola
Leta 2016 bodo koncesije ukinjene
Koncesije za opravljanje dimnikarske dejavnosti bodo kmalu postale preteklost. Minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan napoveduje prehod na tržni sistem. Za spremembo dotične zakonodaje ima v Državnem zboru zagotovljeno politično podporo.
»Politično soglasje za spremembo zakona o varovanju okolja je doseženo. Monopolni sistem opravljanja dimnikarske dejavnosti, ki je trenutno v veljavi, se v bodoče ukinja. Zdaj namreč zakonodaja predpisuje koncesije. To pa pomeni, da se občani ne morejo sami odločiti za izvajalca, ki bi na njihovi kurilni napravi opravil pregled. Državni zbor je potrdil prehodno obdobje dveh let. Od 1. januarja 2016 dalje bo moral biti sistem opravljanja dimnikarske dejavnosti
zastavljen na način, da bo lahko vsak občan dimnikarja izbral sam. Dvoletno prehodno obdobje se nekaterim zdi prekratko, nekaterim predolgo. V teh dveh letih bo treba sestaviti register kurilnih naprav. Računalniško aplikacijo za ta namen smo na ministrstvu že vzpostavili. Pričakujemo, da bomo podatke v registru sestavili v nekaj mesecih. Največja zaščita javnega interesa bo v tem, da bomo imeli točen register kurilnih naprav in bo lahko država spremljala, ali se
kurilne naprave pravilno vzdržujejo in ali se vodijo postopki, ki so pomembni za varnost ljudi. Za nov sistem bo treba pripraviti tudi pravni temelj. V njem bodo med drugim zapisane dolžnosti in pravice imetnikov kurilnih naprav. Med dolžnostmi bodo redni pregledi kurilnih naprav, med pravicami pa možnost izbire kateregakoli dimnikarja, ki bo imel za opravljanje dejavnosti ustrezno licenco. To pomeni, da bodo imetniki oziroma lastniki kurilnih naprav lahko
v prihodnje za pregled kurilnih naprav najeli kateregakoli kvalificiranega dimnikarja,« je pojasnil minister Židan.
S tem državi rešujejo kožo
S 1. januarjem 2016 bodo koncesije za opravljanje dimnikarske dejavnosti po besedah ministra Židana torej dokončno padle. »To ne nazadnje od nas zahteva tudi Evropska unija. Kajti značilnost EU nista samo prosti pretok ljudi in
blaga, ampak tudi prosti pretok storitev. Nemčija je imela v preteklosti podoben sistem, kot ga ima trenutno Slovenija (koncesije). Pri njih je sistem temeljil na cehovstvu. Ko so sistem spreminjali, so se pri njih odločili za triletno prehodno obdobje.«
Minister Židan je za Slovensko tiskovno agencijo poudaril, da bodo z uvedbo novele zakona pravočasno ustavili šest postopkov, ki jih proti Sloveniji vodi komisija. »S sprejetjem tega zakona po nujnem
postopku rešujemo državi kožo,« je prepričan Židan.
S predlaganimi spremembami zakonodaje bo prenesena direktiva o industrijskih emisijah in dokončan prenos direktive, ki se nanaša na izboljšanje in razširitev sistema unije za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Odpravljene bodo tudi kršitve glede prenosa direktive o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje, direktive o zagotavljanju udeležbe javnosti pri sprejemanju določenih planov in programov, ki se nanašajo na okolje. Z novelo se šteje tudi, da manj zahtevni in enostavni objekti nimajo pomembnejšega vpliva na okolje, zato zanje ni potrebno okoljevarstveno soglasje ministrstva. Minister Židan je ob tem poudaril, da to predstavlja tudi administrativno razbremenitev.
Mojca Zemljane
Ptuj • Prvi dobrodelni tek
Ptuj • BazArt v Fürstovi hiši
Obdarili bodo učence OŠ dr. Ljudevita Pivka Pisana množica
Miran Senčar, ptujski podjetnik, kulturni in športni mecen, do nedavnega tudi predsednik Manager kluba Ptuj, ki je v preteklosti organiziral že več dobrodelnih in drugih dejavnosti v korist Ptuja in njegovih prebivalcev, je pred dnevi prejel sporočilo Sonje Šneberger, v katerem je zapisala, da je v teh kriznih časih začutila potrebo, da stori nekaj za tiste, ki nimajo te sreče.
Ker nima izkušenj z organizacijo takšnih prireditev, je prosila za pomoč pri izvedbi. Njen sin je letos dobil zaposlitev, sama je zaposlena za nedoločen čas. Zamislila si je dobrodelni tek, z izkupičkom pa bi za božič razveselili otroke v socialno ogroženih družinah. Letošnji izkupiček dobrodelnega teka, ki naj bi postal tradicionalen, bodo namenili učencem OŠ dr. Ljudevita Pivka, od koder sporočajo, da bodo od srca hvaležni za še tako majhen prispevek. Tako bo december, mesec praznovanja in obdarovanja ter dobrodelnosti, dobil še dodatno humanitarno noto. Dobrodelni tek Ptuj 2013 bodo na predlog Sonje Šneberger letos prvič izvedli 21. decembra ob 11. uri, prijave in startnino v višini 10 evrov bodo pobirali na Mestnem stadionu na dan prireditve od 10. ure dalje.
V organizacijskem odboru poleg pobudnice in Mirana Senčarja sodeluje še Zavod za šport Ptuj. Kot so povedali, bodo bolje pripravljeni tekli od Mestnega stadiona mimo
Campusa proti Ranci in do jezu v Markovcih ter nazaj, manj pripravljeni do Rance in nazaj, najslabše pripravljeni pa bodo lahko tekli ali prehodili poljubno število krogov po stadionu, vsak po svojih možnostih. Veseli pa bodo tudi vsakega prispevka "brez teka
in hoje", že dober namen je dovolj, da bo zasvetila iskrica v očeh obdarovancev. Do več sredstev za praznična darila učencem OŠ dr. Ljudevita Pivka bodo poskušali priti tudi z donatorskimi pogodbami, ki jih bodo poslali podjetjem in drugim organizacijam. Učence
in zaposlene v OŠ dr. Ljudevita Pivka je dobrodelna pobuda Sonje Šneberger zelo razveselila, ravnateljica šole Dragica Emeršič je povedala, da bo to darilo nekaterim njihovim učencem tudi edino darilo, ki ga bodo letos prejeli.
MG
prazničnega dogajanja
V Furstovi hiši, ki vse bolj postaja hiša kulture in ustvarjalnosti, v Krempljevi ulici 1 na Ptuju, danes ob 16. uri odpira vrata BazArt v organizaciji Zavoda Itadakimasu Ptuj, katerega koordinatorica je Saška Šteger. Pri njegovi izvedbi sodelujejo še KUD Čar griča, Tjaša Čuš in TUi Ptuj - Tržnica unikatov in ustvarjalnosti ter družina Furst.
Foto: Črtomir Goznik
Dobrodelni tek, nova ptujska dobrodelna prireditev. Prvič jo bodo izvedli v soboto, 21. decembra, ob 11. uri, so povedali glavni akterji na tiskovni konferenci, ki je bila 11. decembra.
Jutri, 14. decembra, in v nedeljo, 15. decembra, pa bo BazArt vabil od 10. do 22. ure. Kot so povedali njegovi organizatorji, želijo z njim povezati lokalne ustvarjalce, kulturno aktivirati meščane Ptuja in okoliške prebivalce, predstaviti izdelke obrtnikov in umetnikov, predvsem pa je BazArt namenjen druženju na toplem, v pozitivnem in sproščujočem ozračju, ki ga bodo obogatili številni družabni, kulturni in umetniški dogodki za otroke in odrasle, za katere ne bodo pobirali vstopnine. Kdor bo želel, bo lahko opravil tudi praznični nakup daril za svoje najdražje. Nepretrgoma bodo vse dne vabili tržnica, fotografska soba, slikarska soba, artpote-ka, Fürstova soba, kjer bodo na ogled stare družinske fotografije družine Fürst z družinskim drevesom in nekaj ohranjenimi predmeti iz obdobja, ko
so živeli na Ptuju, in v kateri bodo postregli tudi z njihovim vinom iz jeruzalemskih gričev, ter second-hand soba, kjer bo mogoče kupiti rabljena oblačila in obutev. Dodatni program bo od danes do nedelje potekal še v gledališko-koncertni sobi, ustvarjalni sobi, šahovski sobi in kino sobi, kjer bo zagotovo vsak našel nekaj zase.
BazArt bo s svojim programom dodatno obogatil decembrski praznični koledar in v mesto prinesel dodatno življenje.
MG
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
OKNA-VRATA-GAR. VRATA IS/il • C) RS ,„ ,,
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
BREZPLAČNO SVETOVANJE BREZPLAČNE IZMERE BREZPLAČNA PONUDBA STROKOVNA VGRADNJA TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGOi
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije pa se bosta zjutraj in del dopoldneva zadrževali megla in nizka oblačnost, ponekod pa lahko tudi dlje. Najnižje jutranje temperature bodo od -5 do 3, najvišje dnevne v krajih z dolgotrajno meglo okoli 3, drugod od 5 do 9, na Primorskem do 12 stopinj C.
Obeti
V soboto bo precej jasno. Po nižinah bo zjutraj in dopoldne megla, ki se bo lahko ponekod zadržala večino dneva. Popoldne se bo nekoliko pooblačilo na Primorskem. V nedeljo bo v zahodnih krajih pretežno oblačno in ponekod tudi megleno. Drugod se bo po deloma meglenem jutru čez dan zmerno pooblačilo.