Letnik VIII. V Gorici, dno 20. septembra 1900. Številka 39. Primorski List Poučljiv list /a\ slovensko ljudstvo iui Primorskem. Vse aa vero. tiotn. cesaria f ' Poučljiv list zn slovensko ljudstvi ) iui Primoi •skem. l rse aa vero, dom, cesarja f Izhaja vsaki četrt pismu se m* sprejemajo. Cena /a celo let.i krom; /.a celo leto. .'k ol) f). pop. Mn (! kron, /.a pol 1 Kopisi se ne vračajo *ta H krone. /,a ni: iNVfrunk nj priMiit ovana »Žili* i Izdajatelj in odgovorni urednik: IVAN BAJT. Tisk. »Narodna tiskarna- v Gorici. NaroCnino meiii .ka ulica št. i). l’o ulici. Nunski ulici in n Rokopise sp i ii oznanilu sprejema upravni ■iame/.ne številko se prodajajo v tub i Korenjskem bregu (Hiva Como) St. •ejema uredništvo v Gorici, dvorišče stvo v Gorici, Se-ukurnah v Šolski 14 po 10 vin. sv. liilarija it. 7. Govor Nj. Em. kardinala dr. Missie. Ko j« dr. Šušteršič, predsednik II. kat. shoda v Ljubljani, /e sklenil zadnje slovesno zborovanje in ob enem kal. shod, uzdiguil se je še kardinal dr. Missia ter stopil na govorniški oder. Preteklo pa je dolgo časa, prodno je mogel govoriti. Opisati navdušenje!, s katerim so ga zborovalci pozdravljali, oceniti ovacije, katere so mu prirejevali, to je naravnost nemogoče. — Vzoriti kardinal je ogovoril zborovalce s prisrčnimi besedami: Predsednik shodu je izvršil že svojo dolžnost ter se zahvaljeval vsem, ki so pripomogli, da se je drugi slovenski kalol. shod izvršil tako sijajno, tako veličastno, ob navzočnosti tolikih množic slovenskega naroda. Moja dolžnost je, da se za prireditev le pomenljive manifestacije katoliški' zavesti v prvi vrsti zahvalim pokrovitelju shoda, presvetlemu knezonadškofu ljubljanskemu dr. Anionu Jegliču. Vaš vzorni, neumorno goreči škof, ki žrtvuje samega sebe v ljubezni do Boga, do cerkve, do škofije, do bližnjega, on je vspodbujal, on je vodil, on dosegel, da se je te dni s tako lepimi vspehi vršil drugi slovenski katoliški shod. Njemu za Bogom naša najiskrenejša zahvala. (Urnebesuo pritrjevanje). Uvala vsem, ki so svojega škofa tako krepko podpirali, hvala vam, vrli zborovalci, vsi, ki sle se v tako nepričakovano obilnem številu udeleževali zborovanja katoliškega shoda. Treba vam je bilo zato prinašati raznih žrtev; poleg gmotnih tudi duševne, izpovedali ste s tem svoje katoliško prepričanje, premagati ste morali bojazen in strah pred svetom, pretrpeli ste mnogi trpkega zbadanja, krivičnega očitanja od raznih nasprotnikov krščanskega mišljenja in življenja, a premagali ste vse težave ter prišli na shod. Prepričan sem, da tega nikomur izmej vas ni žal, da se vsi štejete vesel«! in srečne, da sle mogli bratje enih mislij, istega navdušenja, istih dobrih sklepov za bodočnost, v prijazni ljubezni nekaj dni drug drugega spodbujali in krepili za krščansko življenje. Sklenilo se je na shodu mnogo lepega in dobrega. Seveda se vsi sklepi ne bodo tako kmalu in povsod izvedli, kakor bi si to želeli v ime in prospeh dobre stvari, kateri so namenjeni, vendar sem prepričan, da se bo, da se ji; že mnogo doseglo. Polni ste vsi zborovalci svetega navdušenja za sklepi; katoliškega shoda, to je prvi, zelo pomenljivi sad. Srca so pridobljena, so vneta, It! netile tudi nadalje ta ogenj navdušenja in širile ga vsepovsod. Tako se bo srečno pričeto delo srečno nadaljevalo in srečno zavesilo v vedno lepših sadovih. Za drugi vspeh. katerega smemo tudi že sedaj za-belježiti, moramo bili hvaležni nasprotnikom shoda. Marsikateri izmed vas moral je trpeti vsled njih napadov, a pokazal je svojo katoliško značaj nosi, in z veseljem pretrpel psovke, katere je moral preslišati zaradi svoje katoliške zavesti. Kakor so bili nekdaj apostoli veseli, ko so mogli trpeti zavoljo Imena Jezusovega, tako so tudi mnogim izmed vas taki napadi rodili iskrenega veselja in utrdili v vas navdušenje za sveto stvar. Ako sije kih. izmej pričujočih ogibal katoliškega gibanja, a se je le dni udeležil katoliškega shoda, gotovo je, da je že pahnil od sebe vsako bojazen ter da bo stal v prihodnje v prvih vrstah krščanskih borilcev. Kol prelep vspeh katoliškega gibanja pozdravljam naše vrle katoliške akademike. Koma pač hi ti nadobudni mladi možje ne izsilili za-se spoštovanja, ako je gledal zadnja leta. kako so ti naši vi-sokošolci povsod pogumno nastopali kot katoličani, kako se niso nič menili za razne krivični napade po listih in drugod. To nevstrašeno izpovedavanje katoliški* zavesti od strani naših visokošol-cev, to ji.* velika, to je krasna pridobitev, za katero ne moremo nikdar dovolj zahvaliti dobrega Boga. Še jednogn vspeha tega shoda se izredno radujem, to je učiteljska ,.SIoin-šekova zveza", ki se je uprav ob shodu zasnovala in sicer s prav srečnim, za prihodnost upapoluim začetkom. Veseli me prav posebno, da se učiteljstvo naše zadnji čas pogumno oprijemije katoliški* zastave; temu se radujem vzlasti radi tega, ker verni učitelj veliko ložje in veliko vspešneje vrši svoj vzvišeni posel v šoli, kakor učitelj, ki nima vere in ljubezni do Boga. Tembolj je to hvalevredno, ker katoliško-misleče učiteljstvo živi mej nami v težavnih razmerah ter je* izpostavljeno najliujšetnu napadanju ; ako se vkljub takim razmeram mnogi učitelji in učiteljice otresajo vsake hyifizni in zavedno nastopajo kol verni krščanski učitelji, je to njim v posebno čast, šoli pa v veliko korist, s takim značajnim nastopanjem si konečno morajo pridobili tudi spoštovanje nasprotnikov. To so prelepi sadovi katoliškega shoda, za katere moramo milemu Kogu iz dna duše bili hvaležni. Delali treba vztrajno vsakemu na svojem mestu, da se pokažejo še drugi sadovi katol. shoda. Zato pa vsem priporočam jedinost, ker v jedinosli je moi, ker je nam združenim pri delu zagotovljena božja pomoč. Zato bodite jedini, ako sle jedini. veljajo vam vzlasti besede Gospodove : Ne bojte se. jaz sem svet premagal! Bodilu potrpežljivi ! Ne da se vse na enkrat storili. Hiša se ne zgradi jeden dan in drevo ne pade na prvi mahljej. Le vstrajnemu delu je vspeh zagotovljen. Bodite potrpežljivi tudi z onimi, ki niso naših mislij, ne povračujle jim jednakega iz jednakim, ker s mirnim pre našanjem, s potrpežljivostjo se tudi pri takih doseže največ vspehov. Vaše nastopanje naj hode povsod mirno, premišljeno, vslrajno in potrpežljivo, tedaj bo Bog blagoslavljal vaše delo. Hlagoslova ste me prosili po svojem predsedniku. Iz srca rad vam ga v imenu božjem podelim. Blagoslov božji je za nas prevažen, vsaj vse dobro prihaja od zgoraj, da je delo vspešno treba človeka, da je izvršuje, in Boga, da je hlagoslovlja. Z delom treba da je* spojena molitev. Z našim delom naj se torej vedno druži molitev, tedaj bo katoliški shod. katerega završujenio z blagoslovom božjim, rodil najlepših sadov. Tedaj pa so zborovalci na kolenih prejeli slovesen blagoslov, podeljen po vzoritem kardinalu Slovesen je bil ta trenutek in tako ginljivo pretesljiv, da je le malo komu izmed zborovalcev vsled skrivnostno sladkega gi njen j a ostalo oko suho. JVfaša Slovenija. (Misli po II. kal. shodu). Slovenski katoliški shod je bil res veličastno zborovanje. \ ideli smo vže razne katoliške shode, ali lahko rečemo, da ne še tolikega, ko je bil naš slovenski shod 10. do IH. I. m. To je bil tabor 4 do 5.000 navdušenih mož iz vse Slovenije in iz vseh stanov, da smemo po pravici roči: da v lem taborju je Slovenija. Sijajen je bil tudi 1. katoliški shod, ali veselje in navdušenje zborovavcev ni bilo tako občno ko zdaj. Pri pretreso-vanju resolucij v odsekih si; jo pokazala needinosl in celo odpor, ki je bil za uspehe celega shoda zelo usoden. D u-hovščina sama ni bila še edina med seboj, drugi stanovi pa sploh niso prišli na shod kot stanovi in množica je bila sicer po ogromni večini zložna in navdušena ali premalo organizovana. Vse drugo lice je imel II. katoliški shod. I. S e š I i so se res zasl o p n i k i iz vseh slovenskih pokrajin. Do števila nam ni. ali važno je, da so prišli voditelji naroda in da so prišli iz prepričanja. Iz Štajerskega sla prišla državna poslanca vil. Berks (podpredsednik zbora), Žičkar, in več drugih vplivnih mož, kakor dr. Matek, dr. Medved. — 1/. K ii roške so bili vrli narodni buditelji: Bozman, Podgorc, Treiber, dr. lihrlich in drugi. Iz Goriškega: dr. Gregorčič. Iz te,’,:e Istre: dr. Matko Laginja zastopnik in voditelj naroda z lepo vrsto narodnih solrudiiikov. 'J. Z a s t o p a n i so h i I i vsi sl a-n o v i. D ii h o všč i n a je prišla iz vseh dekanatov in je pokazala v vseh odsekih lepo složnost. Učitelji so prišli iz prepričanja, da mora učiteljstvo stati na krščanski podlagi in da je za blaginjo slovenskega naroda neobhodno potrebno, da se nasprotstvo nad duhovniki in učitelji vblaži in poravna. Ta misel velja več ko število, ta misel ima bodočnost. Druga svetna inteligenca jo bila dovolj zastopana in v predsedstvu zbora so bili sami odlični lajiki: dr. Šušteršič, dr. Laginja, vile/, Berks, dr. Vencajz. Ali upanje II. slov. kat. shoda je bila vrla ,.I) a n i c a*‘, družba mladih visokošolcev, kateri bodo, ako Bog da, črez nekaj let voditelji našega naroda. Tudi tukaj nam ni do števila ampak do idej, katere vodijo vrle mladeniče in te ideje imajo bodočnost. Ljudstvo samo je prišlo na shod iz prepričanja in je prišlo organi-zovano v društvih, katerih je bilonad 300. Med vsemi stanovi pa je vladalo sporaziimljeuje in zaupanje, na celem shodu ni bilo slišati ene žali* besede. In lahko tildi rečemo, da so se vsi zboro-vavi i vračali v domovino brez Žale misli v srcu. M. Vse te slovenske pokrajine in vsi ti slovenski stanovi so zborovali pod vodstvom od Boga nam postavljenih vladik (škofovim knezov naših. Bili so z nami tudi na I. kat. shodil iu so nam govorili z gorečo besedo, ali takega navdušenja niso zbudili in tudi niso našli takega zaupanja ko zdaj. Ko je knez-škof dr. Jeglič nastopil smo mislili, da ljudstvo ne more pokazali večega veselja, ali ob govjru kue/.aškofa dr. Napotnika je navdušenje še bolj vskipelo, a ko je prišel Njega Kmineuca kardinal dr. Missia, je bilo vse občinstvo po koncu od veselja. Bil je pretresljiv prizor, ko je ob prihiidii vladik k slovesnemu zborovanju predsednik dr. Laginja i/.pregovoril: „Bili smo dosedaj vajeni gledali cerkvene vladike izvršujoče svoje apostolske posle v cerkvi. Sreča nam je mila sedaj, da jih pozdravljamo v naši sredi, to daje značilni pečal katoliškemu shodu. Biskupi (škofje) so tu, verniki so tu, tukaj je torej zbrana cerkev v najlepši jedinosli, v najvzorniši harmoniji’1. Ta solidarnost naroda s cerkvenimi poglavarji pa je gotovo znamenje, da je katoliško-narodna organizacija na pravi podlagi in da ima bodočnost. 4. Katoliški shod pa ni bil le vrsta ‘ navdušenih govorov, ki bi bili vzbudili Ircnolno gorečnost množice, ampak je bil shod resnih in treznih r a z-p r a v. Shod je razpravljal in sprejel obsežen program, ki obsega vse točke narodnega življenja. V tem programu je načrtano delo slovenskega ljudstva za deset let. Ako torej pregledamo in vpošte-vamo vse činilelje shoda in misli, ki so ga vodile, smemo z dobro vestjo reči: V taborju katoliškega shoda je bila vsa Slovenija, v programu katoliškega shoda je program celega naroda. Liberalci bodo mogli temu taborju nagajali, ali razgnati ga ne bodo mogli. A ker vemo, da je tudi med liberalci veliko lakih, ki sami za se dobro hočejo slovenskemu narodu, je prosimo, naj rajše sodelujejo, ko nagajajo, ko Aridijo, da je narod v ogromni večini organiziran in združen pod ka-loliško-narodno zastavo. Če hi se to zgodilo, tedaj bi bila’ Slovenija kulturno edina in misliti bi smeli tudi vže o politični edinosti. Bog daj to spoznanje našim liberalnim nasprotnikom. Dr. Jožef Pavlica. Shod na Goričici pri Rebku. V dan IG. t. m. t. j. v nedeljo popoldne vršil se je zaupni shod, kojega je sklical v imenu društva „Sloge“ vele-častiti g. dr. Anton Gregorčič. Tega shoda se je udeležilo lepo število gospodov, unetih za dobro milega nam naroda. Pri shodu smo videli č. g. bližnje duhovnike, učitelje in mnogo posestnikov. Veleč. g. dr. Gregorčič, predsednik društva „Sloge“, otvori zbor, razloživši postavne določbe tacih shodov. Pojasni, zakaj je sklical zaupni shod — a ne javnega. Omenja pa, da se shoda lahko udeleži vsak dobromisleči in v ta namen se lahko oglasi za vstopnico. Povabi one, ki bi vstopnice ne imeli, naj se za te javijo. Dnevni red shoda je: I. Položaj v državi, 11. Položaj v deželi, lil. Kakšna naj bo naša politika v sedanjih razmerah. Govorili so gg. dr. Gregorčič, ki je žel burno odobravanje, dr. Jožef Pavlica, nadučitelj Bustja. Ant. pl. Monari, Vovk, podžupan iz Dobravelj, B. Grča, župnik, Berbuč,posestnikinSela in Leban iz Črnič. Zborovalci na to z burnimi živio klici počasti* svojega voditelja č. g. dr. Gregorčiča. Bazšli smo se v zavesti, da naše ljudstvo je verno, pozna svoje prijatelje in jih časti. Tako ljudstvo ne pogine. Sliori v Dutovljah. Namen. lij visokost prvaikili glav, Težkih ml narodnih težav! Levstik. V „Soči“ smo čitali, da sta sklicala dr. Tuma in Gabršček shod v Dutovlje, da bi podučila Kraševce o akciji za n ovc trt n e nasad o. Imela sta na dnevnem redu tudi druge točke, toda ta je Ijudij najbolj miknla. Samo iz Tomaja je priSlo z vrlim gosp. Č e r n e-tom ml. okolu 300 mož. V novejšem času se zlasti ljudje zanimljejo o cepljenju ame-rikanskih trtnih podlag. Ljudje so željno pričakovali, kako bosta Tuma in Gabršček govorila o cepljenju v zeleno. Zavoljo tega se je zbralo na dvorišču g. Štoka hitro po večernicah mnogo Ijudij, okolu £>00. Začetek. Prvaki si pomigajo, V očeh jim iskre švigajo. Levstik. Vlado je zastopal vladni komisar g. Mozetič. Dr. Tuma in Gabršček sta ponosno gledala okolu sebe. Prišlo je na shod tudi nekaj privržencev narodno-napredne stranke, t. j. dolžnikov „Gor. ljud. posojilnice*1. L)r. Tuma se vzdigne z nekoliko bledim obličjem in predlaga volitev predsednika. Narridni naprednjaki so hoteli imeti za predsednika g. Štoka. Temu pa so se odločno uprli drugi zavedni zborovalci, ki so zahtevali gosp. Černeta ml. ali pa č. g. dekana Silo, ki je bil tudi prihitel na shod, da bi se glede svojih tnnih nasadov kaj podučil. Vladni komisar je začel šteti, toda prav sešteti ni bilo mogoče na noben način. Tu je zavladala splošna zmešnjava. Dr. Tuma in Gabršček Mu se hitro prepričala, da s shodom ne bo nič, ker je bilo več ko dve tretjini njima nasprotnih zborovalcev. Narodni naprednjaki so začeli strašno razsajati. Odlikovali so se posebno Gabršček, dr. Treo iz Postojne in pa nadučitelj Kosovel. Gabršček je žugal s klofuto nekemu duhovniku in je vzdignil roko proti č. g. kuratu Štran- carju iz Štanjela. Kričal je, da bodo kolar in črno suknjo duhovnikom raztrgali, ako ne odnehajo. Toda zavedni zborovalci so brž priskočili ter pokazali svoje krepke pesti, kar je hitro pomagalo. Miru pa ni bilo mogoče več napraviti. Vladni komisar g. Mozetič je nekoliko počakal, potem pa razpustil zborovanje. Kdo so je odlikoval ? Poleg Gabrščeka se je na shodu odlikoval tudi nadučitelj Anton Kosovel iz Sežane. Kakor znano, je narddno-napredna stranka poleg g. Bajca, nadučitelja v Renčah (ki se pa gospodom naprednjakom lepo zahvaljuje za njih počeščenje!), izvolila kot svojega zaupnika edino le nadučitelja Kosovela. Gospodje naprednjaki so brž od začetka zavohali pri tern možu veliko nuprednost. In res! Mož se izkazuje prav dobro ! Na shod v Dutovlje, je bil pripeljal tudi nekaj Se-žancev. Kazal je očitno svoje simpatije do „Soče“ in antipatije do farjev. Sicer pa moramo reči, da g. nadučitelja spoštujemo in upamo celo, da bo v kratkem času izprevidel, v kako družbo je zašel. Tudi med učiteljstvom se je začelo svitati in kmalu bo treba z lučjo iskati učitelja, ki bi bil s „Sočino“ stranko. LISTFK. Štiri rimske patriarhalne cerkve (Pi3e J. K.) Ko smo spoznali imenitnost lateranske cerkve, ogiejmo si jo nekoliko. Pročelje je med najlepšimi rimskih cerkva ; narejeno je iz rezanega kamena traventina, nekakega peščenca ali brus-nika, v renesansko baročnem slogu. V dveh nadstropjih vidimo po pet velikih arkad ali odprtin, kakor velikanskih vrat ali oken, ločijo jih polstebri in iezoni ; na vrhu je kamenita ograja, kakor pri cerkvi sv. Petra ali pri grof Atemsovi palači na Kornju v Gorici ; na ograji je 14 svetnikov, na sredi, na vzvišenem prostoru, Odrešenik s križem. Na desni »trani cerkve je lateranska palača v kateri so zdaj le muzeji. Po laški garancijski postavi so tudi to palačo še pustili papežu. Tudi skoraj vse rimske cerkve so prepustili papežu; zato vidimo na uhodili v cerkve papežev grb. Papež je intabuliran na cerkve. Nekatere cerkve n. pr. Panteon je vlada proglasila kot narodno premoženje; nekatere papeževe palače, n. pr. Kvirinal, je dobil laški kralj. Toda stopimo v cerkev. Najprej pridemo v veliko vežo iz katere vodi pet vrat v pet ladij velikanske cerkve, skrajna Zaupni pogovor. 1'rvaki modli se ({osli1, tl s v oj e j slavi govore. Levstik. Po sklepu zborovanja mo orožniki spraznili dvorišče. Dr. Tuma in Gabršček pa sta se še zaupno pogovarjala s svojimi privrženci, večinoma Sežanci. Na želodcu jima je bil zlasti dr. Gregorčič in pa ti sakr. farji. Izprevidelu sta, da na Krasu ni mesta za narčdno-napredne zmote, ker so Kraševci vrli narodnjaki in dobri kristijani. Dva krščansko misleča učitelja sta se bila vrinila k zaupnemu pogovoru, ali ker nista držala jezička za zobci in ker je A. F. ugovarjal predsedniku ko je otepal črne suknje, bila sta izgnana iz beznice s kričanjem, žvižganjem in tule-njem. Učitelja sta smehljaje zapustila to olikano društvo. Predsednik shoda je tako vrlo napreden, da v visoki starosti ume črne suknje otepati prav po Tumi in Gab. uzorcu. Konec. Ljudje, ki so bili na shodu, so odhajali ogorčeni nad nedostojnim vedenjem Gabrščeka in drugih naprednjakov. Ta shod je okrepil zavednost med kraškim ljudstvom. G. Štok je bil zelo nevoljen, da ni mogel predsedovati. Imel je v roki borovo vejo, s katero je mahal okoli sebe ter upil, da so duhovniki satni lumpi in da bodo spravili ljudi v pekel. Kaj pa je nameraval z borovo vejo? Bržkone je hotel dr. Tuma na njej ljudem praktično kazati, kako se trte cepijo v zelen o.... To bi se bilo gotovo zgodilo, da ga niso Kraševci postavili na suho.... K sklepu kličemo vrlim katoliškim možem kršnega Krasa: Bog vas živi, vrli možje, ki ste v nedeljo zapodili v beg svojega sovražnika. Vaš nastop in vaš izglod naj najde povsod mnogo posnemovalcev! Nove volitve za državni zbor. (Dalje.) Oznanilo. Z ozirom na Najvišji patent od 7. septembra 1900, s katerim so se ukazale splošne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora, po določbah postav od 2. aprila 1873 drž. zak. štv. 40 in 41, potem od 4. oktobra 1882 drž. zak. štv. 142 in od 14. junija 1896 drž. zak. štv. 168 in 169 ukazuje se glede teh volitev to le: Za pokneženo grofijo Goriško in Gradiščansko: l. Splošni volilni razred. Vsi državljani mož-kega spola, kateri, ne da bi bili vpisani v občinskih volilnih imenikih, zahtevajo volilno pravico, morajo prijaviti in dokazati to svojo pravico v občinskem uradu svojega bivališča in sicer najdalje v roku osem dni od dneva razpisa teh volitev v občini. vrata na desni so sveta vrata. Skozi ta vstopimo, da se udeležimo odpustkov sv. leta. Ker smo že pri teh vratih, naj opomnim, da imata dva stebra blizu njih, ki si stojita nasproti v dijagonali, čudno lastnost, da kdor posluša pri ednem sliši tudi najmanjše šepetanje pri drugem. Oba sta namreč tako polkrožno izdolbena, da se glasni valovi odmeva popolnoma ulovijo v nasprotni duplini. Seveda se ta poskus napravi nazadnje, ker najprej resnoba, potem šala. Gremo naravnost h konfesiji pred velikim altarjem. Tam odmolimo, potem si ogledamo altar. Ta altar je edini, ki nima ostankov sv. mučenvev. Ni jih treba, ker altarna miza sama mu podeljuje zadostno svetost. Ta miza iz smekovine je ravno tista miza, na kateri je maševal sv. Peter in njegovi nasledniki. Tudi ne sme na tem altarju drug maševati, ko le papež. Tisti dan, ko smo goriški romarji obiskovali to cerkev, je maševal nek kardinal, pa na drugem altarju, napravljenem začasno pred velikim. Ob tej priložnosti smo tudi slišali rimsko cerkveno petje, ki je tako posvetno, da se vsak nehote spomni črevljarja, čegar otroci imajo raztrgane črevlje. Orgije so na desni strani altarja, dajo se pa prepeljati, orgije in kor s pevci vred, ki so skriti za mre- Volitev volilnih mož v splošnem volilnem razredu se ima vršiti pravočasno v posameznih občinah. Izvoljeni volilni možje sodnijskih okrajev: Gorica, Kanal, Ajdovščina z voliščem v Gorici; Tolmin, Kobarid, z voliščem v Tolminu; Cerkno z voliščem v Cerknem ; Bole z voliščem v Bolcu ; Gradiška, Kormin, Červignan, Tržič z voliščem v Gradišči; Sežana, Komen z voliščem v Sežani, volili bodo v omenjenih volilnih krajih diu1 3. januarja 1901 enega poslanca. II. Volilni razred kmečkih občin. Volitev volilnih mož tega volilnega razreda ima se vršiti pravočasno v posameznih občinah. Izvoljeni volilni možje sodnijskih okrajev: Gorica, Kanal, Ajdovščina (volišče Gorica); Tolmin, Kobarid, Cerkno, (volišče Tolmin); Bole (volišče Bole); Sežana, Komen (volišče Sežana) bodo volili v omenjenih volilnih krajih dnt; 9. ja-nuarija 1901 enega poslanca. Izvoljeni volilni možje sodnijskih okrajev : Gradiška, Kormin, Cervinjan, Tržič bodo istotako dnč 9. janua-rija 1901 volili enega poslanca in sicer v Gradiški. III. Volilni razred mest. V tu volilni razred uvrščeni kraji in sicer : Gorica, Kormin, Gradiška, Cervinjan, Tržič, Oglej, Grad, Tolmin, Bole, Kobarid, Kanal, Ajdovščina, Sežana volili bodo dne 11. jnnuarija 1901 enega poslanca. Pri tej volilvi je vsaki omenjenih krajev ob e-nein volilni kraj IV. Volilni razred trgovinske in obrtne zbornice. Trgovinska in obrtna zbornica v Gorici, ki voli vkupno s kraji omenjenimi pod 111 enega poslanca, bode izvršila lo volitev na svojem sedežu dne 12. jannarija 1901. V. Volilni razred velikega posest v a. Volilci tega volilnega razreda obsegajočega vso grolijo Goriško in Gra-diškansko, bodo volili v Gorici dne 14. januarja 1901 enega poslanca. Politični pregled. Volitve za državni zbor bodo v drugi polovici decembra in v prvi ja-nuvarija. Na Kranjskem bodo prvikrat v splošni in kmečki skupini volili direktno t. j. brez volilnih mož. Volilno gibanje se je razvilo po vseh kronovinah. Krščanski socijalisti so vprizorili živahno volilno gibanje. Nemška narodna in liberalna stranka sta se združili za prihodnje volitve. Na Moravskem nastopijo češki narodni delavci nasproti socijalnim demokratom. Boj bode vroč. Ali pa se razmere v zbornici zboljšajo, je zelo dvomljivo. — Volilni oklic mladočeške stranko je zelo vznemiril nemške liberalce. Volilni oklic poziva češki narod, da na volišču dokaže na nedvomen in določen način, da ne mara kloniti tilnika pred krivico iu da odobrava taktiko, s katero so pričeli dosedanji zastopniki ljudstva. žarni, da jih vsaj ni videti, ko tako zelo necerkveno žvergole. Nad velikim altarjem se dviga visoki gotiški baldakin, ki se pa nikakor ne ujema s slogom cele cerkve. Gori je kamenita skrinja, v kateri hranijo glavi sv. apostolov Petra in Pavla. Dvakrat na leto ji izpostavijo očitnemu počeščenju. Zdaj se obrnemo proti cerkvi. Glavna ladja je podobna oni v cerkvi M. B. Veče. Strop je lesen, kasetiran, krasno slikan in pozlačen. Na mesto okroglih stebrov so voglati, po 6 na vsaki strani, vežejo jih obokani prehodi, v vsakem teh velikanskih stebrov je kakor altarna vdolbina v renesanskem slogu in v njej marmornat kip apostolov. Vsak teh 12 kipov je stal 24.000 fr. Za glavnim altarjem je velik prostor, kor ali apsis imenovan. Slavno vladajoči papež Leon XIII. je I. 1880. dal ta kor raztegnit za 10 m., ga krasno prenovit z marmonatim obzidjem, muzivičnimi slikami in barvanimi okni. Napis nam to pove. Vendar sv. Oče papež niso še videli tega svojega dela, ker se niso še ganili iz Vatikana, odkar so bili voljeni za papeža. Res hudo je, biti namestnik Kristusov, poglavar vesoljne cerkve, spoštovan in češčen od celega sveta, pa vendar biti jetnik v lastni hiši. (Dalje pride.) Češki narod ne opusti misli na posebno državno pravo, češki narod ne odstopi od svojih zahtev za samoupravo. To pa nemškim liberalcem ne ugaja. Cesar v Jaslu v Galiciji in odposlanstvo poljskih poslancev. Pohvalil je njih delovanje v drž. zboru. Povedal pa tudi, kaj čaka novi državni zbor, ako ne bode priden. Cesar je namreč rekel: ,. R a z p u s t parlamenta in razpis novih volitev sta zadnji ustavni sredstvi, ki s e j i h p o s I u ž i moja vlad a“. Zarota proti sv. Očetu. V Va- tikunu je vzbudila veliko vznemirjenje vest, da so zasledili zaroto proti papežu. Iz nekega zaplenjenega pisma je razvidno, da so ameriški anarhisti sklenili umoriti papeža. Vsem škofom je bila doposlana okrožnica, naj pazijo pri sestavi romarskih vlakov. Vojna v Južni Afriki je baje olicijelno dokončana. Predsednik Kriiger je zapustil Transvaal ter se podal v Evropo, da bo poskusil pridobiti vlasti za posredovanje. Roberts je takoj po odhodu pozval Bure naj se udajo, ker drugače se bode z vsakim vjetnikoin postopalo brez vsmiljenja. Dasi je oficijelna vojna končana, bodo boji še vedno trajali, ker se Buri nočejo mlati. V zadnjih dneh je bilo več bojev, in so Buri celo zajeli železniški vlak. Popolne zmage angleško barbarstvo ne bode še tako hitro slavilo. Mogoče, da tudi za Augleže pride plačilni dan, Vojna na Kitajskom. Z bojišča ni posebnega poročati. Huske čete v Mandžuriji zmagovito prodirajo ob reki Amur. Rusi so zaseli staro kitajsko mesto Sakhalni, katero so prekrstili v llinski. V severnem Šantimgu so se bokserji združili ter premagali redne kitajske čete. Sploh na jugu Kitajske zelo vre. Kitajska vlada je pooblastila Li-Hung-Čanga za pogajanja. Velevlasli stavijo zelo trde pogoje, a Kitajska bo morala vgrizniti v kislo jabolko. Nemcem pa pogajanja niso po volji, ker se čutijo prikrajšane v svoji slavi. Nemški Michel hočo tudi v Kini igrati prvo ulogo. Novice. Naj viša zalivala. Nj. e. gospod cesarski namestnik je z razpisom 11. septembra t. I. štev. 2322/6 naznanil, da je Nj. Veličanstvo presv. Cesar premilostno blagovolil zaukazati, naj se deželnemu glavarju izreče cesarska zalivala za časti-tanje, izraženo v imenu prebivalstva po-knežene grofovine o priliki Njegovega rojstnega godu. Gklie. Leta 1900 praznujemo sedemdesetletni rojstni god presvetlega našega cesarja in ob enem konec četrtega stoletja, od kar se je poknežena grofovina Goriško-Gradiška pridružila dednim deželam staroslavne Habsburške rodbine. Ta srečna spojitev je dala povod deželnemu zboru, da je določil jubilejske praznike, na kterih bi se ta dogodek obhajal z največjo slovesnostjo in da je odredil deputacijo, ktera hi izprosila od presveti. Cesarja nujvišo ljuba v Njegove prisotnosti; ta se je premilostno dovolila. Njegovo Veličanstvo pride 29. t. m. predpoludno v naše glavno mesto in se pomudi tu do naslednjega dne. Izvrševaje prejeto nalogo, prireja deželni odbor tako sijajne svečanosti, da se ohrani še prihodnjim rodovom trajen spomin na to slavlje: zato pa je neobhodno potrebno, da čvrsto sodelujejo občinski zaslepi, koji naj, kolikor možno, o/.ivč deležbo s tem, tla pošljejo deputacije iz svoje srede s spremstvom Občinarjev, previdno zbranih izsred ljudstva; ti naj se bodo pomikali lepo vred-jeni sč svojimi načelniki proti Goriški železnični postaji, da bodo pri slovesnem vhodu Njegovega Veličanstva v mesto dostojno zastopali prebivalstvo grofije na odkazanih mestih. Vabi se županstvo, naj nemudoma skliče občinsko starešinstvo v sejo, da sklene o tej zadevi tei določi število svojih zastopnikov in Občinarjev, ktere se obveže poslati. Dotični sklep naj potem takoj sporoči deželnemu odboru ter mu predloži sejni zapisnik. Tiste občine, ktere imajo svoje enakolične oblečene godbe in ognjegasce, ustrežejo zelo, ako jih pridružijo svojini deputacijam. Kadar bode Nj. Veličanstvo uhajal v mesto, ločijo se gospodje župuni od svojih deputacij v namen, da si* združeni z deželnimi poslanci v palači okrajnega glavarstva poklonijo presv. Cesarju. O tem izda di>/.<‘lni odbor pozneje še posebna navodila. — Deželni odbor. Deželni glavar Pajcr. N,j. Km. kardinal dr. Missin seje v ponedeljek zvečer vrnil i/. Furlanije, kjer je delil sakramenl sv. birme. Ob tej priliki je obiskal tudi ječe v Gradiški. Imel je 'na jetnike prisrčen nagovor v slovenskem in italijanskem jeziku. Opominjal jih je, da naj imajo sv-oj pogled vedno na križanega Jezusa, ki je po nedolžnem za nas grešnike trpel. Vipavska železnica. Te dni se je mudil grof Alfred Goronini na svojem povratku iz Karlovih Varov na Dunaju ter je zopet potrkal pri odločujočih krogih radi Vipavske železnice. V svoje veliko veselje je izvedel, da njegov mnogoletni naporni trud v tej zadevi bo imel v kratkem času najboljši uspeli. Omenjeni krogi so ga zagotovili, da 'se združi ta zadeva s prihodom cesarjevim v Gorico in s praznovanjem štiristoletnice ter da se oddaja gradbe iu gradba sama kolikor možno pospeši, da vlada s tem pokaže svojo naklonjenost ljudstvu. V dobrih osmih ali desetih dneh se mora torej kaj zgoditi, ako niso dunajska zagotovila prazne obljube. Pripravljalni tečaj za srednje šole odpre društvo „Šolski Dom“ v Gorici z dne 24. t. m., ako se oglasi do tedaj vsaj 20 plačujočih učencev. Šolnina znaša v tem tečaju od 2 do 4 gld. na mesec po premoženju učenčevih roditeljev. Prav revni, pa pridni učenci se šolnine oproste scela ali za polovico. Oglase sprejema vodstvo društvene ljudske šole. Most čre/. Sočo pri Barki. Komisija je dne 12. t. m. konečno potrdila načrt za ta most. Širino ceste pa, ki bo peljala na most, so povečali od 4 metrov na 5. Na sv. (»ori. V nedeljo sta imeli na sv. Gori dve Marijini dekliški družbi: Dreženska in Kamenjska, shod. Na predvečer je govoril č. g. Jožef' Kalin, v nedeljo zjutraj po skupnem obhajilu č. g. Kr. Knavs, popoldne pa č. g. Jožel' Kosec. Bog blagoslovi I Iz Trsta. — D’An geli, državni poslanec za Trst je stal pred kratkim pred sodnijo. Dokazala so se o njem ostudna dejanja, o katerih pravi sv. Pavel, da se jih med kristijani ne sme imenovati. Ker je bila stvar že zastarela — ni mogel biti več sojen. Iz sramote je pobegnil v Italijo. Bog te nesi! — „Kudeči Prapor11 nam je nastavil zelo učeno vprašanje, da naj povemo, kaj je Bog prej ustvaril, ali ji jce ali kokoš. Odkritosrčno povemo, da se nismo niti upali lotiti tega vprašanja. — Zdaj so začele šole v Gorici. Pi.*ee teh vrstic je stopil v drugi razred ljudskih šol in vprašal malega Tončka: „No, Tonček, povej mi, kedaj jo Bog ustvaril kokoš?11 Tonček odgovori brž: „Bog je ustvaril kokoš peti dan“. „Kako to ?„ „Kokoš je ptica in petice jo Bog ustvaril peti dan-. „Kedaj pa je Bog ustvaril jajce?11 Tonček se nekoliko pomišlja, potem se odreže: „Jajca ni Bog ustvaril, jajce je znesla kokoš!-Tončkov odgovor bo morda zadovoljil tržaške rudečkarje! — „Delavsko podporno društvo- v Trstu priredi dne 7. oktobra izlet v Ljubljano na 1. slovensko umetniško razstavo. Ako se do 21. t. m. oglasi vsaj 20U udeležencev, oskrbijo poseben vlak. — „Edinost" bi se rada na vsak način izvila iz klešč, v katere smo jo stisnili. Pri tem pa je tako nerodna, da se vedno jasnejše izdaja, da ni pisala o nas neresnice, ampak I a ž. V št. 221. pravi, da smo naredili reti rad o. Kako to? Kdor bere naš dopis v zadnjem listu vidi hitro, da smo zdaj najbolj pritisnili „ Edinost- v živo.... Dalje I „Edinost“ piše v št. 19‘1.: Gospoda, ako je to res, ako je torej katoličanu brezpogojno prepovedano — naj bo že prilika laka ali taka — zahajali v drugo cerkev in na obrede druge vere. potem pa mora biti absolutno zatiranj eno (t. j. sv. katoliška cerkev mora zabraniti), zahajati v našo cerkev itd.“ Počasi ! Gospodje okoli ,.Kdinosti-imajo v tej stvari zopet krive nazore. Tudi če bi nam sv. cerkev brezpogojno prepovedala zahajali na obrede druge vere — bi s lem še ne bilo rečeno, da bi morala absolutno hranili drugovercem Imdilj v nase cerkve. Sv. katoliška cerkev, k «» 1 e d i n o p r a v a I! o / j a e e r -k e v, je poklicana, da skrbi — kolikor mogoče — tudi za krivoverce in razkolniki*, da jih podučuje in vabi zopet v svoje naročje. Zalo je še želeti, da hodijo n. pr. drugoverci poslušat Božjo besedo, da hodijo v našo cerkev molit z drugimi katoličani ! Sv. sakramentov pa kot krivoverci ne smejo sprejemali, kakor se samo o sebi razume! ,. Edinost- je tukaj mislila na tiste uradne udeležbe iz narodnih in političnih ozirov, katere res niso prida in včasih radi slabega obnašanja obsodbe vredne, toda njena trditev, kakor smo jo navedli, je splošna iu radi tega kriva! (Dalje prih.) V (roj ha. Vsem P. T. gg. učiteljem iu znancem naznanjam, da bo trideseti posmrtni dan maša zadušnica po pok. Pavli Fabiani dne 27. t. m. ob S1., uri v Gor. Vrtojbi v cerkvi sv. Jožefa. Ed. Štrekelj vikar. Učitelj v pokoju, ki ima še moči iu veselje za poučevanje, dobi takoj mesto na zasebni ljudski šoli društva ,,Šolski Dom" v (iorici. Plača po dogovoru. Prošnje naj se pošljejo društvenemu predsedništvu. Iz Kihcnhcrgn 19. sept. 1900. V naši občini se gradijo letos nove ceste. Deželni odbor je obljubil še nudaljne podpore. Posebno važna bo I {ran iška cesta. Mostovi, razim malenkosti na dveh potokih, so že dodelani in občine, posebno Gabrje Šmarje in Branica, željno pričakuje te ceste, ker je nujno potrebna. Visoka vlada je zdaj vzela to cesto v posebno skrb. Določila je poleg onih 48.000 K še nadaljni znesek 54.000 K, kakor je pred kratkim sporočila g. predsedniku Jož. Pavlici. Naročila je že tudi inženirjem, da delo nemudoma speljejo. Za sedaj je razpisana dražba za 17. okt. za delo ceste Čipi—Lisjaki—Branica. Upamo, da se prizadeta županstva: Gabrje, Šmarje in Bihenberg, dogovore še za ostalo svoto, ako bo še kaj primanjkovalo in, da bo tudi deželni zbor še kaj pripomogel. Iz tega je pač razvidno, koliko brez-potrebnega pisanja in obrekovanja je bilo proti g. predsedniku in celo od strani nekaterih odbornikov! Iz Itilienherga nam pišejo: Ker se bliža sveto leto h koncu, in ker je zadnje romanje v Bim bilo v največjem delu v aprilu in se ni marsikdo mogel udeležiti radi spomladanskega dela, zatorej je pri nas želja, da bi se na jesen v oktobru ali novembru, zopet napravilo romanje v sveto mesto po vzgledu videmske nadškofije. Iz Bihenberga bi se jih udeležilo še več ko zadnjič. Ge bi se pa ne moglo za en vlak romarjev nabrali, naj bi nas pa drugim mimogre-dočim romarjem pridružili. Iz Kukoviče. Danes zjutraj se je blagoslovila šolska soba ter je začel v Bukovici šolski poduk. Ob 8. zjutraj bila je sv. maša katere so sc* vdeležili šolski otroci, sta riši, veliko občinstva, okr. šolski nadzornik. Pred sv. mašo imel je č. g. Ivan Boječ, kurat iz Bilj primeren nagovor; po sv. maši šla jo šolska mladež v procesiji do šolske sobe, katero je gospod kurat blagoslovil. Primeren nagovor je imel okr. šolski nadzornik. Nobena vas na Goriškem ni bila glede šole tako razkosana kakor Bukovica, kajti otroci so obiskovali šolo v Kenčah, v Biljah, na Vogerskem in v Št. Petru; da je pri tem trpel poduk, obrazba in vzgoja je naravno. Upamo, da se bodo kazali kmalu dobrodejni vspelii domačo šole iu upamo, da bode nastavljeni g. učitelj U. Pavlica deloval tako, kakor njegova brala iz Gorice. Bog daj blagoslov! Hiljana. Dan sv. Mihaela, patroua naše obširne župnije se nam bliža. Na sploh se farani veselimo tega godu. A , naše veselje ob letošnjem godu sv. Mihaela je toliko večje, ker pričakujemo prav dobro vinsko letino skoro po vseh Brdih, glede množine in glede količine vinskega prid Ika. Tukaj namreč ne poznamo, hvala Bogu, še do sedaj Irtueuši. Vinogradniki smo ob svojem času pridno žveplali in vitrijolili. Solučna toplota z dežjem se nam je prav po želji vrstila. Grozdje je ostalo zdravo, debelo in mo-šteno. Gena vinu ne bo višja, skoro gotovo nižja od družili let. Briško ljudstvo bi si dosti opomoglo, ako mu bode mogoče vinski pridelek hitro spraviti v kupčijo. Torej na noge. Vi hribovci, Vi bratje po krvi s Kranjskega in Koroškega. Pridite v našo deželico, na razpolago bodete imeli izvrstno kapljico. Novo vino. — Prepovedano je prodajati mošt do 14. oktobra t. I. V Vitovljah je na praznik M. B. dne 8. sept. zašel med romarji1 Gabr.šče-kov agent, ki je ljudem „Sočo- in „Pri-morca- priporočal. Vlovil ni nobenega. Ljudstvo mu je odgovarjalo: ,.Pri morski lis t- je slovenski list, ,.Soč a“ i u „P r i m o r o c- nista več sl o-venska list a-. Iz Drežnice. V „Primorcu“ z dne 14. septembra t. I št. 'Al. v članku „Far-ške laži-, prevljudno nazvani „prismo-jeni kapitanih" Te upraša, Ureja, kdo si pa Ti ? Kdo med nama ima več prismode? Povej, Ureja, kje je več bode? Vse larovže pokukaš iu škofovskih palač se ne bojiš, duhovnikom, veri in vernikom groziš! To vedenje Tvoje se vsem v lej občini gnjusi, in tudi starešinstvo v seji 18. to potrdi! Pokukal si tudi po strmi poti v Urežnico do nas, da bi zamešal kak neslan kvas! Dreja, res je, Ti imaš dobre noge, bistro glavo, učenost in dobro srce! Vendar to ni bilo za me, da boš duhovnom pljuval v zobe! Bekel si, „če je desetkrat posvečen, pljunca v zobe mu ne odrečem-. Ogorčenih bilo več poslušalcev od nas, u ,.Primorec-piše to svoje le za kratek čas! Sveta ne dam Ti, priti v Dreženco na špas, ker bodeš izvedel še marsikaj tukaj od nas! Naš častiti gospod kurat je že tak, da vsi Občinarji do smrti hoč' mo ga spoštvat’. Ti bolje storiš, da si pri mir’, rajši ko delaš v deželi prepir! Ti, ko bi bil na strani duliovskega stanu, zagotovim Te, Dreja, da veliko ložej bi umru! Pa Ti nimaš miru ne po noč’ ne čez dan, ker Te ni djanja nobenega prav nič sram ! To Ti pove kapitan, zdaj v Drežnici župan ! V Drežnici, 19. septembra 1900. Z odličnim spoštovanjem župan. Kako liberalci lažejo. ,.Soča- št. 104 piše, daje g. vikar Štrekelj v Vrtojbi oznanil odpustek za vse tiste, ki se udeleže katoliškega shoda v Ljubljani. Poizvedeli smo stvar na tanko in smo našli, da je poročilo v „Soči- popolnoma zlagano, ker g. vikar ni niti govoril o odpustkih kat. shoda. Dalje! V isti št. pravi ,,Soča“, da je pri starašinski seji v Vrtojbi, ko so govorili o udeležbi za katoliški shod v Ljubljani, rekel neki bukovski starašina v g. kuratu Bojcu: „Ne verjamem večne kuratu in ne drugemu nobenemu, verujem le v enega samega Boga. Za v Ljubljano niso bili še nikdar odpustki razpisani, tudi sedaj političnih odpustkov nočemo. “ Poprašali smo tudi o tej stvari in sicer naravnost pri kompetentnih osebah iu smo izvedeli, da je vse grda laž, kar je v „Soči- zapisano. Dalje! V št. 107. piše „Soča- : „(ie-prav je bila udeležba na katoliškem shodu v Ljubljani velika, vendar ni bilo tistega števila, kakor na prvem shodu.“ Povedali moramo ,.Sočinim“ liberalcem, da res ni bilo tistega števila, ampak dvakrat toliko! Anarhisti proti bolgarskemu knezu. Čuje se, da so anarhisti veliki sovražniki bolgarskega kneza, kajti sklenili so Intje — umoriti ga. V ta namen je prišlo že .'i0 anarhistov iz raznih delov sveta, a največ iz Italije in so imeli meseca avgusta tozadevno posvetovanje v Budimpešti. Nekateri so že odšli v Bolgarijo, da izvršijo ta sklep. Kaj je Ferdinand storil hudega anarhistom, se ne v«;, znano pa je, da nič dobrega — bolgarskemu narodu, ki je prišel pod Koburžanom na rob gospodarskega propada. — Sumljivi ljudje. V Dornbergu so le dni prijeli nekega Betterla iz Vičenze v Italiji, — v Podgori so aretirali nekega 18-leluega Pleelicisena iz Budimpešte, v Št. Petru pa nekega Brmieovieha iz Trsta. Danic Aligliieri‘. Nekam čudno je dejstvo, da se je po umoril kralja IJmbcrla še živahnejo jela razvijali ona propaganda v Italiji, ki škili sem na naše Primorje. Duša tej propagandi je irreden-tistiško društvo ,.Dante Alighieri-, katerega cilji gredo za — poitalijančenjem Slovanov v Primorju in Dalmaciji potom „Leginih“ šol. Temu društvu je pristopilo že tudi mnogo italijanskega vojaštva, kar je zelo značilno. Črtice o čebelarski razstavi v Celovcu o priliki 4f>. shoda nemško-avstrijskih in ogerskih čebelarjev. (Dalje.) D r u gi o dd e le k. Drugi oddelek razstavo je bil na prostem. Na dolgi mizi si videl mnogo, jako različno izdelanih panjev. Panj, to je votel drevesni čok, po Krasu se sliši tudi krij, t. j. gladko pa kratko deblo. Panji so ali pokončnjaki kot oni dunajskega centralnega društva, ali Gerstun-govci. ali Dzierzonovi dvojčaki, v katerih pi' dve družini, mej katerimi je mreža, bolje prezimujeta, ali panji ležeči, kot so navadni kranjski in nizki pa široki koroški k rij i ali lunenburški slamnjaki s kainbiškiini okvirji. Tudi škatljice za razpošiljate v rojev in matic ter mreže, v katere se lovijo roji in izinetalnice so bile tukaj razstavljene. Izmetalnico je znašel nek major pl. Hruška, inenda Šta-jerc. Z izmetalnico se da iztrebiti med iz satovja, ki se mej tem ne pokvari in lahko zloži. — Da zidajo čebele satovje lako, kakor čebelar hoče, je znašel bistri dr. Dzierzon okvirje, ki se v panj nastavi. Taki panji so potem umetni, s premakljivim satovjem. V okvirje so stavili najprej začetke za satovje. Ko je pa iznašel nek mizar Mehring v Frankenthalu (umrl I. 1878) stroj, s katerim se vliva satovje, ui treba drugega nego nastaviti v okvirje srednjo steno satu in čebele so prisiljene zidati potem povsem pravilno in po volji čebelarjevi. Popoldne so namreč gospodje tudi praktiško učili in kazali, kako se jedno ali drugo stvar dela. V tem oddelku je stal na mizi velik kup takego umetnega satovja, kakor izdeluje za prodaj M. Ambrožič iz Mojstrano na Kranjskem, Al-1'onsus v Doblingu na Dunaju in drugi. Tudi je stalo tu mnogo boteljk likvorja in vin iz medu, dalje vosek v hlebih in več jako lepo izdelenih voščenih sveč. Tudi pašte, kolači in razne slaščice iz medu so se tu pokuševale. (Dalje prih.) Socijalne drobtinice. Jud povsod. Pač res! Bog tepe odpadne katoličane ravno s tem, da jih judom prepušča in daja v oblast. Ti imajo pa že vse v rokah in res komaj dihamo pod njih kruto roko. In — med demokrati kedo je najhujši? Jud! Kedo največ rogovili? Jud! Kedo dela javno menenje? Jud!! Kedo ima vse kase? Jud. Kedo je uno leto gonil ves upor in krik proti slavnim govorom jezuita Pavisiča v crkvi sv. Antona v Trstu? Judje in krivoverci !! Judje so voditelji demokratov. Kakšen hrup so gnali in še ženejo, n. pr. demokrati in delavci se slavnoznanim Lassalle-oin ! Vedno čitamo to ime. Kedo pa je bil ta Lassalle (beri Lasalj). Bil je jud. Jud, ki je sramotno končal. Judje imajo izvrstno dober jezik, čeravno jeclajo in brbotajo po Bebekovi krvi in so večinoma velikih zmožnosti, ki jih obračajo pa seveda le kristjanom v škodo. Lassalli; je bil framason, prostomiš-Ijak, ki ni veroval ne v staro in ne v novo zavezo. Pisal je veliko. Je-li pa res ljubil ubogi delavski stan? Kaj še! Beremo v „Unitii-, da neki delavec je bil podal svojo roko Lassalle-ju. ta pa je premišljava! ali bi mu roko stisnil — iz strahu, da bi se ne umazal; kajti bil je gizdalin — pusti me v miru! — in se je oblačil vedno nališpuno. Spomladi 1804 je moral bežati iz Berlinu in je šel v Genovo. Ondi se je zazijal v hčer bavarskega ministra. Heleno, ki mu je v začetku odvračala s prijaznimi besedami, kasneje pa ga imenovala ..pri- jatelja satanovega11. l'a In prijateljstvo je bilo toliko linji' in res satansko, ker Helena je hila že zaročena vilinskemu mladeniču, po imenu Kukoviča. Ta dva ljubimca sla si tedaj nasprotovala in sla se slednjič streljala v dvoboju, v katerem je Lassalle dobil svinčenko v trebuh. Prinesen v stanovanje, je tako strahovito trpel, da je z zobmi blazine trgal in je s pestjo luko silovito udarjal v zid. da je meso po koscih ndletalo od kosli na roki. (Kaj bo še le v peklu?!) Skušali so ga spraviti v umetno spanje, on pa je v enomer tulil, kakor obseden. Poslednjič je padel v nezavest in ni spregovoril več besedice. Konečno se Se enkrat neprevidama prebudi in kriči: daj piti! daj piti! ter se zvrne mrtev na posteljo. To se je zgodilo po treh dnevih strašne boritve se smrtjo .‘JI. velikega šerp. 1804. In — socij. demokrati tega reveža častč, malo ne, po bo£je! Kako so reveži zapeljani! Da bi le še začasa oči odprli! Exp. Naša društva. Veteranska slavnost. — V nedeljo ob 4 in pol popoludne priredi tukajšnje veteransko društvo v proslavo 400-letnice združenja goriške grolije s habsburško hišo v prostorih goriškega centralnega semenišča slavnostno zborovanje. Dnevni red: 1. Pichler: Cesarja Franca Jožefa koračnica. 2. Kosenkranz: „Moja Avstrija'1, fantazija. H. Ambrozi-jansku himna, hvalna pesem iz ti. stoletja. 4. Govor predsednika. 5. Cesarska pe^em. Godba vojaška. Vstop prost. Zm ..Alojzijevimi*". -- Prosimo čč. gg. prijatelje našega zavoda, da bi tudi letos kakor druga leta nabirali zavodu pridelke, kakor vino, sadje, žito itd. Naši gojenci so skoraj vsi ubogi in sta-riši tožijo, da niti po 4—5 gld. na mesec ne morejo plačevati. Zavod daja tudi letos nekaterim učencem obed ali večerjo, tako, da imamo prehraniti vsaki dan do 70 ljudi. Zatorej prijatelji učeči* se mladine: pomagajte nam, a Dog Vam stotero povrni. Za kratek čas. Spol. Učitelj: „Keterega spola je jajce V“ Učenec dolgo pomišlja, potem pa odgovori: „Gospod učitelj, tega ne morem vedeti" — Učitelj : ,.Kako to? Ali možkega, ali ženskega, ali srednjega spola ; drugo ni mogoče*. Učenec: ,.Kes je tako ; ali jaz ne morem vedpli, kaj se bo iz jajca izleglo, kukoš ali petelin." Tržne cone v Gorici za 100 kg. Pšenica . K Iti — rž . „ U o0 ječmon . „ 11-25 oves . „ 1250 turžicu . „ 1450 ajda • „ i v- tižol sladkorni ikoksj .... . „ 22-25 „ navadni . ,. 18- seno . ,. 2'00 slama • „ 2-20 Sudje sveže: K S—10'— breskve „ 14—28 — hruSke, lepe, maslenke . . „ 10—20 — jabolka, cene različne . . „ 4—12 — lige 4— S — Sadje lepo s u 5 e n o: češplje od 70—80 — hruške 00 80 — smokve (lige) ,. :to 40 Grozdje: Namizno grozdje .... od 82—HH — Navadno „ . . . „ 18-24 — Sejmi na Primorskem. 21. sept. v Tolminu, 22. in 2. i. sept. v Hihenbergu (živinski semenj.) Podpisani sprejmem /a kle-gmrttko obrt takuj enega učenca od 11. leta naprej. Janez Kavčič, klepar, Škotja Loku. Josip Blokar ii:i trgu svetega Aniona slov. I I. | v Gorici. Priporoča slavnemu občinstvu v j# mesili in na deželi svojo trgovino ^ jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomiiigo, Java. Cejlon. 1’orlorico ® i. dr. Petrolej v zaboju. Sladkor $ razne vrste. Moko št. 0. I. 2, 'd, 4, o. JJj Več vrst riža. Sveče I. in II. vrsto. — Vino v butilkah n. pr. Malaga, Maršala, Ciper, Durgunder itd. Postrežba točna. Cene zmerne. mMMmmmmmmmmmvmm i Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, (v hiši g. dr. Lisjaka) priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr kavo: Santos, Sandomiiigo, Java, Cejlon, Porto-rico i. dr. Ulje: Lucca, Sl. Angelo, Korfii. istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, .'i, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveči* prve in druge vrste, namreč po '/, kila in od I funta. Razpošilja blago na vse kraje. Cena primerna, postrežba dobra. Artur Makiitz, klepar v Ozki ulid (Via Stretta), se priporoča slavnemu občinstvit. Izdeluje vsakovrstna kleparska dela. »Krojaška zadruga", vpisana^zadrugagz [omejeno zavezo v 4iiorici. Gosposka ulica Ins. šlcv. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega maimfiiktiimoga blaga za ženske in moške obleke, za vsak slan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: stikito, platno, prto-niuo, (!liiITon, okslort, srovico. vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse po iinjnižjili cenah. Oue so stalne brez ponujanju. c. kr. ^ priv. civilni, uradnički in vojački krojač naTra v n i k u St. 22, I. nadstropje v (iorici, M. PO VER AJ, |»ri|Mirm\i p. n. občinstvu svojn i/. l>o run /,;i-lutfu vsakovrstnega blaga i/. avstrijskih in ino-/•‘inskili tovarn, obleko, sobno in ilo/tn* Velika izbor /.avratnic in o vi at i. i l;< ■ \. j •■rilo, .lilurr-sivijcc, sploh vsi' k obleki s|i;i in trj><‘2n<> blago I uti i I ih meter: vsi' j;i k < i po ceni. ( Iv in (tiitnivfiiski povr •uikioil ul. 15. nap. Površniki letni.....................9. - Obleka mo/.ka....................... H.5U „ za tler.ke...................., 1.N0 „ Nepremočljivi huvelok...............‘J. Ilem* stalili1; u" „ mlbilka. Vsako naročilo /.vrSi si' točno. j^nton jFon. klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in loči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Sadjarsko in vinarsko društvo (J) zn J3rda v C[oriei IVminjn naravne in pristne briško pridelke po /.merilih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca. rizlinga, modrc frankinje in drugih. »KSKItTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzellini št. 20. "€X>0-€>-€>< Anton Obidi c, čevljar Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica, priporoča si1 za raznovrstna naročila po meri za fiospL' in gospuite. Naročita sa izvršujejo hitro. + G. Likar, + f Gorica, Semeniška ulica št. i 0. f Trijovina pisarniških in šol. potrebščin. Haznovrstuo papirnato blago. Knjige: molitvene, šolske in vpisne. Tiskovine iz ..Narodne liskami- pu enaki ceni. Preskrbuje lisk vizil 11 it?, računov, kuverte z napisi. Sprejema v vezanje knjige. Vse po najnižjili konkurenčnih cenah. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ <♦>- ♦ ♦ ♦ ♦ t ♦ ♦ Nikaka # # # # # ## skrivnost ni več napravili si vsakdo doma sam brez vsake priprave iu težave najlinejc likerje po Irancozkeiu zistemu s pomočjo ekstraktov, ki stanejo za napraviti po 5 litrov likerjev: Tropinovec, Ahsinc, Vermut, Ruski pelinovec, oeški liker, Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum. oešnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Chartreuse, Pilzenski liker po 95 kr. — Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštni nakaznici: po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošil jal vi pride-neni navodilo, kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga, mnogo ceneje. Anton Rukavina, Trst, Via Uelvedere št. 28 Anton Pečenko Vrlim ulica H («OItl(A Via Giardino 8 priporoča pristna bela in či-n.i vina iz vipavskih, ftirlan ikili, Dostavlja na iloin in razpošilja po ;.e|e/,-niri na \>r kraji* avslro-cjicrski' monarhiji* v s,ulili oiI .Mi litrov naprej. Na zahtevo pošilja Imli luoren. Cene zmerne. Postrežba poštena. briških, dalmatinskih in isterskili v i n u g r a d o v. Nova dolavnica ccrkvenili posod M M M M M M in orodja. Gorica, magistrutna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznanili preč. s » J** *»• "i«i"i>iou |/l CV.. duhovičim, (la ji' odprl novo delavnico cerkvenih posod ter si* priporoča /.a na-ročbe svečnikov, svelilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najniJijih cenah. Ker še nima iliislrovanili cenikov, poAlje pn želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se Imli za popravljanje rabljenih reči, jih zopet posrehri in pozlati tako, da dohijo prvotno stanji*. ' Izdeluje strelovode po najboljših iz- ® najdbah in popravlja že rabljene. I dani $ Fran« Leban, $ srebrar. S Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarnu Glroncoll). Ima v zalooi vsakovrstno po-Itišlvo za vsak slan. Oprava po iiajiiioilemejili slogih, posebno za spalno, jeililne in posolili* sobo je po nemškem slovit. Hogalii zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. IJel^ijska brušena ooleilala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor: loaletnc mize, različna obešala, preprogo za okna itd. Različne stolice v. Irsja in celn-loida, posebno za jedilne sobe. MlfT-zim* iz sirimo, alriške Irave, z ži-nt a m i in platnom na izbiro tor razno tapecarije. Reči, katere so no nahajajo v zalogi, preskrbijo st* po izbiri cenikov v najkrajšem času. Rajo so Imli na obroke, bodisi tedenski! ali mesečno. - Pošilja se tudi izven (iorico |ii) železnici in parobrodih. \ /altitii ima na.j<‘l