PROIZVODNJA KEMIČNE INDUSTRIJE ZA KMETIJSTVO
Pr! nas je že pred vojno ob-s(ojala industrija umetnih gno-jil, toda obseg njene pro>zvod-nje je ustrezal majhni uporabi agrotchničnih ukrepov v kme-Ujstvu. Vsa jiroi^vodnjamnetnih gnojil je znašalo okrog 70 tisoč ton na leto. Sedaj pa jc ie tri in pol krat večja.
To velilto l ovefanje proizvod-nje umctnih gnojil je bilo omo-gočeno * gradnjo novlh objektov za proizvodnjo žvcplcne kisline in superfosfata. Najvetjc nove naprave so zgradili v tovarni »Zorka« v Šabcu. VenUar pa to niso edine novc naprave te in-dustrije. Pri koksarni v Lukav-cu so na primer zgradiU tovar-no, ki izdeluje dnšična gnojila h odpiuikov snovi fcoksarne. Po zaslugi novib tovarn >n popol-nejšega izkoriščanja star'l> bo letos proizvodnja umctnih gnojil dosegla okrog 250  tisoč  ton.
Ta proizvodnja pa Se daleč ne zadostuje za poirošnjo umctnih gnojil v državi. Lani so na4e tovarnc proizvedle 200 tisoč ton iimctnih gnojil, uvozili pa smo 340 tisoč ton.
Pa tudi ob tako razmeroma velikem uvozu so količinc umet-nih gnojU majhne v primerjavi z kmctijskimJ površinami. Lani smo imeli na vsak hektar kme-1'jske p<ivršinc 30 fcg umetnili gnojil. To jc deseikrat več ka-kor prcd vojno, vcndar pa je kljnb temu Se vedno malo. Ce vzamemo kot merilo Potrošnjo gnojifl na dr2avnih posostvih v Slovcniji in na Hrvatskeni, te-daj bi morali na vsak hektar uporabiti okrog 200 kg umetaih
gnojil. Seveda pa to ni nikakr-šna zgornja meja potrošnje, tcmvcč vzor za naše sedanjc razmere. Ce bi splo.šno potroš« njo dvignili na to vlšino, bi po-trebovali okrog šestkrat vetjo količino gnoji), kakor pa smo jo irneli  lani.
Dviganje kmetijstva zahteva torej graditcv velikita tovarn umetnih gnojil, ali >^a trajnc za-gotovitev velikih sredstev za uvoz. Lani smo dali za uvožena umetna gnojila skoraj 4 milijar-
UhUj. tona
in jih delimo predvsem na tiste, in na Hrvatskem, bi potrebovall okrog 30 milijard dinarjev, kar pcedstavija četrtino vsega na-šega nvoza. To so velika sred-stva, ki jih naša trgovinska bi-lanca za zdaj ne more prenesti Zato so zaLeH izdelovati načrte za gradnjo dveh tovarn, ene pri Fančevu  in  druge   na  Kosovu.
Kazen umetnih gnojil pa daje naša kemična industrija kme-tijstvu tudi modro galieo. Da bi pokri'li vso potrebe, bi rabili aa
Proizvodnja  nmetnih
gnojil  od  leta 1939
do leta 1955
de dinarjev. I)a bi zagotovili potrošnjo vsega kraetijstva na podlagi standarda državnih kraelijs.kih posestev v Sloveniji lcto okrog 14 tiaoi ton. Letos se je proizvodnja modre galice nckoliko povcčala in je njen po-časen porast v skladu s pove-ianjem površin vinogradov.
Kemična industrija pr«izvaja šo okrog 4 tisoč ton ramih srctlstev za zašfito rasilin na leto.  N>iUov  namen je  raztičea
ki ičitijo rastline pred insektl, in na tiste, ki ščitijo rastMne prcd jajcdalci. Ta sredstva so toliko bolj pomembna, kollkor bi>Ij občutimo Skodo, ki jo pov-zročata kmetijstvu gobar in šiitna uš. Ta sredstva tndi pri-iajo, koliko lahko kemična in-dustrija pomaga kmetijslvu pri zagotovitvi večjega pridclta, ki pomeni sedaj krititno tožko v proizvodnji mnogih držav na svctu.