5rtisl’
;iA*' ^0
Naslov — Address
nova doba
6117 St. Cia Ir Ave. Cleveland, Oblo (Tel. HEnderson 3889)
Bratstvo, poltenost In nesebična
ljubezen članstva do J. S. K. Jed-note more isto obdržati na častni
viJini.
(NEW ERA)
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CaTHOLIC UNION
as Second Class Matter April 15th. 1926, at The Post Office at Cleveland, O.. Under the Act of March 3d. 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103. Act of October :id. IfllT. Authorized March 15th, 1925.
31 ŠTEV. 31
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, AUGUST 2D 1933 — SREDA, 2. AVGUSTA 1933
VOL. IX. — LETNIK IX.
,0*1
35li
na«11
, f»
6AZN0 IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
S; ^ PRAVILNIK, na-Ife in Se na Plače, delovne hvicH' edtiik i>"e’ katere£a je pred-JotlC-	°°sevelt	predložil	de
S %mem,VSe dežele> 8 PriP°-itevii Ntnejo W prostovoljno
I ‘jvažneis sebuje 14 točk-gtf,1 j;	JSe med njimi določa-
ir°"ii Da
® let	. vPoaluje oseb pod
ler*® h i2jfcS a!'ih. razen v nekate-1$ °t trj slučajih in ne več Oči, Ule dnevno, toda ne po-oin3' &a g
3a,ii: Snltah • kov v trgovinah, raIlS asluj ln dl’ugih uradih ne za-.ancit' Da JeC kot 40 ur na teden. SeU(; H' jn ,lle zaposluje mehaniki ^ 35 lndus^rijskih delavcev m9V 1(1 8 n' ,IUl teden in n*koli ne 34$ ‘ zann«i evn°: izjema za 40 )4# dn0v	velja le za šest
jic.) ^nibro^ avJ?ustom in 31.
1)^ ^
,i čfl{0ve d°l°či minimalna plača *0* ^ *n dolarjev . jPreb;,! ,to 2 °zirom na števi-eatih rastya raznih mest; v hŽŽk v^lstV;f VeČjim številom pre-- se Velja'’° vi^je plače.
-	ften,	ne	Plača drugim	de-
0|	ailJ ^ ^ centov na
r^K ^	°6	^ bik V d0tiČ'
^	ja 1929-	lliŽJa plaČa Že	15>
. iif ne ' ’ v nobenem slučaju
lipj?« Plača na uro zna-
)05ll> Da gQe 30 centov.
A 1 ' Živ>ienil-?aj° C€ne razliČ'
' s, k; Jskih potrebščin nad
„ j e IVI Qrv L «|
l933	e v veljavi !•	J'u-
66'lli/ bf so ’	razen če s° se in	ko-
>' bonS ^av„e cen dvig lve a|jSI Vsled izdelave, pri-\ Se n°v*h davkov. ite Se oh^°^^'ra 'e Podjetja, ki mJtli Pr8,nH.la sPrejeti ta za-s£gVf	^ kot	'i*^ *n so	bila ozna-
V'’	^°Very	C!ani NRA	(National
^ministration). v najkrajšem času adi stalen	pravilnik,
način pred 1. sep-
d ,l933-
Whp
pre začasnega pravil-^'ožen	-°’ ko	bo vladi
i '^alen111 °d *s^e odobren
1,1 ^	,Prav^n*k’	ki bo iz"
^trjjo totično podjetje ali ei“-, ^dseri •,
0^ ^kj * ^ 11 Pa, da bodo pod-i?861' n»S °.v°^no sprejeli ta
rtllil l* od ^lnik- nakar bodo ® j i)0 ^azi'i ^A Poseben znak, r jii ,°,v boi, ’ ^a lojalno sodelu-,0^ -%ktv pr°ti depresiji. Na /"jkoti« d®2e)e Pa apelira, b«<lo 1tlSta P°djetja, ki ^akojf) °g^a izkazati s ta-^ ——
»nll 1^’ pP°®ROTNIK člove-
^ n !?■ julijaerick Baetjer’ je J >	Preminul	v	me-
9 >■ S“re: Md., star Sele ;j !J'1 ko mučenik ■D <5 'h ie graHZnanosti- Dr- Baet'
TA s Ski„Taileta 1901 iz
itS*J lf> ae ^ ■ dravniške um-i'">entiraJ" tak°j Posvetil 'oi ^rki” ? s takozvam-1*0 j «HK(,dltril ’a^ere je šest let P^oen1^mŠki znanstvnik
i»?l ‘va>l, S' Tiste ČaSe ni
jriO Wiv °Vat. se je treba I teh 1 v pJred škodljivim ths So , Cudovitih žarkov, UČHp1' Baetjera samo W kNtlhT' PH svojih eks-'f i11*3’ tak^G dobil nevarne o-«1» S0 mu že po
». neka?88 del“ m°ra' Sc. Sgi KaJ prstov. Sledi-
ok ta 190a1 m končno Pa_
J 111 ti°’ Je iz^ubil tudi
*iU»! lV Po drf °Pekline je d°-
s° Zrl delil1 telesa, ^ h lWe lavniki “zašili” s
/	(£ Všegateru° S° mU VZ6“
llllH'1	ftllevanie	skuPaj	je	pre-
na 2. strani)
NAGAJIVA OBMEJNA REKA RIO GRANDE
Reka Rio Grande tvori že od leta 1835 mejo med državo Texas in sosedno republiko Mehiko in od leta 1850 nad mestom El Paso tudi del meje med državama New Mexico in Texas. Reke so najbolj naravne meje m,ed raznimi državami, nerodno je le, ker se vselej ne drže meddržavnih in mednarodnih pogodb in določb. Posebno reke, katere tečejo skozi lahko aluvijalno zemljo po širokih planjavah, niso nič kaj zveste in zanesljive. Nagli nalivi v golem gorovju povzročijo isto-tako nagle povodnji na planjavah, in če je zemlja lahka, si reka skoro ob vsaki povodnji kolikor toliko premeni strugo. Teh nagajivosti je posebno polna reka Rio Grande.
Farmer ali rancher ob tej reki, ki poseduje danes 200 ak-rov sveta, bo morda po prvi poplavi lastoval le še 20 akrov; dr;;go bo na oni strani reke. Sosedu preko reke pa bo na išti način posest narastla. To .je nerodno, če se zgodi v isti dršlavi, dvakrat nerodno pa je, če je farmer pred poplavo davkoplačevalec in volilec v New Mexici, po poplavi pa v Teka-su. Tem meddržavnim nerod-nosiim je napravilo konec vrhovno sodišče Zedinjenih držav z odločbo,' da velja med državama Texas in New Mexico tista meja, ki je bila določena leta 1850, brez ozira na poznejše kaprice Rio Grande.
Večje težave pa povzroča dolga meja, katero tvori reka Rio Grande med našo državo Texas in sosedno republiko Mehiko. Po pogodbi med Zedinjenimi državami in Mehiko gre meja med obema republikama po sredini Rio Grande. Toda, kot že' omenjeno, reka Rio Grande ie že večkrat in na različnih krajih premenila svoj tek in so tako jošteni državljani Zedinjenih držav čez noč postali državljani Mehike ali pa obratno. Določbe našega najvišjega sodišča v mednarodnih zapletlja-jih pa niso odločilne, kot so, na primer, med .posameznimi državami naše Unije. Da se napravi konec kapricam nestalne Rio Grande, je bilo treba skleniti posebno pogodbo med Zedinjenimi državami in Mehiko.
Po tej pogodbi bodo inženirji vzeli “v roke” nagajivo Rio Grande, primerno izravnali njeno strugo ter jo okrepili z obzidjem in nasipi, da se po možnosti obdrži nestanovitno reko na pravi poti. Inženirji upajo, da bo nova struga prilično stalna zdaj, ko je bil v državi New Mexico zgrajen Elephant Butte jez, ki bo zadržal vode naglih gorskih nalivov, in bo s tem zelo zmanjšana možnost poplav na planjavi nižjega teka Rio Grande. Sredina nekoliko bolj gladko izpeljane in z nasipi u-čvrš^ene struge Rio Grande bo v bodov'e veljala kot stalna meja med Zedinjenimi državami in Me!r'ko.
 o-------------
SLADKA VOŽNJA
Dr. K. Cuker v Pragi na češkoslovaškem se vozi v avtomobilu, katerega gonilno silo proizvaja sladkor, mesto gaso-lina. V prah zdrobljen sladkor je za to svrho boljši kot v prah zdrobljen premog, ker sladkor ne pušča nikakega pepela. V večini evropskih držav je naložen visok davek na gasolin, zato iščejo iznajdljivi ljudje zanj razna nadomestila.
V ZNAMENJU DOLARJA
Vsakemu je znano, da označba	predstavlja	dolar. V
splošnem pa si predstavljamo, da je to označba le za denarno enoto Zedinjenih držav, kar ne odgovarja resnici. Označbo rabijo za svoje denarne enote tudi sledeče inozemske države: Argentina, British Guiana, Canada, Chile, Kitajska, Colombia, Etiopija, Hong Kong, Macao, Mehika, Newfoundland, Paraguay, Portugalska, Straits Settlement in Uruguay. Kadar vidimo označbo $, ista ne pomeni vselej ameriškega dolarja, ampak lahko denarno enoto drugih gori navedenih dežel.
Pravi ameriški denar ne kroži samo v Zedinjenih državah in gotovih otoških posestvih Zedinjenih držav, ampak tudi v Britski Honduras, v San Domingu, na Havaju, v severnem delu republike Honduras, v Liberiji, Papami in Puerto Rici. Na Cubi je v rabi poleg d6ma-čega denarja “peso” tudi ameriški denar.
Na podlagi ameriškega dolarja bazirajo svoje denarne enote:	Bolivia, Chile, Colom-
bia, Ecuador, Guatemala, Hon-durus, Nicaragua, Peru in Filipini.
Angleški funt je v rabi razen v Angliji tudi v Avstraliji, Novi Zelandiji, v Egiptu, v Palestini, v Turčiji, v Siriji in še nekaterih drugih deželah ali pokrajinah.
Frank se ne rabi samo v Franciji, ampak tudi v Albaniji, v Belgiji, v francoski Guia-ni, v francoski Zapadni Indiji in v Švici.
Forinti se rabijo na Nizozemskem in v nizozemski Vzhodni Indiji. Denarne enote “peso” imajo Argentina, Chile, Colombia, Cuba, Mehika, Paraguay, Filipini in Uruguay.
Manj znane denarne enote so: pataca v Macao, rial v Perziji, baht v Siamu, tael na Kitajskem, lev v Bolgariji, suere v Ecuador ju, quetzal v Guatemala lat v Latviji, leu v Ru-muniji, dinar v Jugoslaviji, zloty na Poljskem in pengo na Madžarskem.
VRABCI NA SEVERU
Zadnja desetletja se zmerom pogosteje opaža, da se vrabci udomačujejo tudi v mrzlih severnih krajih, daleč onkraj meje, kjer še uspeva žito. H. Grote objavlja nekatere zanimive podrobnosti o tem prodiranju na sever. Vrabec prihaja v nova naselja zmerom kot človekov spremljevalec. Tako se je na primer priselil na samojedski otok Jamal na barkah, s katerimi so prepeljavali žito iz Omska. V zadnjih letih so se vrabci zaplodili po vsej obali ob Murmansku do Severnega ledenega morja. V Aleksandrov-skem so se pojavili že za časa revolucije. Prišli so z vojaškimi in civilnimi transporti. Zanimivo je, da je v Murmansku, kjer je tudi nekaj konj, nekako sto vrabcev, dočim v okoliških ribiških vaseh, kjer nimajo konj, ni nobenega. V najnovejšem času so opazili vrabce celo že na Novaji Zemlji. Ti arktični vrabci so se prelevili celo v se-livce in se pozimi preseljujejo v južnejše kraje.
-------o-------
DELO TUDI ZA IN0ZEMCE
Kot je znano, je novi zakon National Industrial Recovery Act dovolil trošek $3,300,000,000 za javne gradnje. To pomenja delo v bližnji bodočnosti za več kot 3,000,000, ljudi. Toliko na novo zaposlenih ljudi prinese seveda delo tudi neštetim drugim na indirekten način. Da-li bodo tudi inozemci, bivajoči v Združenih državah, imeli od tega zakona toliko koristi, kolikor jim jih zakon podeljuje, bo v mnogi meri odvisno od te£a, da-li ti inozemci razumejo ta pomembni za. kon in znajo okoristiti se.
Novi zakon nmireč ne izključuje inozemcev, pač pa daje prednost ameriškim državljanom in onim, ki imajo prvi državljanski papir. V oni obliki, kakor je bil zakon prvotno sprejet od poslanske zbornice, se je dajala prednost zaposlenja le ameriškim državljanom. Foreign Language Information Service je takoj interveniral, da se odpravi zapostavljanje inozemcev. V senatu je senator Costigan poudaril razloge, navedene od te organizacije, kot “prepričevalne in zares premagujoče” in senat je odpravil vsako razliko med državljani in inozemci. Poslanska zbornica (House) pa ni hotela sprejeti te spremembe in slednjič je prišlo do kompromisa med obema zbornicama] kongresa, po katerem se prednost do zaposlenja razširja tudi na one inozem-ce, ki imajo svoj p*vi državljanski papir.
Posledica je, .da ’m zaposlitvi teh treh milijonov delavcev se bo dajala prednost:
1. bivšim vojakom, ki imajo družino;
2. ameriškim državljanom in deklarantom (inozemcem s prvim papirjem), ki stanujejo v kraju, kjer se gradnja vrši;
3. ameriškim državljanom in deklarantom, ki bivajo v isti državi — seveda pod pogojem, da so sposobni za dotično delo.
V smislu zakona je inozemec, ki ima prvi državljanski papir in stanuje v istem kraju, kjer se gradnja vrši, upravičen do iste prednosti kakor ameriški državljan. On ima cela prednost pred ameriškim državljanom, ki ne stanuje v istem kraju, ampak drugje v isti državi. In zopet, deklarant, ki stanuje v isti državi, ima prednost pred ameriškim državljanom, ki stanuje v drugi državi.
Kako dolgo naj kdo stanuje v istem kraju oziroma v isti državi, da uživa dotično prednost, je odvisno od običajev v dotičnem kraju oziroma državi. V večini držav se zahteva leto dni bivanja, da si človek pridobi nastanjenost (residenco) v smislu zakona. Da človek postane “resident” v countyju je navadno treba šestmesečnega bivanja
Dasi državljani in deklaranti uživajo prednost pri zaposlen ju, ni s tem rečeno, da so inozemci, ki nimajo prvega papirja, izključeni. Ako iz enega ali drugega razloga ne morejo dobiti prvega papirja, naj se vendarle priglasijo za delo. Ako ni v dotičnem kraju na razpolago zadostnega števila onih, ki imajo prednost, ho jim tudi ponudi prilika do dela na javnih gradnjah. Ti inozemci imajo prav isto pravico in priliko do dela, kot oni ameriški državljani, ki ne stanujejo v oni isti državi.
Naravno pa je, da ob sedanji nezaposlenosti in ob velikem številu nezaposlenih, ki čakajo na delo, bodo mnogo na boljšem oni, ki se potrudijo, da dobijo prvi papir, ako ga še nimajo. — FLIS.
NOVA VODNA POT
Mehiški zaliv, ki je del Atlantika, je bil pred nekaj tedni zvezan po nepretrgani vodni poti z jezerom Michigan in s tem z mestom Chicago in drugimi industrijalnimi mesti ob omenjenem jezeru. Že pred 250 leti so ameriški pionirji sanjali o taki zvezi med Michiganskim jezerom in Mehiškim zalivom, toda te sanje so se šele sedaj vresničile.
Kot znano se v Mehiški zaliv izteka plovna reka Mississippi, po kateri so lahko pluli parniki do reke Illinois in po njej skoro do Chicaga. Illinois River in Chicago River je ločilo le okrog 60 milj suhe zemlje. To na pogled ni velika razdalja in navaden kanal med tema dvema rekama bi bil najbrž že davno izkopan, če bi ne bilo radi različne višine na obeh koncih nameravanega prekopa. Ta razlika v višini znaša 139 čevljev, zato je bilo treba zgraditi kanal s štirimi močnimi zatvor-nicami ali dvigalnimi bazeni.
Ves projekt, vključivši dele rek in kanal, je 96 milj dolg, in zgradba istega je stala 105 milijonov dolarjev. Otvoritvi nove poti sta prisostovala vojni tajnik George Dern in predsednik poslanske zbornice kongresa, Henry T. Rainey. V njuni navzočnosti so pripluli prvi štirje tovorni parniki od juga v jezero Michigan.
Kljub Velikemu železniškemu
omrežju je rečna plovba v deželi še vedno velikega pomena, ker so tovorne pristojbine parnikov mnogo nižje kot pristojbine železnic. Milijone “bal” bombaža in drugih pridelkov iz južnih držav ob reki Mississippi bo zdaj mogoče poceni pošiljati v Chicago in druga industrijska mesta severa, medtem ko bodo žita Iowe, Illinoisa in Nebraske in jekleni izdelki Indianapolisa odhajali po vodni noti proti jugu, vse do New Orleansa in naprej v Atlantik. Izpopolnjena vodna pot, ki je zvezala jezero Michigan z Mehiškim zalivom, se bo nedvomno izkazala velike vrednosti za industrijo in poljedelstvo.  o-----------------------
ZATIRANJE MALARIJE
NAJVEČ NEVIHT
Največ neviht v Zedinjenih državah ima severozapadni del Floride, namreč okrog 90 na leto. Najmanj neviht pa je v okrožju mesta San Francisco, California.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Pšenična letina v Jugoslaviji je kljub deževnemu vremenu, ki je prevladovalo pred žetvijo, precej ugodna. Po dosedanjih cenitvah je bo dovolj za domačo porabo in je bo še kakih 30,-000 do 40,000 vagonov ostalo za izvoz.
Jugoslavija je v maju uvozila iz inozemstva za 337.8 milijona dinarjev raznega blaga. Bombažnega prediva se je uvozilo za 28.1 milj. dinarjev, bombaža za 11.5, bombažnih tkanin za 15.9, železa za 2.2, železne pločevine za 4.1, predmetov iz železa za 9.2 milijona dinarjev. Značilno je, da se je proti lanskemu maju povečal uvoz premoga od 14,750 na 20,-229 ton, pri tem ko so premogovniki v Sloveniji tako slabo obratovali.
Kongres jugoslovanskih profesorjev, ki se je začetkom julija vršil v Zagrebu, se je med drugim izrekel za izpremenitev nižje realne gimnazije v Murski Soboti v osemrazredno gimnazijo. Dalje naj se v Ljubljani zaradi prenatrpanosti edine moške realne gimnazije na novo otvori tretja realna gimnazija, v Mariboru pa naj se ustanovi posebna ženska nižja gimnazija.
Pred malim senatom v Ljubljani je bila obsojena na dve leti in šest mesecev robije Marija Streharjeva, pristojna v Lahovče pri Krašnji, okraj Kamnik, zaradi sleparije. Osleparila je 10 petičnih ženic in 4 kmete za skupno vsoto 320,000 din. Izdajala se je za trgovko s čipkami in manufakturnim blagom in izvabila iz svojih žrtev velike vsote pod pretvezo, da bodo nosile sijajne obresti.
Znano je, da bolezen malarijo raznašajo neke vrste komarji. Malarijo je mogoče odpraviti z uničenjem teh komarjev. Kot znano, se komarji izležejo v stoječih vodah. Neke male ribice, imenovane “gambusia,” se dobro počutijo v stoječih vodah, kjer je dosti komarjevih ličink, ker te so jim najljubša hrana. Te ribice so se izborno obnesle v prilično gorkih krajih te dežele, ostre severne zime pa ne prenesejo.
Italij ansko-nemški institut mornariške biologije v Rovinju, Istra, poroča, da je bilo leta 1926 v okrožju Rovinja nad 800 stoječih vod, v katerih so se plodili komarji, in 94 procentov tamkajšnega prebivalstva je ka zalo znake malarije. Poskusili so s temi malimi ameriškimi ribicami, katerih so vsako leto importirali po 200,000 in jih iz pustili v dotične vode. Vsako leto je bilo manj komarjev in leta 1932 je bilo vse okrožje očiščeno komarjeve nadloge in tudi malarija je skoro postala neznana. Tako je mala ameri ška ribica premagala komai’je in malarijo.
Na Malencah pri Krški vasi se je na domu posestnika 67-letnega Janeza Gramca odigrala obžalovanja vredna družinska tragedija. Med posestnikom Gramcem in njegovim 27-letnim sinom Janezom je že več let trajalo sovraštvo zaradi sinove izvoljenke. Nedavno je nastal prepir med očetom in materjo. V prepir se je vmešal tudi sin Janez, nakar je oče navalil na sina s kuhinjskim nožem, sin pa je pobral motiko in udaril očeta po glavi s tako silo, da mu je prebil črepinjo, kar je imelo za posledico takojšnjo smrt.
VSAK PO SVOJE
Vse je relativno, trdi sloveči znanstvenik Einstein. Bolj po domače bi mi lahko to izrazili z besedami: kakor se vzame.
Na primer, za lepo vreme navadno velja, kadar sonce sije, za grdo pa, kadar dežuje. V preteklem juliju smo imeli toliko vročine, sonca in suše, da smo vsi hrepeneli po osvežujočemu dežju. Pa se je nekega popoldne vsul pohleven dežek, ki nam je bil silno všeč. Z u-žitkom smo ga gledali in delali opazke kako lepo dežuje. V tem slučaju je bilo za nas deževno vreme — lepo vreme.
Ob sredah, četrtkih, petkih in sobotah me navadno razveseli obisk prijatelja, ki stopi v u-redništvo. Ob ponedeljkih, ko sem po navadi vsestransko zaposlen, pade moje veselje nad obiski na 3.2 procenta. Ob torkih, to je ob dnevih mojega naj večjega zaposlenja, pa celo najboljšega prijatelja s ta-be-lim pogledam, če me pride motit pri delu.
Južna suhaška fronta se nevarno lomi. Zdi se, da so nasprotnikom prohibicije naklonjeni celo vremenski bogovi, kajti kdo naj v taki suši in vročini glasuje za sušo!
*
Mnogo lamentiranja je bilo tekom letošnjega poletja po našem srednjem zapadu zaradi silne vročine in suše. Toda vsa naša vročina j« bila ie 'malenkost, če je resnično poročilo o vročini, ki je baje vladala v mestu Yuma, Arizona. Tam je neki rezbar kvadratni čevelj veliko in palec debelo deščico z luknjo v sredi obesil na žebelj, zabit v zunanjo stran hišne stene, da se les posuši. Ko je drugi dan nameraval posušeni košček lesa po načrtu obdelati, je videl, da se je les tako vsušil, da je obvisela samo luknja na žeblju.
V Mozirju je dne 3. julija umrl tovarnar in odličen narodni delavec Alojzij Goričar, star 68 let. Pokojnik je bil dolgo časa župan trga Mozirja in o-krajni zastopnik.
Od 11. do 13. septembra letos bo v Beogradu prirejen balkanski medicinski teden kot manifestacija za zbližanje in med-balkansko sodelovanje na zdravstvenem polju. Glavni smoter medicinskega tedna bo v tem, da se doženejo vse možnosti vzajemnega medicinskega sodelovanja med balkanskimi državami.
Pomoč rudarskim družinam v Trbovljah. Po zaslugi banske uprave in županstva ter ostalih krajevnih činiteljev, JRKD in NSZ, ki so napravili vse, da so bili merodajni činitelji o nevzdržnih prilikah po rudniških revirjih natančno pouče-
(Nadaljevan.ie na 2. strani)
Neka farmerska organizacija v Iowi je sklenila pozvati federalno vlado, naj poleg pridelka koruze kontrolira tudi svinje. To je pravilno. Federalna kontrola svinj je nujno potrebna; posebno tistih svinj, ki so mrcvarile vloge- poštenih državljanov v različnih bankah.
*
Vlada je po novi postavi v kompaniji z industrijo in poživlja njene kapitane, da prostovoljno znižajo ' cene izdelkov, zvišajo plačo delavcem in skrajšajo delovne ure. Kapitani industrije se bodo temu “prostovoljno” odzvali, kadar jim bo stric Sam pokazal zobe in debelo gorjačo, katero skriva za hrbtom.
*
Učeni profesorji so v Babiloniji našli žgane glinaste tablice, na katerih je zapisano, da so tam imeli depresijo že pred 3,-000 leti. V zvezi s tem je značilno, da depresija v Babiloniji še zdaj ni odpravljena. Mi pa toliko javkamo vsled naše, komaj dobra tri leta stare depresije!
*
V Rusiji so baje nedavno obesili skupino delavcev, ki je zahtevala zvišanje plač. V te vrste zvišanja pri nas še ne verujemo.
Brcanje je vedno riskirana reč. V državi Missouri je neki farmer brcnil trmasto mulo in dolgoušica mu je kompliment (Nadaljevanje na 2. strani)
“.^o^a Doba99
V
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
J
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72e letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s prve strani)
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. IX.
NO. 31
leta med New Yorkom in Berlinom.
▼
Žrtve razmer
Neštevilne so žrtve, katere je moral narod prenašati in jih še prenaša vsled razmer, ki jih je, povzročila večletna depresija. Prizadeti so bili vsi sloji, od bogatih do onih, ki so vedno živeli v skromnih razmerah.
Mnoge bogatine je depresija spravila ob vse. Srednje premožni sloji so mnogo trpeli na izgubi premičnega in nepremičnega premoženja. Dobro plačani uradniki ali nameščenci so izgubili službe ali pa so se morali zadovoljiti z znižanimi plačami. Trgovine so bankrotirale in zadolžena posestva so se prodajala na dražbi vsled neplačanih obresti in davkov. Farmerji niso mogli spraviti v denar svojih pridelkov. Najhujše pa so bili udarjeni delavci vseh strok, ki so živeli od rok do ust, kot pravimo, ko so izgubili delo in zaslužek. Propadi finančnih institucij so marsikomu požrli vse življenjske prihranke. Mnogokje je resnično pomanjkanje preprečila le javna dobrodelnost.
Žrtve so bile na vseh koncih in krajih in milijoni ljudi so se morali odreči udobnostim, katerih so bili navajeni.
t
Z drugimi gospodarskimi ustanovami vred so močno trpele tudi naše podporne organizacije, lo deloma vsled slabih ali oslabljenih investicij, deloma vsled nerednega plačevanja članskih asesmentov, deloma vsled zvišanja izplačil, kar vedno prinesejo slabi časi. Pa tudi upravni odbori podpornih organizacij so morali in še morajo marsikaj pretrpeti zaradi depresije in njenih posledic. Vsled slabih gospodarskih razmer je članstvo mnogo bolj razdražljivo in dostikrat nagnjeno h kritiki nad povprečno'mero. To morda ni opravičljivo, toda je razumljivo, ker človek, katerega vse jezi, se dostikrat znaša tudi nad tistimi, ki niso ničesar zakrivili.
Razume se, da so bili in so še teh dvomljivih dobrot deležni tudi uradniki krajevnih društev, posebno društveni tajniki. Društveni tajniki so bili vedno neke vrste mučeniki, toda v teh časih so se njih neprilike in sitnosti podeseterile in postoterile. Mnoga društva so prve čase depresije za-kladala asesmente za potrebne člane iz svojih blagajn. Polagoma pa so se te blagajne izčrpale, ponekod je na bankah naložena gotovina društev “zmrznila” ali sploh propadla in zakladanje iz teh virov je bilo onemogočeno. Društvenim tajnikom ni preostalo drugega kot suspendirati in črtati člane, ki niso plačali svojih asesmentov. Koliko zamer je pri tem nastalo in koliko grenkih so morali tajniki po nedolžnem požreti, to bi bilo odveč poudarjati.
V mnogih slučajih so društveni tajniki zakladali asesmente za nekatere člane iz lastnih sredstev in pri tem so se morali neredkokrat prepričati, da nehvaležnost je še vedno plačilo sveta. Marsikateri bivši član je pustil društvu dolg za spomin. Tak dolg je včasi trpelo društvo, večkrat pa tajnik, ki je iz svojega zakladal za bivšega člana. Vse to je sicer splošno znano dejstvo, vendar je prav, da se včasi spomnimo tudi na to obžalovanja vredno točko našega društvenega življenja in na žrtve, katere so za organizacijo doprinesli društveni uradniki, posebno tajniki. Prav bi bilo tudi, da tisti bivši člani, ki so pri društvenih tajnikih pustili take “spomine,” iste zabrišejo, kadar si finančno opomorejo.
Razmere so se začele polagoma izboljševati in s precejšnjo sigurnostjo lahko računamo, da smo najhujše prestali. Našo J. S. K. Jednoto je prevelikih izgub v članstvu •obvaroval posebno načrt “AA”, ki ga je vpeljala zadnja konvencija. Res morda ni v vseh ozirih zadovoljiv, toda izkazal se je za veliko pomoč ravno v največji potrebi. Mnogo dobrih starih članov bi bilo moralo pustiti organizacijo, da nismo imeli tega. novega sistema. Glavno vprašanje je bilo kako tekom depresije ohraniti članstvo v organizaciji do časa, ko mu bodo izboljšane gospodarske razmere zopet omogočile redno plačevanje asesmentov. To je bilo v zadovoljivi meri doseženo, in zdaj so boljši časi že na vidiku.
Ko se enkrat izkopljemo iz splošne gospodarske mize-rije, bomo z občudovanjem zrli na velike in vsestranske žrtve, ki smo jih doprinesli na altar naše organizacije, in na ogromno delo, katero smo s tem storili. To bo povzročilo, da bomo še bolj ponosni na našo J. S. K. Jednoto, da jo bomo še bolj spoštovali in ljubili in da bomo bolj pošteno in pravično cenili delo naših društvenih delavcev, pa naj so se udejstvovali pri osrednji upravi ali pa raztreseni pri posameznih društvih širom dežele.
Prav je pa, da damo tem požrtvovalnim društvenim delavcem nekoliko javnega priznanja že zdaj, da jih s tem vsaj deloma nagradimo za njihovo dobro delo in jim damo nove* ga veselja in novih moči za napore, ki jih še čakajo, predno vsi skupaj prijadramo v srečno dobo sončne prosperitete.
točno in z obrestmi vrnila. Pri tem je zadela na kos dinamita, ki ga je farmer nosil v hlačnem žepu, in mož je sfrčal v zračne višave, odkoder se je čez čas vrnil v komadih.
Njegov sosed, ki je brcnil neposlušnega Forda, se je izmazal ceneje. Ima sicer zlomljeno nogo, toda za silo hodi s pomočjo bergel j.
*
Neki perutninar v Alabami ima na svojem kuropetniku svarilen napis:	Kdorkoli	bo	naj-
den v bližini mojega kokošnjaka ponoči, bo najden tam drugo jutro!”
*
Evropski agenti so nedavno skušali prepričati gotovega a-meriškega zveznega senatorja, da je dolžnost močne in bogate Amerike, ki je rešila Evropo v svetovni vojni, isti pomagati tudi sedaj v njeni finančni stiski. Mož je nekaj časa mir-Ino poslušal, nakar je dejal s poudarkom: “Po mojem mnenju ni dolžnost moža, ki je rešil iz vode potapljajočo se žensko, isto tudi poročiti in ji kupovati grocerijo.”
Tovarne kavčuka so zadnje čase začele izdelovati gumijaste obroče za kolesa samokolnic. To je pametna ideja, kajti, če se razmere kmalu temeljito ne izboljšajo, se bomo morali, mesto v avtomobilih, voziti v samokolnicah.
*
V neki mlaki blizu mesta An-sonia, Conn., so znanstveniki našli skupino žab, ki jokajo kot otroci. Zakaj reve jokajo, učenjaki še niso mogli ugotoviti. Kdo ve, morda so dolgokrakice imele svoje prihranke na kaki banki, ki je obljubila izplačati na vloge le 20 procentov!
A.J.T.
RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje Iz X. strani)
stal 73 večjih operacij. Toda od svojega dela ni odnehal. Da so Roentgenovi ali “X” žarki danes v toliko pomoč zdravnikom oziroma trpečemu človeštvu, ker je možno varno ravnati z njimi, je v veliki meri zasluga pokojnega dr. Baetjera.
POKOJNI SENATOR iz Montane, Thomas J. Walsh, ki je bil od Roosevelta določen, da postane zvezni generalni pravd-nik, je, kakor je bilo svoječas-no poročano, par dni pred nastopom tega mesta nagloma umrl. V Washingtonu se zdaj precej glasno izraža mnenje, da je bil zastrupljen, ker so se ga gotovi visoki sleparji bali. Senator Walsh je uspešno vodil preiskavo velikih oljnih sleparjev in je s tem prihranil deželi za stotine milijonov dolarjev narodnih bogastev. Kot zvezni generalni pravdnik bi bil nedvomno z vso odločnostjo nastopil nele proti nižinskim sleparjem, ampak tudi proti sleparjem v visokih finančnih krogih. Tega so se bali in so ga spravili s poti, predno je mogel zavzeti svoje vplivno mesto v Rooseveltovem kabinetu.
čas ni nobeden njegovih sorodnikov vedel zanj. Imeli so ga za mrtvega, ker so mislili, da se mu je kje v Gorjancih ali kje drugje pripetila nesreča. Zdaj po tolikih letih se je v vasi pojavil z veliko prtljago kot zrel mož uglajenega vedenja in kot bogatin. Bogastvo si je pridobil v zlatih rudnikih Alaske. Prvi njegov dar je bil, da je kupil svoji sestri lepo posestvo.
V Bosni so našli kartaginski denar. V Grmušini v Bosni je te dni neki kmet naletel na star denar, o katerem se je u-gotovilo, da poteka iz stare Kartagine, ki so jo Rimljani razrušili leta 146. pred Kristom. Na eni strani novca je podoba Prosperine, na drugi pa podoba konja. Na njivi, kjer je izkopal denar, so ruševine nekega starodavnega mesta.
Revna občina. Občina Bačko Petrovo selo, ki je svoje-dobno bila znana kot ena najbogatejših, je zabredla v težaven položaj. Ker ni plačala davka, je bila zarubljena ob-i činska blagajna zaradi dolžni-nih 600,000 Din. V občinski blagajni pa so našli samo 17 > Din. Občina ima dolgov V ; skupnem znesku treh milijo-1 nov, med temi 700,000 na za-:i padlih plačah svojim uslužben-t! cem.
. |	 o-------
Bakterije v meteoritih
c1	_______
s Ljudje se že od nekdaj zani-* majo za meteorite morda bolj nego za vse druge objekte zve-zdoznanstva. To zanimanje ima svoj razumljivi vzrok, saj predstavljajo ti svetli odposlanci neba edino prijemljivo in otipljivo čudo, ki nam ga nebo proži iz svoje neizčrpne zaloge. V neskončni daljavi se blestijo zvezde na nedosegljivem nebu, meteor pa leži ob naših nogah, na naši lastni zemlji drobec nekdanje zvezde. Retorta in se-grevalna skledica kemika, povečevalno steklo in mikroskop fizika mu lahko preiščejo vse skrivnosti. Tako smo dognali, da sestoje meteori pretežno iz železa in nikla ali pa iz različnih kristalizirajočih kamenin, iz kakršnih je sestavljena naša zemeljska skorja. Še nikoli niso našli v meteorih nezemeljskih snovi in to dokazuje kakor j spektralna analiza, da je vse ; vesoljstvo sestavljeno iz istih i snovi.
Po nekih domnevah pade na zemljo vsak dan okrog deset imilijonov meteoritov. Večina jih je seveda neznatna in tehta nekoliko gramov. Med milijoni pa so tudi takšni, ki tehtajo mnogo kilogramov ali celo več stotov, in tu pa tam šine na zemljo kakšen gigant, kakršen je bil sloviti meteor ob Tungu-ski, ki je tehtal 500,000 ton. A vendar so sestavljeni vsi tako, kakor smo navedli zgoraj. Že to dejstvo dokazuje, da so meteoriti drobci ponesrečenih, zdrobljenih nebesnih teles, tako rekoč trupla razbitih kometov in malih planetov, ki jih je nekoč nekje doletela zla usoda. Kovinski meteoriti izvirajo večinoma iz notranjosti teh teles, kameniti pa iz njihovih vrhnjih plasti.
Umljivo vprašanje: Ali so živela na teh razdejanih svetovih živa bitja? Ali je najti kakšne sledove teh bitij v zvezdnih utrinkih?
že pred mnogimi desetletji so preiskovali meteorite tudi s tega stališča. Našli so v njih ogljik, ki je temeljna snov življenja in ki bi ga lahko smatrali za indic življenja na uničenih zvezdah. Vendar pa niso mogli rešiti vprašanja, dali je ta ogljik organskega ali anorganskega izvora. Odločilnejše so bile najdbe reutlinškega učenjaka dr. Hahna. Ta je namreč menil, da je našel v meteornih kamnih mikroskopske rastline, drobne gobice, korale, alge, ki jim je
VSAKOLETNI meteorični dež pričakujejo astronomi v nočeh 11. in 12. avgusta. Vsako leto ob istem času obsipljejo zemljo takozvani zvezdni u-trinki. Včasi je ta zlati dež mnogo bolj obilen in viden kot včasi. Zvezdni utrinki bodo vidni, ako bo vreme ugodno, na vzhodnem obnebju okl'og polnoči 11. in 12. avgusta. Kdor ima priliko naj opazuje ta nebeški umetni ogenj.
ZNANSTVENIKI, ki stikajo za ostanki pradavnih živali v peščenih puščavah Kitajske, so nedavno našli lupine in v par slučajih tudi dobro ohranjena jajca velikih nojev, kateri so približno pred milijonom let živeli v tistih krajih. Dotična jajca merijo na dolgost nad pol čevlja in so mnogo večja kot jajca sedaj živečih nojev. Današnji noji živijo v divjem stanju v različnih pokrajinah od Južne Afrike do Arabije. V raznih južnih deželah in tudi v južnih krajih Zedinjenih držav j gojijo noje zaradi lepih repnih peres.
VPRIČO BLIŽAJOČEGA se poraza prohibistične tiranije se je vredno spomniti, da je bil napev ameriške himne “The Star Spangled Banner” povzet po neki pivski popevki iz 18. stoletja. Kot znano, je besedilo pesmi zložil mladi odvetnik iz mesta Baltimore, Francis Scott Key, ko se je nahajal kot ujetnik na angleški fregati nekega jutra leta 1814 in opazoval neuspešno angleško bombardiranje ameriškega forta McHenry. Zvezde in proge a-meriške zastave so kljubujoče i vihrale na obstreljevanem for-tu, kar je mladega odvetnika navdušilo, da je na staro kover-to, ki jo je imel v žepu, napi-i sal besedilo vi«iše himne. Mladi odvetnik je bil kmalu izpu-’ ščen in v mestu Baltimore j« vladalo divje veselje nad ameri-L! ško zmago. Sorodnik Keya J sodnik Nicholson, je dal tiska-j ti Keyovo pesem na stotine plakatov, katere so razdelili po mestu. Kot melodijo za isto je sugestiral melodijo pivske popevke “To Anacreon in Heaven.” Igrate« Ferdinand Du-rang jo je prvič pel v neki gostilni v Baltimoreu. Pesem, ka-tere melodijo si je osvojila bodoča ameriška himna, se končuje: “In dolgo naj sinovi Ana-creona prepletajo mirto Venere . z Bahovim vinom!”
 0------------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
>
k
(Nadaljevanje s prve strani)
11 ni, in zahtevali nujnih zasilnih ukrepov, bo dobilo siromašno delavstvo prvo pomoč za živila, in sicer bo nakazala banska u-prava 50,000 Din, občina pa bo prispevala še 30,000 Din, tako, da bo v te svrhe na razpolago 80,000 dinarjev, za katere se bo nabavila moka, ki se bo razdelila po posebnem ključu. Po prizadevanju g£- bana in pod-bana se bo ustanovila mladinska kuhinja za otroke do 16. leta, ki bo začela delovati v najkrajšem času. Najbrže se bo to storilo na tak način, da se bo razširila že obstoječa šolska kuhinja. Kuhinja za brezposelne ostane in jo bo subvencionirala tudi banovina. Vendar pa bodo iz kuhinje za brezposelne izločeni vsi oni, ki ne bi hoteli sprejeti ponudenega dela, in pa oni, ki bi imeli opraviti z oblastmi zaradi nedostojnega obnašanja.
Na svoj dom v vas Gaberje, ki stoji pod vznožjem naših Gorjancev, se Je Pfed dnevi vrnil iz Alaske neki Avguštin Kastelic, ki je kot 161etni deček pred svetovno vojno zapustil rodno grudo in izginil, ne da bi kdo vedel kam. Ves ta
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki
Ely, Minnesota
GLAVNI ODBOR
a) Izvrševalnl odsek:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 N. Lewis Ave., Waukegan. Ill-Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. j o. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave., Cleveiai™ Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn.
Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARE, Ely, Minn.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn.	«
Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburgh. L Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Clair 15 Cleveland. O.
b) Nadzorni odsek:
Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.	0,
1. nadzornik:	JANKO	N. ROGELJ, 6207 Schade	Ave., Cleveland.
2. nadzornik:	JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh, Fa'	jj,
3. nadzornik:	FRANK	E. VRANICHAR, 1812 N.	Center St., Joii^
4. nadzornik:	JOSEPH	MANTEL, Ely, Minn.	.
GLAVNI POROTNI ODBOR:
Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O'
1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct.. Denver, Colo.
2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn. N- *•
3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn.
4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa.
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O.
1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,
2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn.	 S
    " ul.
Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicago^,
—    ^
Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se pošiljajo na glavne«* , s* denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in prizive n proljj slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov, za zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj se pošiljajo na vr zdravnika.	ri
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in izpremen®^ fr slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave., Cl«ve ^
Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jugoslovan^^ varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najlibeialnejše podpore svojini ^ Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ameriki. & hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva 8 piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belega P'e}P neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednota s^j8d^ tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v skem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta.
Premoženje znaša nad $1,500.000.00.
Odrasli oddelek je nad 104% solventen, mladinski nad 2,000%*
Ameriški letalec Wiley Post je dne 22. julija dovršil svoj polet okoli sveta v 7 dneh 18 urah in 49 minutah. Preletel je 15,400 milj. Polet je izvršil sam s sjvojim monoplanom “Winnie Mae.” Zapustil je New York v soboto 15. julija zjutraj, letel preko Atlantika, po-setil mesta Berlin, Koenigs-berg, Moskvo, Novosibirsk, Irkutsk, Rucklovo, Kabarovsk, Fiat, Fairbanks in Edmonton in se v soboto 22. julija zvečer zopet pojavil v New Yorku. S tem je dosegel svetovni rekord v hitrosti poleta okoli sveta, obenem si je pridobil rekord letalca, ki je sam preletel Pacifik, in rekord na j hitre jšega po-
nadel zveneča latinska imena. Toda Lasaux je potem dokaza’, da so domnevna Hahnova bitja v resnici neznatni kristali. S tem je bila zadeva na videz odpravljena. Vendar so bili učenjaki, ki niso opustili misli, da bi bilo povsem mogoče odkriti v notranjosti izpodnebnikov mikroskopska bitja, ki bi mogla brez zraka, vode in toplote opraviti pot skozi vesoljstvo, preden bi dospela z meteorjem vred na zemljo. Na površini meteorja bi jih seveda ne mogli ugotoviti, ker bi morala zgoreti ob izredni vročini med padcem skozi zemeljsko atmosfero.
In res je odkril letos profesor Lipmann z Berkeley univerze v Californiji žive bakterije v notranjosti meteoritov. Prof. Lipmann je odlična avtoriteta v področju rastlinske fiziologije in njegovo odkritje ne dopušča nobenih dvomov. V vseh utrinkih, ki jih je raziskal, je našel organski dušik, ki je rabil bakterijam za hrano. Možno je sicer, da bi bile bakterije na meteoritih zemeljskega izvora, toda v tem primeru so tičale vse izključno v njihovi notranjosti, kar je najboljši dokaz, da jim domovina ni bila na zemlji. In v katerih meteoritih je odkril prof. Lipmann te bakterije? Samo v kamenitih utrinkih! Torej v tistih odposlancih vesoljstva, ki jih moramo smatrati za drobce iz površine razbitih svetovnih telesi! To je drug važen indic za izvor teh bitij, ki jim pač nobena pamet ne more odrekati možnosti, da so bila nekoč sestavni člen izvenzemelj-ske flore in favne. Saj naša zemlja vendar ne more imeti izključnega patenta na življenje. Če so tudi druga svetovna telesa sestavljena po njenem receptu in nudijo približno iste življenske pogoje, tedaj je jasno, da jih življenje tudi izkorišča. Baš Lipmannovo odkritje nam dokazuje, da so tudi druge zvezde torišča življenja.
(“Življenje in Svet.”)
-------o--------
PROTI MRAVLJAM.
Mravljišča na vrtni trati ali v bližini hiš se baje najlažje odpravijo s tekočino, ki se imenuje carbon disulphide. Samo malo te tekočine je treba vliti v luknje mravljišča in potem naj se pokrije mravljišče s kako cunjo, da nastajajoči plini ostajajo v mravljišču. Dotični plini uničijo odrasle mravlje in zalego.
NAJSTAREJŠI ZDRAV
!P
he
fes a, ^itil r is s »to
'<Uc
>. v C.l Nv * is
^ Coi
V južnih krajih J11^. l(ishj je mnogo starcev, ki so lefti<
...	... Ute i
po sto m se vec let.	i
•t.
starosti v teh primeri*1 ^ ^ ni mogoče ugotoviti* ^ ^ uradnih zapiskov in ^ ( <taj starci tudi ne vedo točn° j.( jngg ti iz svojega dolgega zl' '% takih važnih dogodkov. [e ‘j se lahko po njih izraci^vj hova starost. V Pirotu K ^ e j eden od najstarejših J j°U] vanskih državljanov, K* ^ d leg tega najbrž tudi n.8J < . zdravnik na svetu. 1° j: t®'! Pop-Krstič. Pravijo, da j " že blizu 120 let. Točni ^ & 1 kov o njegovi starost' _ L tudi ni najti, gotovo Pa 'f( 3 ima mož precej let PJ-e ,,; [ f celega veka. To se oth 1 vestjo sklepati že iz ^ ^ še vedno prav živahno P . J*
i.*	*8	f
duje iz svoje mladosti-
Čiča Tane, kakor jo, je v svoji visoki st' ^ i nenavadno čil. Posebi1®,^ je še njegov spomin- ^ . pripoveduje o svoji j So pod turško vlado. ^ f» , bil tedaj znamenit	(°Ut
zdravnik, ki je vzel ^ mladeniča v svojo š°l°* | Md je se je začel za mla^e ,t(j ^ ca starega hečime	^
pirotski paša in posla*	^
Carigrad v zdravniško f t
i	v.i |n	^ y
je uspesno dovršil to P ([ j 1
Tane vrnil v Pirot
vrševati svojo zdravnis J
so. Kmalu je zaslovel
celnik in zdravnik za	j,
in ušes. Pod turško ' ^ ^
Tanetova rodbina sp1'^ t‘ ,] ^
trpela in to zlasti zal® $	0
ker je bil Tanetov
slavni duhovnik. K° r/ 1 ,
of
pasa zavzel za 11 mladeniča, je imela i'° . pred turškimi oblastni 1
Čiča Tane tudi P*»v.^l» poveduje o krimski	^ ^
more prehvaliti junaštv $ Di vojakov. Tudi VOztiel,ef (j ^ dogodke je ohranil	v 21	t(
minu.	i	>l ‘
že * et
Zdravniške prakse ^ r
ne izvršuje več, ker ^ \ vid, drugače pa je	še	^
pak, da še večkrat J BlJit jega konjiča in se ,gi , da na daljše spre^0 ^	(1
osvobodilnimi boji Je
ni
ne mnogo pomaga* ^
O teh svojih zaslug01 ^ govoriti, češ, da je t0^, vseh iz hiše popa
^ ha s Lo to e(l ai Mt s ‘Da;
tor i
Ns, »e fe-
‘athi
mi
Ceh a |1r u, of 0 JPs h
,,fit0
''»Pii
nere
■ ENGLISH SECTION OF
Official Organ v
o/ the
SouthSlavonic Catholic Union
AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
r &
i,0.
CURRENT thought
LUr hat:
Closing the Gap
Lod
,S off to Pathfinders Lodge, No. 222, and St. Jo-^e> No. 89, of Gowanda, N. Y., for inaugurating a ed a 'n£ into a closer contact members of English-con ast g. ^'0vene-conducted branches of our Union.
. nc'ay, juiy Gowanda SSCU members staged a f0r j' 'Many contests were held, such as tug-of-war, egg lirlg ? les’ P’e eating contest for the kiddies, softball game hea re^ular baseball game for men. athf Ur<i contest of the day was the baseball game between i,iUj rs an<^ St. Joseph's lodges. The latter consisted of ich a / °* Whom are fathers of Pathfinder boys.
'Ur Aments between senior and junior local branches of our ^ C^ose the £aP that appears to exist between mem-& 'Ps ha''	ar*d Slovene-conducted lodges. These two
! 'ritofVe niUc^ i’1 common and together they can inculcate helpfulness that one group alone could never
he |j • ! a nuir*her of Slovene settlements scattered through-ai'g G States where the senior and junior branch SSCU “f«r S“izc,d' Eut y seldom do we hear of any un-at involves the two groups. Either the one or the into p .ec^ hold its picnic*dance or drama without tak-ddo lslc^eration that a joint activity held now and then ), ty-,,?0*11° boost our organization.
C, lam B. Laurich of Chicago, 111., legal adviser of 'vhe	na** on ^eac* concerning interlodge ac-
js 611 wrote in the 35th anniversary edition as follows: 'fed Jnc*erful to see the spirit of comradeship and good-y cont, ,Versation». ete-, among the young and old during a 'pship6^6^ Same. There lies the secret for promotion of trie +ailt* ^ove among people who desire to meet each other hall. It is not possible for every member to par-j*etual playing, that is not the intention of organized real spirit is on the sidelines, where you can and >tls ^ y°ur fellow members, and where you will meet cat th°> ai'6 n°^ members> an(^ also frnc* something to talk iiigs ®next meeting. It is not necessary that we make our f0l% P6r Cen^ ^usiness and insurance meetings, which er man detests. The athletic field gives the young t ag r and enthusiasm and makes the older members
°Ur Members of today are the ones who are going to i do°tv5ail'Za^on J?reater heights. The older members ttiorio, lngs *n accordance with the young members’ new ^ ;s n *deas.”
advice to both groups. Let us hope that in the 4h S6e more SSCU Field Days in settlements con-UniAv, ®n£lish-speaking and Slovene-speaking members
f f 6aJ °f work is involved before arrangements are G0,°' *ntei'lodge activities siich as the SSCU Field Day °th gro^an^a> N. Y. However, efforts exei’ted on the part are soon forgotten arid only the success of the this j,(,)CCuPies the members’ minds.
a a trial in your lodge activities, o-
to bri;
0.
ay.
ties,
av:
ig°sla'
do*
:6'!. the
'1(1
lcef
:llO01
življ
v,
u t
j/|
l<i f. aj^
? ie
ia'jl
ti
pa
IlU ‘|
tar°j
iL
,# it:
ttji
pil{ S loJ’ Pa-—The Pitts- ' ^ >lineffe; No- 96> SSCU, celebrate its >■ , .S „!ll^Wa outing to ,e^iti	d	r°sel’s farm in
’^n1	a'	extensive
1	ie	\°Cial	and athletic
1 5 ; < detailed t0 V CCalV\Aug- 6’ 0116
■	81	e^bPi. ^	every S. S.
nit1’ c *n the loca,ityof
y hlnc;identally’the
' .y Hi if this aff S- Pay tribute>
V ihe 35affair> to its Union
tu.annivei'sary it is
^ So* -year. It is not
t*	a11	th«	trials
Hlf' t oS With ntS °Ur grand
!)bii'J % vye&rsSt°0d within the tL . Vtrio" achieve, its
i CSd h aHan code of
. M 'm >n an^1^^ to be par-^ ^ every °r^niZation;
^ ^iH S‘ C- U jge j a.esent ^	°	s forebears
ii',e"r * in J6Very occasion ° s^eh lle^ homage is # Lj. a Praiseworthy Že ( e wji]
be dancing **l.HJ'C'lest)'.,Unes a well-;{V,	servejefl^shments
’	^	’	With	prices
l£# 1	ketb00k-	As
. tii'* "'iy y S °f fvf	the
f 1 Of hf*6 dePression 1 J ° iN llnto the shad-[ijfr S^te'H its ^Pittsburgher ^ fn of its J?Gmbers, the e,Hls> al nion and all s° to proclaim
meet
ie <
Pep-
g both
ttsbl
‘Jea
Ur§her Celebrates Fifth Anniversary With Picnic Aug. 6
on this occasion their high regard for President Roosevelt’s grand efforts in bringing about prosperity through his “New Deal” program. Let’s all do our part.
The road to Krosel’s farm is either up Kitanning Pike through Pleasant Valley to the “T,” on which turn left; or up the St. Mary’s Cemetery road through Etna—about eight minutes’ ride from Etna.
The admission is only 25 cents. We’ll be expecting you.
John J. Furar, Sec’y.,
No. 196, SSCU.
 o-------------
“VOICES OF FISH”
Fish are not entirely dumb. Many species of marine creatures have voices. Some grunt, some make a noise like a distant report of a cannon, and the blenny is able to let out quite a sizable scream.
There is the South American fish called Gymnotus electricus, about four feet long, with the head of a catfish and the body of an eel. This creature carries a powerful electric battery, and the biologist in charge of that department of Toronto University remarks: “We know he is capable of knocking over a horse, and upon dissecting a dead one found the body to contain four electric batteries, composed of millions of electric cells, in series.”
The Rising Sun
Cleveland, 0.—The dark era of depression is beginning to break into a pale dawn. Fewer men and women trudge along with a heavy heart and a sad sigh. Instead, there is a smile on their lips and a spring in their steps. No longer do they look upon life with utter hopelessness. A more cheerful attitude possess them now. Although the skies are not yet blue, they know that to be patient a little while longer, their many troubles and woes will diminish with the rising sun. The sun being employment to the many starved and poor.
It has been a long time since so many happy faces greeted us in our path. Does it not highten your spirit to see a singing mother performing her duties because of a brighter future? Her children seeing her gay and smiling laugh a little more knowing that mother is happy because now she will be able to get them new shoes, clothes and toys. They, too, romp around more carefree than as before. The cooing baby on the floor, senses also that mama and daddy are happier.
No doubt many members of our South Slavonic Catholic Union saw the setting sun bring unemployment to themselves and others. We members can be proud to be part of such a fraternal organization because our union has helped lighten many burdens and keep the fire burning in the hearts of the distressed until the sun would again rise. Perhaps some of us did not need financial aid during the dark moments, but nevertheless we have pride in our union and are glad that those members in despair were given relief. They knew the fear of being expelled from the union, and knew too, that their dependents would be uncared for. But since their assessments were taken care of in several ways, the sparks in the body was kept kindled. Our union will be repaid and thanked for by the loyalty of these unfortunate members.
Since our members are soon to be surrounded by a prospective atmosphere, it will lead to one thing; renewed interest in their local lodge. If individual families are lifting themselves out of the rut, it is up to the lodges to do likewise. There is a rising sun for the lodges too, that is why new plans must be laid to have a more successful future. The sooner this is done, the sooner old members will become interested again and our membership will increase.
During the period of depressed planning, some of the officers have lost interest in their work because of unsuccessful affairs. It is up to these members to buck up. The members look up to the officers for guidance, suggestions and are inspired by a plan if they thing it will succeed. The attitude assumed by the presiding officers will have a great effect on the members. Therefore, it is necessary for them, who are also the leaders, to boost and give a true opinion of a suggestion, to forge ahead. All obstacles that will retard the success of a dance, picnic etc., should be counteracted so that lodge affairs will progress. With the co-operation of every member, our South Slavonic Union will progress and remain
Detroit Tigers of American Baseball League have again recalled Frank Doljack from the Toledo team, as this Slovene player continued to sparkle in the field, undaunted from the release given him last season. In the first game with the big league team this year, Doljack smashed two hits in four times at bat, contributing heavily toward his teammates victory over Philadelphia. Frank Doljack plays in the outfield.
Dolores Mitrovich in New York
Frank Tekaucic of Chisholm, Minn., stopped in the Nova Doba office last week, while visiting friends and relatives in Cleveland. Mr. Tekaucic re-organized the Sokols of Chisholm, Minn., about a yeor ago and is an enthusiastic supporter of this group. Accompanying Mr. Tekaucic are his mother and friends.
One of the star performers
of Fisher Foods, Class A baseball team of Cleveland, is Eddie Zupančič, who, with his timely hitting and brilliant fielding is keeping the Fisher Foods in the race for the championship. Eddie has had much experience with teams outside of Cleveland, having played one season with the Saginaw, Mich., outfit, one season with the Corsicana, Texas team, tw’o seasons with the Wheeling, W. Va., nine, one season with the Williamsport, Pa., aggregation, and one season with the Charleroi, W. Va., team.
Anne Govednik, pride of Chisholm, Minn., again made a remarkable showing in the 220-yard breaststroke event, held on Long Island, N. Y., recently, placing second. A matter of a few inches more would have given Anne the national breaststroke title. It was a close race throughout, but we’re sure that Anna Govednik will capture that tittle from Margaret Hoffman, the .present champion, in the near future. On Aug. 6, Anne will participate in an exhibition swim at the Crane Lake water carnival.
Dolores Mitrovich, noted Dalmatian dancer, formerly prima ballerina of the Scala Theater of Milan, has arrived in New York to film several classic ballets under the direction of the well-known Italian director, Alfredo Verrico.
Considered by many European dancing authorities to be one of the outstanding personalities of the dance of recent years, she is hailed by the public and press alike as an artist absolutely distinct in her chosen field.
Her talent became manifest at an early age and soon we find her under the strict tutelage of the famous old master— Enrico Cecchetti. Then came her further work under Raf-faele Grassi of the Imperial Theater of Warsaw, and at the age of 13 we find her billed in a sensational debut as prima ballerina at the Royal San Carlo Opera House in Naples. No wonder, then, that such es-steemed talent should boast of many gold medals from the King Faud II of Egypt, from Gabriele d’Annunzio, warrior and poet, and from other notable places and personages.
Where most artists would just be starting their careers, at her age today, la Mitrovich, in spite of her youth, is an “old hand” in the parlance of the stage. Before she was 20 she had long beew a&knowledged as an exceptional box office attraction. And her rapid ascent as a star led quickly to such engagements at La Scala of Milan, La Fenice Theatre of Venice, the Arena Stadium of Verona, the Royal Opera House of Turin, Carlo Felice Theatre of Genova, and others far too numerous to mention.
The Country Store
By Frank J. Progar No. 203, SSCU
Springdale, Pa. — While the nation’s populace has succumbed to swimming, sun-tanning, canoeing and other outdoor summer pleasures, the industries are being enveloped with a blanket (code) despite the encumbrance of a sweltering heat, both internal and external. This blanket process is to remain in force for four months, longer if necessary. The doctor (government) calls for an absolute cure for the sick giant (industry). All the years he has lied ailing, his dependents (the people) have suffered equally if not more, hoping and waiting for a break in the symptom that has rendered the victim prostrate.
# * *
Past experiences speak for themselves. The patient had reached the stage where he al most or probably did enjoy his own ailment to a certain ex tent; refusing any cures that may be gainful for the depend ents. Pure selfishness guidec his policies to the deplorable state of affairs now being faced. To restore health anc happiness to all the patient must sacrifice and accept the blanket curative process.
Wonderful Bird Flights
The bi-annual flight of the chunk, bob-o-link across 700 miles of the Caribbean Sea is a remarkable performance. It is only matched, perhaps, by those of the larger plover and the tern. The first flies 2,400 miles without a stop from Nova Scotia to South America, while the second commutes between the Artie and Antarctic ice, rriaking an estimated 22,000 miles a year.
One-Foot Forest Found
What is believed to be the most remarkable forest in the world has been found on the west coast of Africa. Although the trunks of the trees are as much as four feet in diameter, they attain the height of only one foot. No tree bears more than two leaves, which attain a length of six feet and breadth of two feet. The forest covers a tableland six miles in width.
One of Miss Mitrovich’s outstanding successes was her sojourn in Egypt, where she appeared as prima ballerina with the Italian Grand Opera at the Royal Opera House in Cairo. This engagement was under the auspices of King Victor Emmanuel III of Italy—and the Dalmatian girl was chosen above all others to appear with this company representing Italian art abroad. Royalty again entered her career at this point, for King Faud II of Egypt proclaimed her court dancer.
Water Mills Disappear
an outstanding fraternal organization in the United States.
Frances M. Kolar, No. 180, SSCU.
Throughout Europe, as well as America, the multitudes of quaint little grist-mills which are run by water are fast becoming relics of the past. In Jugoslavia it has been the custom to perch a tiny mill or even a series of such mills in the middle of a small stream.
This reduces the cost of the plant, as the mills are exceedingly simple. They consist of little more than a big box, set up on stilts right over the water. The flour is of the genuine “whole wheat” type, as it is not even sifted.
Such mills, though very picturesque, are not efficient, as they produce such a small amount of flour. Their use is being discontinued in localities where other and mofe modern power can be had. Electric current is now being introduced very widely where there is water power, and of course gasoline motors are used to a large extent.
But—the sick patient may refuse the blanket cure. Patience are that way you know Bitter doses are shunned and disregarded. At times the doctor requires the assistance of nurses to administer the prescribed medicine. To cure this patient, public opinion—you and I—are the M. D.’s aids. Patronize the obliging patients; those having the N. R. A. (National Recovery Administration) badge over their ward doors. “We do our part” must be part of their vocabulary and enunciated as such.
* * *
Repeal before Christmas; the battle cry of old Jim Farley. The IB prohibition years will not go unmarked. Their contribution to society consists of bootleg rackets, an endless crime wave, political grafts and corruptions, not to mention numerous other atrocities. Prohibition in every sense has been a complete and utter failure; not only has it failed in its purpose, but it has multi plied what it has attempted to divide and annihilated. Minors of both sex have been known to tot the well known “pint.” Oft times contents, suitable for fuel purposes only; and this a product of prohibition days. Repeal giving “whiskey” and not “moonshine” to those who want it, employment to the unemployed, funds from taxes to the government, and a knockout blow to bootleg rackets is a wonderful Christmas gift indeed. Whatsa Santa? Are ya listenin’ ?
H> I *	*
What with the legalizing of beer and the amazing speed of repeal, the newly unemployed (Racketeers) are organizing, developing and enlarging on a large scale, a new industry; kidnapping. While this industry will only affect those, having considerable cash value, nevertheless humanity appealed to government for a sure-fire blanket code to apply on this industry also. But this blanket should be one to- smother the victim, rather than revive
Contributions Necessary
Denver, Colo.—I have attended our lodge meeting but once during my three years as a member of Colorado Sunshine odge, No. 201, SSCU. At this one meeting I found nothing interesting and that has kept me from attending other meetings.
I have been reading our Nova Doba regularly and found articles of interest contributed Dy Frank “Lefty” Jaklich of Lodge No. 180, SSCU, and Frank Progar of Lodge No. 203, SSCU. I could mention several others, but I could not find anything from the members of Colorado Sunshine Lodge. Other articles kept me interested in following the official organ, and then finally I noticed an article about our lodge submitted by one of our officers. I found two more and began to think that the lodge must be better organized by now, so my curiosity led me to attend the next meeting.
I found that the meeting was different than the first I had attended. Suggestions are brought up by different members and it is easy to pick out a good idea which will benefit the lodge.
I wish to say hello to the Leadville lodge and to tell everyone that there will be more news of our lodge in the following issue by Helen Pozel-nik. Until then, keep smiling with Colorado Sunshine.
Louis Sabec, No. 203, SSCU. -------o------
Porters’ Hats
How would you like to work in a hat weighing 10 pounds and studded all over with knobby brass-headed nails? This is the headgear worn by Billingsgate fish porters, and it was not chosen merely for its natty appearance.
A fish porter carries everything on his head; some of them think nothing o'f a load of a couple of hundredweight of fish boxes. To withstand these weights the fish porter wants a strong hat, and he sees that he gets it. All of them come from one little shop, more than 250 years old, which stands in the market. Every hat is made to measure on a special block, and to complete one means a couple of days’ hard work for the maker. Three layers of stout leather are sewn together by hand with the strongest thread. Then to make assurance doubly sure, about half a pound of brass nails and rivets are used.
“So they all thought he was paralyzed?”
“Yes, they didn’t know he was a chess player.”
New industry, did I say? I guess not; read the marriage columns. They’re as old as civilization and Dan Cupid is the ruthless negotiator.
*	* *
How many are interested in their home, happiness, livelihood, and yes, country? On the air each and every Sunday evening 6:15 (Eastern Standard	Time)	through	the NBC
network may be heard—well, that would be telling. Turn your dials for 15 minutes of— there I go, always wantin’ to broadcast. I’ll sign off, and you tune in. Its something for nothing	you	know.	You may
not be scotch, but I’ll bet you pair of horn rimmed glasses you’ll take advantage of this.
*	* *
For a bigger and better S. S. C. U.
Its
The Red Stigma
(From the Slovene of Ivan Cankar. Translated by A. J. Klančar.)
As I have said, she stood be-before a mirror, lowered her face toward the smooth glass and turned her head to the left to see if that large spot made by the last kiss had remained on her neck. From that moment I began to be disgusting to her.
*
I did not see her for a long time, for more than a whole, long year. Too, I had never kissed her before that time, neither on her lips nor on her hand. Then I aimlessly walked the face of the earth; the wind of chance carried me wherever it pleased. And in that strange life, which is already far behind me, almost everything which I held as beautiful in my lonely heart was profaned and defiled. The more all was degraded and besmirched, the more immaculate she became in my dreams. Whenever I remembered her, I laughed like a happy child. I recalled her when the evening was beautiful and I walked solitary along suburban streets; and at times when, only because of strange dreams, I could not fall asleep till morning. Then I would hold her in my memory and kneel before her and kiss the fingers of her hands, those fine, white hands. I would kneel before her and kiss her cold hand; and her laughing, white visage would bend over me ...
But these visions of her vanished suddenly. She had come to me thus unexpectedly after a long time, and I stood before her door again. I was neither uneasy, nor particularly happy. Once a feeling came over me to turn back; I was afraid of something unknown, incomprehensible ... . Under the stairs I lighted a cigaret and looked down the street. Well, after a second puff the cigaret became distasteful to my ^ps, and I threw it away ... I opened the door softly. She stood at the table, leaning lightly upon it with her left hand. Nor did I take a good look at her; I went to the sofa, put down my cane and hat; then stepped in front of her, embraced her decorously round her waist and kissed her very coolly and dispassionately. She smiled and pointed to the sofa.
“Sit down!”
We had never come into contact with each other before, except in letters in those absurd, sentimental letters which bring back even to this day a feeling of shame and humiliation if I remember writing them.
We sat down on the sofa, and that hour as we sat side by side, very close, body close to body —that hour my hot blood fell enamored of her. Let’s put it metaphorically—sentimental lilies were withering in the dust, scorched by the sun.
That is how it happened that I pressed her to me with strong arms and kissed her white neck so passionately that a little under her efir there appeared a large red blotch.
*
She knew very well how I dreamed those reverent, troubadour dreams about her, how sometimes in my lonesome hours I knelt before her and kissed her hand with quivering lips. I perceived this from the look in her eyes, from the con tentedly pitiful laugh of her de sirable lips. I had already no ticed this laugh the moment I greeted her, but then I only apprehended this from afar, and it enkindled me but slightly
Too, she would kiss me directly on my lips. Such kisses did not make me happy, for I felt that she did not caress me with her eyes and with her body and with all her soul. Only her lips would touch mine . . . But now my eyes are open; I am so ashamed and sad.
She wanted my dreams, beautiful dreams that only poets can give, so that she could play with them in her long-drawn hours if that white pussy with a red ribbon round its neck slipped away from her by chance under the stairs . . .
*
As she stood before her mirror and turned round her head to the left, she noticed a large red blotch under her right ear. It was then I became disgusting to her . . .
She did not want such passionate embraces; we had not yet come to such an' understanding. I owe her my dreams. I have assigned my soul to her; and as I have written, so it shall remain forever. There was never anything different between us; we never talked of anything else but those dreams, neither she nor I. In all the world there wasn’t a more beautiful, a more romantic love, for she really loved me ... in her own way. She talked with nobody else but me; nobody kissed her as often as I, and yet not a few had already caressed her . . .
How quickly everything changed; the minute I embraced her with all my strength and kissed her savagely on her white neck, my face became disgusting, wholly commonplace ; and my»eyes were moist with tears—very ordinary . . . Of troubadours, of dreams and of lilies not the slightest trace . . .
She was looking through the window; there in a small yard grew three wild chestnut trees. At length she sat down by the table, wrote a note and gave it to a maid-servant.
*
The red spot was still noticeable on her neck; because of it she put on a high-collared blouse.
That afternoon I called on her, but she was not feeling well; moreover, she was preparing to visit her friends. All this was repugnant to my heart.
I guarded my words and felt awkward and foolish.
That is how it all ended. Nor did I presume to touch her dress, although I would have given my soul just to touch the hem of her gown, I recalled how I had kissed her cold, white face only the day before. Only one night had intervened! Fright came over me; I had never imagined that anything like that could happen on earth. Only one night intervened! I already stooped to shun that cold hand which stretched out between me and her . . . But she stood up.
“It’s time . . . excuse me!”
I, too, got up, and leaned awkwardly against the table with my hands.
“You may escort me . . . half the way ...”
I accompanied her, and all the while I felt like a lackey walking beside his mistress. My hands were burdensome; I should have been carrying a neatly wrapped paper package in one hand and a little valise of yellow leather in the other. She, too, felt her role; I noticed this thought in her eyes.
We said goodby in the middle of the road. She looked round once more, and then a tall man with a slender cane in his hand and a broad white hat on his head came to meet her.
I did not look after them, and in my heart there was no wounded pride and no injured self-consciousness as there should not be in the heart of a lackey whom his gracious mistress has left behind in the middle of the street.
 o------------
Get your happiness out of your work or you’ll never Icnoiv what happiness is.
Gophers at it Again!
Ely, Minn. — Cheerio, members and friends! The magician waves his magic wand and Presto! (not in Pennsylvania), Lil and Stan are on the air again.
We are a little late in bring ing the Gophers History to you for the 35th anniversary edition, but we won’t disappoint you by not having it here at all—as the old saying goes, “better late than never,” you know.
In 1930, the Gophers, under the name of Sacred Heart, received financial aid from the SSCU Sports Fund to start the athletic club. A basketball team was organized. The team wasn’t very successful the first year, but the members were energetic and confident. They worked together and finished it all with a fairly large amount of cash on hand and square with the world. The next year the team improved, but not until the early months of 1933, were Gophers really and truly organized into a genuine SSCU club. Money was raised, a bowling team formed, a basketball team formed. Result: One bowling championship, basketball team in fourth place in the city league, redoubled confidence in the SSCU, and the Gophers resting lazily with a small amount of cash on hand —and you probably wonder why we Gophers are all hi-de-hi-ing and ho-de-ho-ing! Well, now you know! The Gophers had a very successful season and anticipate another season of success.
Lill signs off! Gee—that Howy’s a go-getter (or is Lil a go-getter, I ask you.) Wonder what Charlie Kerntz is doing these days.
The Ely SSCU lodges joined hands together to celebrate the 35th anniversary, July 30, at Sandy Point. You who—I’m not yoo-hooing—but anyway, you who—there I go again. Those ’ who are not acquainted with Sandy Point will relish this description (not with salad, I assure you).
Sandy Point is a beautiful peninsular extension of land into Shagawa Lake. On all three sides of this peninsula there is a nice sand beach. On top of this lies some nice wet —I mean warm water. Don’t ask what lies in between. Ask Alex Kosir. He knows. The peninsula itself has a dancing pavilion and band stand constructed on it. Large magic poplar trees fringe the grounds and bring to your nostrils the sweet odors that make picnic-ing in the forests a joy. Sandy Point is also equipped with two bathing houses. A nice path leads from the center of interest to the point. This is a beautiful by-way for strolling couples. It’s so romantic, so beautiful—s hoot me, somebody, there I go again. Please forgive me.
At this paint I want to introduce the Shopping Committee. It consists of three well-known young men all of whom belong to the SSCU. Introducing first Matt Sever, our silent partner. He’s the guy who keeps on the straight and narrow path — girls you can’t break the walls near his heart, or can you? Next in line is Frank Papesh, our humorous and financial genius. He’s the treasurer. He furnishes the money and we spend it. (Both Matt and Frank try to keep Stan in the straight and narrow.) Is my arm sore! Lastly you all know little Stan, of course, if anybody you don’t know, says hello to you, that’s Stanley. Is the Shopping Committee satisfactory? Well, so much for Shopping Committee. As it is, it is too much!
I would like to say hello to
A Human Seismograph
An iron worker in England professes to be a “human seismograph.” He discovered his seismographic abilities soon after he had some muscles removed from his back. His spinal nerves, he declares, have become so sensitive that he can “record” distant earthquakes. Not only that, but he claims to be able to tell the very minute a quake starts in almost any part of the world. What is more, his jarred nerves tell him how severe the quake is and how long it lasts. During the past summer he claims to have felt 21 distinct tremors, all of which were verified by official reports.
-------o-------
August
Customer:	How does this
medicine taste that I’ve bought for my mother-in-law?
Druggist: It could taste a lot worse.
Customer: All right; fix it up so it will.
my particular friends in Joliet, whom I haven’t ever seen, and wish to thank them for their grand slams (compliments) given to our articles in the Nova Doba. Mrs. Škerjanc told us all about you.
We also wish to extend our heartfelt sympathy to the Muren family on the loss of their dear mother.
Well, now that we’re back in circulation again, I would like/ to tell you about my little trip into the wilds of Africa. I mean Stoney (1 always go off the trail). We, that is the four other boys, Joe Turk, Juice, Arrow, Matty and myself had loads of fun and thrills which I’d like to tell you about in detail, but will refrain until next time. But I will tell you about the beautiful scenery, rivers, lakes and wild life. Those three days were the most wonderful days of our lives.
We took the trail in early morning and walked along the paths. We saw fresh deer tracks, plenty rabbits, partridge, and young chipmunks and squirrels. We even shot an owl which was carrying a young partridge. I’ll give you a feather off this screetch owl if you only summon enough courage and ask for it. One of the most spectacular things that we saw was a huge pin towering into the sky a distance of a 100 feet, which was split clean through the middle by lightning, from top to bottom. Another sight that was beautiful to see was a mother partridge. Upon seeing us advance toward her, she tried successfully to chase the young out of the nest; the purpose, no doubt, being to teach it to fly and to take care of itself. Such things certainly inspire very much your joy of living in the wilderness.
Just a minute somebody is knocking at the door. It’s Lil. She forgot to tell me not to forget to tell you how I looked when I returned. Well my dad told me I looked like a “stari kranjski cigan, with all the owl feathers in my hand, no shoes on, and my size 10 feet making big impression in the sand.” I certainly must have looked like a cigan—enough of that.
Well, it looks like I shall have to leave you once again before your editor throws me off the page f°r coveting too much space.
In closing transport ourselves, with the use of the magician’s wand, back into our cabin. A quiet stillness lies over the forest, the roar of the Stoney river rapids lulls us to dreamland. Lill and Stan are off the air.
Lililan Chelesnik,
Stanley Pechavar, No. 2, SSCU.
What time of the year could be more appropriate for vacationing than the month of August, when the earth in her loveliness reflects the wonders of old mother nature as well as the labor in which thousands of men and women participated during the spring and early summer days. The bud and blossoms have been transformed into fruit and the time for harvest has begun.
While many of our members have enjoyed vacations and others are doing so at this time, there are some, no doubt, who are facing the argument of “no time.” It is my hope that these, too, may be able to set aside a few days for rest and recuperation.
A fitting story is told about a gentleman who found his way through a shoe store back to the corner of a workshop where the cobbler hammered away at his work through many weary hours each day. Observing the dreariness of the surrounding, the odor of toil, and surmising the monotony and tediousness of the cobbler’s task, the gentleman said, “My friend, this constant toil must get on your nerves at times.” “Yes,”- replied the cobbler, who was a philosopher as well, “it does, but when I get very tired I turn my back to my work, open the door, and gaze upon the beautiful out-of-doors.”
Just then he swung a door which opened on a beautiful scene of wide expanse of mountains and sea. “This,” he said, “refreshes me and then I am happy to resume my duties.”
It is human nature to tire of our surroundings, and at such times circumstances may oppress us which ordinarily give us joy. Like the shoemaker, we need to open the door and get a new view which will refresh and bring back with accelerated force our interest and enthusiasm. Regardless of how dreary life may be or how weary we may seem, there is always a door open which brings.relief and joy.
The autumn months follow very closely upon the heels of vacation time, and a renewed enthusiasm, inspiring with new hope and happy expectation, is requisite for a victory over all opposing and discouraging conditions.
Let’s open wide every door which leads to activity and feast upon the things of beauty, courage and power, thus filling our mental storehouse to overflowing capacity, which will cause us to cheerfully enter upon the field of labor we love so well, and one so rich with opportunities.
The S. S. C. U. Supreme Board is happily anticipating our support and co-operation in the Union’s continued progress, and assure us of their willingness and pleasure to be of every assistance to us in our efforts.
Frank “Lefty” Jaklich,
No. 180, SSCU.
■ o------------
“TENTH BROTHER”
By Josip Jurčič	M
Translated from the Slovene Text by Joseph jfi* ™
Cassidy: I hesitate to mention it, Mrs. Cheatum, but your husband owed me $10 when he died.
Widow: You don’t say! I know you are glad now that you have something to remember him by.
“I just bought a new auto and I traded in my old player piano on it.”
“I didn’t know they would accept player pianos on an auto deal.”
“Well, in this case the agent was my next door neighbor.”
Prison Visitor:	Well, my
poor fellow, was it love of money that brought you here?
Convict 34567: Naw, there ain’t no chanct to counterfeit the stuff here.
(Continuation)
“Manica,” said the physician’s daughter, “I must scold you a little. You do not love me a bit. Look, you are so sad, that whenever I look at you I feel sorry for you, and still you do not tell me what ails you. waited for a long time, but now when I see that you do not care to tell me yourself, I must be gin. I tell you directly, that I do not lack anything, but if I were in your place, it seems to me that I would feel perfectly happy.”
“Can I really control myself so little that everyone sees and knows already!” said Manica.
“Now listen, if you mean that because I know that on that account everyone knows, I will feel so hurt that I shall never come to you anymore. Tell me truthfully, is it not true that you love Mr. Kvas more than Marian?”
For an answer Manica leaned on her friend’s shoulder and whispered:	“Marička,	if you
know already, then please do not tell this to anyone, not even to your father. I would have told yo.u sooner than to anyone else. I thought that only he and I knew about it. But it looks as if everything were against me. Oh, how I wish that it were only you that knew about it; I would then feel very happy; because then I would have you to talk about my happiness. But now knows already he who should be the last to know about it.”
To Marička all this was something new. She blushed, and said smilingly, “Manica, must one talk about such things so sadly? If I were you, I would be dancing and feeling happy about it. Let others do what they want; let them know and say what they will! If someone asks you, you do not have to tell him; chase him away, and tell him that it is none of his business. Who can force me to tell what lies in my heart, if I do not care to tell?”
“But you do not know—” “Well, if you want, I shall keep as.silent as this rock here.
I will not even dare to think about it. To tell my father is no less impossible than to someone else. Why, I would not even know how to go about it. I am so foolish that I would feel ashamed if I had to tell. I could tell such things only to you, to you and to our housekeeper Liza. Do you know how I found out?”
“Did Lovre himself tell you?” “Oh, no, he does not tell anything. Especially today, he was so quiet that I was wondering what was the matter with him.
I wish that you had told me sooner, for then I would not have pestered him so much, since he had only you in his head. And yet I made him promise me that he will come to see us sometime next week. When he does come, I will tease him a little about you, provided you will not feel hurt if I do. He did not tell me anything, but nevertheless in the end I saw through him. But a while ago you said that someone, who should not know, knows about this affair also. Who is he?” “Marian!” said Manica. “Well, what if he does know!
I do not see why you should feel sad about it. If you do not care for him, well, what of it! What can he doto you?”
“He can easily cause me a great deal of sorrow. He is such a queer person; sometimes he appears as if he has a kind heart, and for this reason I liked him, although I could never love him; and then again he gets stubborn and all changed. Today he was purposely looking for an opportunity to talk with me. I had to
Va
safrfhušt
[f
75
M
f
listen to queer accu: him to whom I promised anything. ** wild, and threaten* la , will drive Lovre fr01110 r^tc before the week is °'eI r'reji that he will tell ^ ijni, everything. I told h'1" 8nici that while I do not 1°', a uc still respected him* ti does that, then I will8 * 8e spise him. Yes, in * * a boi even begged and iw>P 6*i v by everything that Bno dear and sacred to kee' sake$ but he did not want*0 rispe anything, and you ^ yourself that he left 1 Vsi went away. I shall n° !<lriih all the vile names ini, Lovre, but every word* kni^ deeply.”	1 Vs
Well, what if he ‘ Si your father, he will Rke, him, till he asks y°u’,. "°t, 1 can easily say that ft J$ev A little lie like—^ u.
“That is not so eSj f pr, dear! The other da) “"nil heard a conversation Hsor my father and mot^ tžip0 know that they **hii suspicion already. . e8tu knows how they 1 doi come upon that. * ^ p, easily believe, esped8' rolty rian tells them.	^aji
lave overheard one 0 versations, and so he 1 certain, and I, of c°u 1 št, not deny it.—But th® ’ j cculd not lie, esped8 ’ parents.”	S
“Oh, he will not t* ‘ does, I shall never 1°° loye, again!”	ji	Vl
I thought at times: ^ father thinks differelli j lo j such things, but Eli, j that if my parents iega ovre will have to ; ^ lome. If that should ^ ^ could never forget ^ >iraj would be very, yeS’ .] nappy. In former ti^ 2 ^ ed more to my but now, when some , me, that—” Manicil , finish. Tears came to she embraced her ** Že ? wept silently.	j	;,o (
It is a known f0^^ en have softer heart3’ ^ it does not take m^^	]
tears to their eyes> ^ u sign of joy and	^
have the origin in the f ' human heart and eyeS^ reason Marička, se*f ( so friend crying, could11 He her tears for very l0llf j( j%( After that both 2*^ lently for some time' J ^e and then would 5^1 something, in order ^ H n-the subject, but ^ ^ ^ easily seen that she, ^ H the proper words to ^ A a conversation into 8	%
channel.	j)	1%
Manica, sunk gazed toward the v° J g sk] were" tearing and j .In ward the woods. ^ the girls, a ha^k ^	1
chick, stolen in the his young ones. I . ^ "Do you see t>* asked Manica.	^ n
“And the chick! ^ ^ ; ture, how it chirp9 J1 ^ will have to die,’ J1 friend.	J-	I4
“If the animals t%{ to this chick it see’1’' J the whole world isc end with it.”	J	; t,
“How come that 1 ^ ^ «i a strange though ^Je hea,n”
(To Be Con*111 H
 S
Shake En* e]^|
—-—S\
Foreman (t° (t ^ Now then, Bill, yfl, rying up some mo1, /
Bill: I ain’t feel^ f h\
I’m trembling all 0' j Foreman:	We
with the sieve the’1'
' Jit
Vapt Meadow Lands, Pa.
»»t«' “»T PIK^- -r
ha'1 t, 75	Janeza Krstnika,
Ji« 'a °v Meadow Lands, ta' , v nedeljo 6. avgu-'omfost0J.ihmk "a Denny’s Field ovef- rirej„ ' Ker bo ta piknik 'ajui v Prid društveni bla-Jnbf0 Prosim vse člane in a . ?. e®a društva, da se iste-8e tist e^J'°’ Opozarjam tudi {8e' .V c'ane našega društva, a (jJ11 n’ka ne bodo udeležili, atj v°;Se eno morali prispejo Ti en d°lar v društ-) Ice®! iajje agajno, ker dolžnost ut*01 Uspeva ^ana Je’ da nekoliko
" vsi C*1U8a Podporna društva n0*5 idtiih *,0Saniezniki iz te in so-Hi( d^aselbin, so vljudno vab-!tliku nas Posetijo na našem 'sak ^Sak dobrodošel he atopnir bo lepo postrežen.
[1 n«1 site, Za Piknik ne bo ni-r0U. * 'ot, v'11 Se Pa tiče onih do-
t ^ isi sevoH Spa^aJ° k pikniku, bo-V ' a na mestu, pj llost onim, ki ne vedo Uipitj5 °' Panika, želim pri-i°n1 Hson TjClf, na-' se l)el.)e.i° do
d0' ižip0t	‘	Tam	bo	nabit
ave! ^hino-f °m’ ki pridejo od G0* estu °na, krenejo na tem tiapPe i (i0^na ^esno, iz Canonsbur-!|» pa* ?a na levo roko. Od icia® 'iblj^j. (0 Prostora piknika je ^«Jju°;no miljo daleč. V 'f Tknjjj slabega
vremena se bo a, el°žil na dan 13. avgu-
> Št 7a,Svidenje! — Za društ-
' 75 JSKJ;
-SePh Markely, tajnik.
^nan ^°U‘Vn' ^ue’’ ^anada-
lovPtl . '?a Se članom društva
jbodo ‘ Rudar” št 217’ da Itie m v sedaj naprej vršile
i° PoSečne Se,^e na prvo ne"
cu, j Vsakem desetem v me-%a 'eer na domu tajnika, ls Naslov je:	Noranda,
ia •’ Quebec.
; ^ !iralomen’’ene nedelje se bo Ufp asesment dopoldne od l naprej.
^skim pozdravom, tajnji Martin Videtich, društva št. 217 JSKJ.
Že ^	Barberton, O.
'° dr sem opozoril član-JSKjStVa sv‘ Mtirtina, št. Sieni ’ida naj ljlača svoj
mor 25‘ v •iuliJu’ kate" na arn Pravočasno odpo-
’fiiso ^(\Urad- Izkazalo se je,
^ ^Icjr]0^ °P°mini tudi topot ki plačuie‘ s°	mesece nazaj.
110 1 n® ^ eP°bol j šl j i vi. Nikakor priučiti reda, da ^ej-j Za Vsak mesec sproti. ^fisec^1 *nesej° denar po 2h. P^i f?o ’ kar Je prepozno. |H rneSeea°Pet’. ki dolgujejo za t en jv, ‘ ’ Prinesejo pa samo V*- Tudi t„ so slabe
| ^ t,
> ela^11 mestu naznanjam kitili ^ *n ^Innicam, ki ni-
U !S%3 mr da 30
pV' 'i *lep„ ,' Ravnal sem se 'j'Ustvene seje z dne V % 'v<la id 8 suspendirani ( v|l* 'J ^itive/ ruštvenih uradn. m Sen-uVas samil1- Neka I'	c|H	or ne da vtepsti
i.^jjii , n‘mamo v društveni L%, (?nar-ia za zalaganje, tv 'tHhtev.a ^ednota ne čaka. ij1 a a®esment od dru-
>,ki WPm,esec in od vsak°-
4	zavarovan.
'JSKj;’Stvo sv. Martina, št.
ton 2agar, tajnik.
aV°čatj • Windber, Pa. Ve lrnam žalostno vest, Nk	27.	julija
Nd' Usta,, ’ ki ,]e bil eden
^%i>»yiteljev in pr
2]la^ega društva, tljj, ^a (je, ‘ julija je odšel še ' ,/ obii Ves rlr ° V rudnik, kjer je
j s-s*Kw je
“ [/ % Tirih, , trebuhu se je
$ '<V ttv da“ k zdrav'
h\ 'nic0 j elJ° je moral v x torek se je mo-°Peraciji, katere
k
end
hitf >t lov*
m:
?illl» in # impl°r at
c0-
u left 1
5s „ oi'd5
e oi he
lOUf5'
the5'
ci*l
t tel ]0oK
rjies
fei't
io'v
its : o le!l ldl>s
38,
vn s. netl’l c
to1
fri1
it W rta iid1 , # 3»
rro"; he ’
jreS'
gif'5
e- .;i
i ^ &
tt
h«
w
V
.J
Hi
DOPISI
pa na žalost ni srečno prestal ter podlegel.
Pokojni brat Frank Kinkela je bil rojen leta 1886 v vasi Zvaniča, občina Kastove, okraj Voloska. Tu zapušča ženo in štiri otroke, od katerih sta dva nedorasla, v stari domovini pa eno hčer, očeta in mater. Brat pokojnika se nahaja v Ratun v New Mexico.
Žalujočim ostalim izrekamo naše globoko sožalje!
Vinko Kinkela, tajnik društva št. 204 JSKJ.
Calumet, Mich.
V proslavo 35-letnice obstanka J. S. K. Jednote, priredi društvo sv. Cirila in Metoda, št. 9 JSKJ v Calumetu, Mich., velik ljudski piknik. Ta piknik se bo vršil v West Taramarcku, vsakemu Jugoslovanu dobro poznanem gozdiču, v oni dolini za Goršetovo hišo.
Da bo piknik bolj zabaven, se bodo vršile raznovrstne tekme za mlade in stare. Vstopnina bo prosta. Pripravljalni odbor bo dobro preskrbel za okrepčila in sicer: za lačne želodce bo pripravljena na ražnju pečena jagnjetina, a za suha grla pa postavno pivo, ki se bo prodajalo po 5 centov kozarec. Obojega bo dovolj na razpolago in za mali denar bo veliko raznovrstnih okrepčil in proste zabave. Zato se vabi na to proslavo vse jugoslovansko občinstvo, starejše in mladino ter iz bližnjih naselbin, kakor Lau-rium, Ahmek in drugih. Upamo, da ne bo nikogar v naselbini, ki bi se ne udeležil te proslave. Cim večja bo udeležba, tem prijaznejše bomo sprejeli prosperiteto, ki se povrača ter odslovili depresijo, katera nas itak že predolgo muči in tare.
Za obilno udeležbo se društvo vsem posetnikom že naprej zahvaljuje in kliče: na svidenje v nedeljo popoldne 6. avgusta, na pikniku sv. Cirila in Metoda, št. 9 JSKJ!
John D. Zunich, tajnik.
Export, Pa.
VABILO NA PIKNIK. — Društvo “Studenec pod skalo,” št. 138 JSKJ v Export, Pa., bo priredilo piknik v soboto, 12. avgusta na Lawrence Zupančičevi farmi.
Pričetek piknika bo ob 2. uri popoldne in bo trajal do 12. ure ponoči. Vstopnine ne bo nikake, kakor tudi vožnja iz Exporta in Claridgea bo prosta. Samo za plesalce se je določilo vstopnino 10 centov. Avtobusi bodo vozili iz Exporta po sledečem redu: prvi ob 4. uri, drugi ob 6. uri in tretji ob 7. uri. Čakal bo pri pennsyl-vanski postaji. Iz Claridgea bo pa odpeljal bus ob 6. uri popoldne.
Kdorkoli se želi peljati z bu-si, naj stopi v stik in to naznani bratu Antonu Jerini in on bo poskrbel za vašo transpor-tacijo tja in nazaj. Izvzeti so otroci pori 16. letom brez spremstva staršev.
Prav vljudno vabimo vse člane in članice ter drugo občinstvo iz okolice, da se udeležijo tega piknika polnoštevilno dne 12. avgusta.
Vsi na svidenje na Zupančičevi farmi!
Frank Kužnik,
tajnik društva št. 138 JSKJ.
-------o------
Arkadi j Averčenko:
IZNAJDLJIVOST NA ODRU
O svojih prvih korakih na odru sem pripovedoval na drugem mestu.
Moji nadaljnji koraki pa bodo čitatelja prav gotovo (jaz vsaj tako mislim) tudi zanimali.
Evo vam enega izmed takih korakov :>
Že tri tedne nastopam v gledališču. Moja vnanjost je impozantna, važna, na vse diletante gledam z višin svojega veličastja.
Nekoč sem sedel z igralci v zakotni pivnici pri vinu in ko-štrunji pečenki ter poučeval svoje starejše tovariše, kako je treba podajati Hlestakovljevo vlogo. Prav nič me ni motilo, da je moj kolega Gogolj že zdavnaj pred mano vse natančneje in podrobneje obrazložil igralcem to vlogo.
Suhljat mlajši gospodek z belimi lasmi in z licem, spačenim od večnega smehljanja, je stopil k nam in pričel vsem igralcem prijazno stiskati roko: “Pozdravljeni, Garriki!” Seznanili so naju.
“Ste vi tudi igralec?” sem ga s pomilovanjem vprašal.
“Kaj pa mislite!” je odvrnil in pokazal zobe. “Kako morete človeku ob prvem pogledu prisoditi kaj tako slabega?! Nak, nisem igralec, toda o vašem poklicu vendarle marsikaj vem. Ste že dolgo pri gledališču?” Pogladil sem si svoja obrita lica:
“Razmeroma. Jutri bodo trije tedni.”
Oho! Potemtakem bomo čez osem dni lahko praznovali prvi jubilej. He, he . . . Kar predstavljam si, kakšno tremo imate na odru!”
“Kdo — jaz? Nikakor ne, niti najmanj!”
Nu, da, saj se poznamo! To se ve, če ste se vlogo nagulili, če imate pred seboj zanesljivega suflerja in če vas povrhu obdajajo še izkušeni tovariši, potem je stvar popolnoma jasna. Toda, pomislite — kaj, če se zgodi na odru nekaj nenadnega, nekaj takega, česar nista predvidevala niti režiser niti avtor — lahko si mislim, kakšno fizionomijo boste napravili in kako se vam bodo tresla kolena . .
“Nu,” sem se nasmehnil, “mene ni moči tako kmalu spraviti z ravnotežja.”
“Pravite, da ne, toda prepričani bodite, da se kaj takega lahko pripeti celo Varlamovu in Davidovu!” ’ 1 “Meni se ne more.”
“Želim, da so mladi ljudje skromni!” je zakričal.
Nato se je zamislil in me postrani ogledoval. Imel sem vtis, da mu grem na živce . . .
“Kaj pa igrate jutri?”
“ “Kolo življenja” Rahimova. Sam avtor je obljubil, da pride jutri pogledat, kako igram Ce-šihina.”
“Vi torej igrate Cešihina? In pravite, da vas na odru nihče ne more spraviti iz ravnotežja?”
“Da. Menim, da bi se vsakdo zaman trudil.”
Zlovešče se je nasmehnil. Podal mi je svojo koščeno roko.
“Koliko stavimo? Šest steklenic kahetinskega vina in šest koštrunjih pečenk.”
“Nočem.”
“Cernu ne?”
“Premalo je. Po deset tega in onega, plus kavo z benediktincem.”
“Dečko, vi boste ali daleč prišli ali pa . . . nesrečno končali. Sprejmem!”
Tako je bila ta čudna stava sklenjena.
•i«
Bilo je v drugem dejanju “Kolesa življenja.” Ravno sem končal buren prizor z ljubljenim dekletom, ki mi je izjavilo, da ne ljubi mene, marveč nekoga drugega.
“Kdo je ta drugi t” sem vprašal skrajno mračno.
“To vas nič ne briga,” je ponosno odvrnila in odšla.
Svojo vlogo sem prav dobro znal. Po odhodu ljubljenega dekleta bi se moral zgrabiti za glavo, zaškripati z zobmi, se zagrizti v divanovo blazino, potem pa izvleči iz žepa revolver in si ga prisloniti k sencu. V tem trenutku bi morala planiti v sobo gospodinja, ki me skrivaj ljubi, med tem ko je jaz prav nič, me zgrabiti za roko, ihteti na mojih prsih in mi priznati svoja čuvstva . . . Med nami rečeno, takih dram ni
prav nič težko igrati, še manj pa pisati.
Že sem se zgrabil za glavo, že sem po avtorjevi zamisli zaškripal z zobmi in ravno sem se pripravljal, da skočim k divanu in se “zagrizem v blazino,” ko so se namah odprla stranska vrata in je stopil na oder suhljati mladenič z belimi lasmi, prav tisti, s katerim sva stavila, da me bo na odru spravil iz ravnotežja.
Z dveh strani sem začul piskanje: spredaj je bil to sufler, zadaj pa režiserjev pomočnik. Iz ravnateljeve lože je zrlo na nas ostolbenelo avtorjevo lice.
“Zdravstvujte, Cešihin,” je zgovorno dejal belolasec in mi podal roko. “Niste me pričakovali, kajne? Cigaretico sem prišel zvit in malce pokramljat.”
Spredaj sem slišal pritajeno piskanje, zadaj za kulisami pa obupno preklinjanje.
“Zdravstvuj, Vasja,” sem mračno dejal. “Toda zdajle ravno nisi prišel za časa. Nič te ne rabim. Kaj, ko bi prišel kdaj drugikrat, a? Sam bi bil rad . . .”
“Ta je pa dobra!” se je zasmejal belolasi navihanec in se zavalil na divan. “Sediva in kramljajva.”
Publika ni opazila ničesar, le za kulisami je zlovešči šum vedno bolj naraščal.
Zamišljen sem pričel stopati | po odru.
“Vasja!” sem pomembno dejal. “Poznaš Lidijo Nikolajev-j no:
Poškilil je name, mi neopaženo namignil in izustil:
“To se ve, da jo poznam. Prekrasno dekletce.”
“A-a!” sem zakričal v nenadejanem napadu besnosti. “Tak tako, ti si torej tisti, ki se mi je zaradi njega izneverila?! (Suflerjevo mesto je na mah postalo prazno, jaz pa sem bil ravno zavoljo tega kar nekam močnejši in odločnejši). Ti?! Odgovori, lopov!”
“Vasja” je ves prestrašen pogledal moje stisnjene pesti in s pomirjevalnim glasom dejal: “Pustite to, pogovoriva se rajši o čem drugem . . .”
“O čem drugem?” sem zatulil in zmagoslavno pogledal avtorja, ki je skakal po ravna-nateljski loži, kakor konj po gorečem hlevu. “O čem drugem? V grob bi me bil skoraj spravil, zdaj pa hočeš govoriti o čem drugem?! Odgovori! (Planil sem nadenj, pokleknil na njegova prsa, ga zgrabil za goltanec in pričel u-drihati z njegovo glavo po robu divana.) Odgovori — kako daleč je stvar že prišla?” “Vasja” je pobledel ko smrt in zašepetal:
“Pustite me, medved! Saj me boste zadušili! Ali ne razumete šale?”
“Umrl boš!” sem kriknil. “Nikdar si ne boš mogel več privoščiti takihle dovtipov!” Gledal me je s prosečimi očmi.
Nato je šepnil:
“Nu, izgubil sem, kaj še hočete od mene? Pustite me, da grem.”
Smrt, smrt!” sem se drl v zlobnem zmagoslavju in še enkrat tako udaril z njegovo glavo od divanov hrbet, da je jek-nil in se zavalil po tleh.
“Ali sem ga ubil?!” sem zakričal in pričel teatralno lomiti roke. “Vode, vode, nesrečnežu!”
Zgrabil sem kozarec vode in temeljito polil “Vasjino” telo, ki se je zvijalo na tleh. Prestrašeno je kriknil.
“K sebi je prišel!” sem se razveselil. “Zdaj pa izgini, nesrečnež, zunaj boš lahko premišljeval o tem, kar si napravil.”
Zgrabil sem ga za ovratnik in ga vrgel skozi stranska vrata. Prijel sem se za glavo in prisluhnil. Po mehkih zvokih u-darcev in po pritajenem stokanju za kulisami sem lahko so-
dil, da je prišel nesrečni Vasja v prave roke.
“Tako, zdaj torej vem, kdo je njen izvoljenec!” sem bolestno kriknil. “Nak! Rajši smrt, kakor to spoznanje!”
Naprej je šlo vse, kakor po maslu: izvlekel sem revolver, ga prislonil k sencu, skozi srednja vrata je pritekla ljubeča žena, mi padla na prsa — iz-kratka, spet sem se znašel na pravem tiru, s katerega so me s tako smolo poizkušali spraviti.
“Kolo življenja” se je zavrtelo: sufler se je spet pojavil na svojem mestu in v loži pomirjeni avtor.
*
Po končani predstavi so mi v garderobi dali listek z naslednjo vsebino:
“Žrite svoje vino in koštru-njo pečenko brez mene. Vse sem plačal. Sam grem domov in sam bom objokoval svoj poraz. Bodite prekleti!”
 o--------------
France Bevk:
Pismo, ki ga je pisala ženska
Na zamerite mi—tako berem v pismu, ki leži pred menoj — teh vrstic. Pismo, ki ga je pisala ženska, porečete. Da, morda je v njem preveč solzavosti in naivne radosti. Morda. Toda — kako naj pišem drugače, kot sem čutila? Bodi že kakorkoli. Ko ga boste prebrali, ga raztrgajte in vrzite v ogenj. Ce ga ne boste brali, boste tako storili isto. Vseeno mi bo, saj tega ne bom vedela. Nocoj, to noč vem in čutim le, da moram povedati vam vsem, četudi tega morda nikoli ne boste izvedeli, kako sem po dolgih dneh samote in otožja nekaj posebnega doživela. Zame nekaj po-j sebnega, a vam se bo morda zdelo smešno. Pa na to še misliti ne maram. Žalost je rada sama, a radost kriči in poje. In ne vprašuje, če se ji; ljudje smejejo.
Še danes ta dan sem bila strašno žalostna. Za to nisem imela nikakega vnanjega povoda. Toda notranji povodi so stokrat bridkejši. Leže na duši kakor venec trnja in se ne dajo odstraniti. Zjutraj, opoldne in zvečer. In še v noči.
Ko sem se popoldne vrnila iz šole, sem žalost prinesla že s seboj. Sedla sem k oknu svoje sobe, položila roke v naročje in strmela na travnik, ki se vleče za hišo. Nekaj dreves, ki tvorijo gaj, pa potočič, ki ga deli, me — ne vem, zakaj — spominja na slovensko zemljo. In morda še reka tam zadaj, ki šumi med skalami. Prav zato, ker šumi in se peni kakor naše reke. Vse drugo mi je tuje.
Pogosto se mi ranjeni pogled odvrne od pokrajine in se razgleda po stenah, ki sem jih bila našla gole, ko sem prišla. Sama sem jih okrasila. Poleg pokrajinskih fotografij sem razobesila portrete slovenskih pesnikov, ki sem jih bila v teku let izrezovala iz časnikov in jih hranila. Na najvidnejše mesto sem obesila sliko svoje rojstne hiše. Med cvetočim drevjem na zelenem griču slamnata streha in rdeča okna. Akvarel, ki sem ga bila sama napravila kot dijakinja. Ponosna sem nanj, dasi vem, da za druge nima nikake vrednosti. In še slovenske knjige, ki stoje na komodi. Ni jih mnogo, nekatere sem že petkrat prebrala. Večino pesmi znam na pamet. In jih vedno znova prebiram. Nimam časnikov ne revij — kje naj bi jih dobila? — popolnoma sem odtrgana od slovenskega kulturnega življenja. Včasi mi pride čudna misel: ali se še tiskajo knjige v naši ■ besedi! Moj Bog! Te knjige, ki jih imam, se mi zde kdaj pa kdaj spomeniki izumrlega jezika, ki ga edina še znam, a nimam nikogar, da bi z njim govorila.
Pogled na travnik s potokom, na stene s cenenimi slikami, na zaklade naše besede me je večkrat razvedril. Proč, žalost! Tega dne me ni mogel razvedriti. Prebujal mi je nasprotno vse bolestne občutke, ki so me obdajali v tem kraju od prvega do tega dne. In še daleč nazaj. Sede na stolici, sključena v dve gubi sem podoživljala še trenotek mladostnih sanj, ko sem sveto verjela, da so nekatere stvari v človeku in zunaj človeka nedotakljive. Da, potem je prišlo drugače. Življenje mi je dan za dnem trše dokazovalo, da je hudič močnejši od Boga. Človek ima eno samo čelo, ki je prešibko, da bi se moglo upreti vsemu svetu. In eno samo srce; še naj slabše je prečisto, da bi samo sebe zatajilo.
Tako sem nekega dne stala v vlaku na goriški postaji in čakala, da me popelje na jug. Hlinila sem hladnost, posmehlji-vost, da bi ne izdala svoje notranjosti. Nekih občutkov, ki sem jih le podmolklo čutila, sem se jasno zavedala šele, ko je vlak vozil čez Sočo in nisem več videla ljudi na postaji. Še dobro se spominjam, bil je jesenski večer, solnce je pravkar zahajalo in mavrično gorelo na oblakih, nad Vipavsko dolino, nad robovi Trnovskega gozda. Še sem gledala skozi okno. In tedaj mi je bilo nenadoma, kakor da se mi je srce nekam zapletlo, zavozlalo in se s slednjim sunkom vlaka trga od te zemlje, od Krasa, od Vipavske doline, od Gora, od Brd, od Furlanske ravnine in od hribovja nad Čedadom. Ne, moja bolečina ni bila namišljena, tudi ni bila zgolj duševna, tudi fizična, čutila sem jo po vsem telesu. Ne vem, s kakšnimi čuvstvi so drugi zapuščali domovino. Le to vem, da teh najčistejših, a hkrati najbolestnejših občutkov nikoli ne bom pozabila.
Stala sem ob oknu, stala. Na mojo dušo je legalo vedno težje, me dušilo v grlu in me stiskalo za srce. Branila sem se solz. Nastala je noč. Domovina je ostala daleč nekje v ju-trnji zarji. Mimo vlaka so vršele ognjene iskre. Bile so ko napete žice, ki so mi kazale nazaj, nazaj . . . Vlak me je vozil neznano kam.
Bila sem vsa izmučena, ko sem prišla na mesto. Bolj duševno ko telesno. Šele, ko sem s kovčegom v roki stala na postaji, sem se zdramila iz neke omotice in se razgledala. To je moje novo življenje? Kakor da mi leži na dlani ko pikapolonica in si ga ogledujem. Vas je bila v solncu, v solncu polja, vinogradi, rjava pobočja. Saj morda ne bo tako hudo, sem si | mislila. Toda bolj ko sem se bližala vasi, bolj se mi je dozdevalo vse tuje. Poznam čuv-stvo Človeka, ki pride kot potnik v kak tuj kraj, občuduje romantiko, a že naslednjega dne odide po nove vtise. Jaz pa moram živeti tu, če hočem sploh živeti. Že sem čutila, da se mi duša nikoli ne bo mogla privaditi. Tako sem bila zmedena, tako polna čudnih občutkov, da bi zajokala in se za-i smejala.
Zaprla sem se v sobo, hotela i sem biti sama, sama. Ne, ne jočem se rada in za vsak nič. Z malimi izjemami je bil vsak jok važen mejnik mojega življenja. Tako tudi ta. Ko sem se izplakala, sem se čutila olajšano, a ne docela potolaženo.
Okrasila sem si sobo, med njene stene sem poskusila pričarati vsaj košček domovine. Nato sem se razgledala. Ne da bi se ne bila hotela vživeti v novo življenje, se hotela zama-miti z vtisi sebi v dobro. Saj mi je bilo vse novo in zanimivo, kot bi bila odprla živo ilustrirano knjigo o tujih krajih in jo brala. Otroci, ki me gledajo z bistrimi očmi, me kličejo za “maestrino”; rada jih imam, dasi se skoraj ne razu-
memo, ker ne znam narečja. Če le pobožam njihove glavice, mi je laže. In ljudje s svojimi posebnimi navadami, ki jih spoštujem; naivni, prenaivni, “dobri ko kruh,” kakor se glasi njihov izrek. In pesmi in plesi, zemlja v solncu in mehke noči . . . Toda vse to mi ni moglo ubiti spomina na slovenske vasi.
Sčasoma, ko so mi prvi vtisi in zanimanja obledela, ko sem se privadila kraju, ljudem in o-trokom in je postalo življenje iz dneva v dan enako, sem s sladko bolečino v srcu vedno bolj mislila na dom. Hkrati pa sem občutila strašno samoto. In jo občutim še danes. Sama, sama, grozno sama, ko da visim v praznem prostoru. In nato tista strašna žeja po slovenski besedi. Ne vem, če jo je že kdo občutil tako, kakor jo občutim jaz. Kdaj pa kdaj me spravlja v tako žalost, da se zapiram v sobo in se mi še solnce zdi bridko. V takih tre-notkih postajam strašno otročja. Sama s sabo govorim. Sama se vprašujem, sama si odgovarjam. Stene me poslušajo. Stene se mi ne smejejo. Morda me razumejo globlje, kakor bi me mogli razumeti ljudje. Le sama sebi se smejem, kadar se zavem svojega početja. Ali sem znorela? Da, še danes, še danes. Še sede na stolici, strmeča na travnik, na potoček, na drevje, sem glasno ponavljala svoje misli. Pomagati pa si ne morem. In prav zaradi žeje po slovenski besedi pišem tudi dnevnik. Nikoli ga nisem pisala, a zdaj mu vsak večer zaupam svoja doživetja in občutke. Tako se pogovarjam. Da, to imenujem pogovor. Nad nekaterimi stvarmi se danes zgražam, ko jih berem, tako sem bila odkrita. Ne bi jih mogla ne smela ponoviti. Dnevnik bom sežgala, da ne pride komu v roke. In vendar mi bo žal zanj. Ne zaradi vsebine.
To je v glavnih obrisih vse, kar sem ta čas doživela in občutila. Vse, kar sem danes popoldne podoživljala v mislih, kakor da polagam račun o svojem življenju. Ko sem prišla io konca, mi je bilo, kakor da stojim med prepadom. Tako me je stisnilo za srce, da bi bila zavpila. Bilo je prvič, da sem začrtila življenje. Čemu živim? Le za hip. Že sem se prestrašila.
Ven moram, sem pomislila. Na zrak. Vzela sem Cankarjevega Kurenta — godba njegovega jezika mi je strašno všeč — odšla sem od doma. Da bi bila sama, popolnoma sama, sem krenila po travniku, ob po-točiču, čez nizko pobočje, na katerem so rasle breze. “Med borovjem temnim mlada breza rase,” sem se spomnila Jenkove pesmi, ki sem jo nekoč s solzami v očeh deklamirala v šoli. Krenila sem čez železniški nasip. Na drugi strani so ležala polja, za poljem se je vlekel ob reki dolg, ozek pašnik. Na njem so se pasle ovce. Bosonog pastirček je na skali sede igral na svirel. Pesem je bila zategla, otožna. Postala sem in posluhnila — četudi me ni spominjala naših gora, mi je dobro dela.
Krenila sem po stezi, ki je tekla ob nasipu. Nič več nisem videla vasi. Imela sem občutek, da hodim po daljnem, tujem kraju, odrezana od sveta. Odprla sem knjigo in brala. Brala sem glasno, bolje: pela sem. Nato sem zaprla knjigo in oči. Pred menoj so ležale domače vasi, logi in polja, bele ceste so tekle na vse strani. Bilo mi je sladko, a hkrati grenko do solz in ironičnega smeha.
Odprla sem oči. Siva, jesenska pokrajina, nebo na rahlo prepreženo z oblaki. Šla sem dalje. Bila sem sama, nikjer ni bilo videti človeka. Grabila me je želja, da bi šla daleč, strašno daleč, nekam na (Dalje na 6. strani)
PISMO, KI GA JE PISALA ŽENSKA
(Nadaljevanje s 5. strani) konec sveta. Bila sem lahka, brez misli, kakor da vsa plavam v neki namišljeni sladkosti.
Ne vem, koliko časa sem hodila. Na eni strani se je vlekel železniški nasip, a na drugi strani je šumela reka. Za reko se je prožilo položno, pusto, neobljudeno pobočje. Kraj je bil vedno bolj samoten. Dolina se je ožila, kakor da nekje tam v dalji zapira reki pot.
Nenadoma sem obstala. Pred menoj je stala čuvajnica. Na pustem pobočju je bil prekopan in ograjen laz, v njem je rasla zelenjad in nekaj mladih dreves. To ni bilo nič posebnega, a me je vendar čudno prevzelo. Takih lazov sem videla doma premnogo, a tu še nobenega. Zdel se mi je tako slovenski, tako topel in domač, da sem nehote pobožala ograjo.
Steza je peljala tik za čuvajnico. Že sem se hotela vrniti, a me je zamikalo, da bi videla še ostali del doline, ki jo je zakrival kucelj s hišico. Pred čuvajnico sta skakala deček in deklica in se igrala s psičkom. Deklica je bila svetlolasa in sivih oči, a deček, ki je bil manjši, črnikast, le obraza sta si bila podobna. Ko sta me zagledala, sta pustila igro in strme obstala. Ščene pa je zabevskalo in se mi zagnalo podnoge.
“Tiho, cucek,” sem mu rekla slovenski. “Ta, ta! Glej ga! Tako majhen, pa tako hud!” Otroka sta za trenotek razširila oči in se spogledala. Nato se je deklica okrenila na peti in planila v vežo.
“Mati! Mati, tu je gospodična, ki govori slovenski.”
Bila sem tako presenečena, da sem obstala ko ukopana. Na prag je stopila ženska in me gledala. Bila je še mlada, a zajetna, ruto je imela zavezano po briško, roke si je brisala v predpasnik. Zdelo se je, da se me ne upa ogovoriti.
“Vi ste Slovenci?” sem vprašala negotovo.
“O, Bog pomagaj,” se je ženska na vsa usta začudila, “odkod ste se pa vzeli? To bo moj mož vesel.”
Tak je bil pozdrav. Tako prisrčnega, iz dna duše prihajajo čega še nisem doživela. Ne vem, kaj je bilo zame večje, presenečenje ali radost
Kajpak, morala sem vstopiti in sesti. Otroka sta me zija je, z zanimanjem opazovala. Za n ju bom za vedno “gospodična, ki govori slovenski.” Pes me je obvohaval. Gospodinja je bila vsa zmedena, ko da je stopil Bog v hišo. Ni vedela, s čim bi mi postregla.
“Nič, nič,” sem ji rekla, “samo govorimo, dajmo, govorimo!”
V eni sapi sva vpraševali in odgovarjali. Kako, da smo tu? Kdaj smo prišli? Kako živimo? V nekaj minutah smo vedeli vse. Vsaj v glavnem. Tudi njen mož je bil prestavljen. Doma govorijo slovenski, a sicer do tega dne še niso srečali človeka, da bi se z njim pomenili po domače. To tako dobro dene. Le mož pozna nekega sodnega uradnika v bližnjem mestu. Obljubil je, da jih obišče, a do danes ga še ni bilo. Dolgčas jim je. Pa mož je že star, že dolgo čaka upokojitve. Upa, da jo bo dobil, nato se vrnejo v Gorico, kjer imajo hišo in nekaj zemlje.
Bili smo si ko stari prijatelji, ki so se po dolgem času zopet sešli.
“Čudno smo raztreseni,” sem se ozrla po zahajajočem soncu.
“Počakajte mojega moža,” mi je prigovarjala Brika. “Saj se vam ne mudi. Ne bo dolgo, da pride. Kričal bo, Če izve, da sem vas pustila oditi.”
Da, čakala sem. Ni me bilo strah trde noči. Saj je res kmalu prišel. Črnikasti moži-ček je že imel nekaj sivih las,
lica so mu bila upadla. Z majhnimi očmi je prodiral veselo, nekam globoko v človeka. Usta, v katerih mu je manjkal zob, so se mu sama po sebi smejala. Ko je izvedel, kdo sem, se mu je smejal ves obraz, še ramena. Ne, saj skoraj ni mogel verjeti. Iztegnil je roke, kot bi me hotel objeti. Punčka pa mu je v eni sapi pripovedovala, da me je ona odkrila.
Ostala sem pri večerji. Točneje: pri pogovorih, večerja je bila postranska reč. Saj se komaj spominjam, da sem tudi jadle. Čutila sem se vso prerojeno.
“Tako je z nami,” se je železničar z muko otepal narečja, kakor bi se osmešiti pred menoj. “Ko sem bil prestavljen, mi je bilo, kakor bi mi bil kdo porezal vse kite. Nisem cigan, da bi se klatil po svetu. Moj oče je bil kmet, že iz mlada sem mislil samo na to, kako bi si pridobil nekaj zemlje in hišo. Štedil sem, še oženil se dolgo nisem,	da	se mi	je	želja	izpolnila . .	.	No, daj!	Saj	ste
opazili, da še tu obdelujem zemljo. Ne iz potrebe, iz veselja. In da bi	bilo bolj	po	domače.
Morda ne	bo	dolgo,	ko	bom	zo-
pet videl naše kraje in živel v svoji hiši . . Kako dobro je, da smo se našli,” si je mel roke. “Tako blizu smo si . . .”
Bilo je že pozno, ko sem se poslovila. Najrajši bi bila ostala. Kajpak, še se bomo videli. Železničar me je spremil do doma. Vso pot mi je živahno pripovedoval o tem in onem, a jaz sem ga poslušala le napol. Bila sem navrhana nečesa sladkega, za nekaj dni neskončno bogata.
Sedela sem v sobi in podoživljala vsako izgovorjeno besedo. Napisala sem dnevnik, a še mi ni bilo do spanja. Zahotelo se mi je, da bi napisala še to pismo. Napisala sem ga. Vam vsem, da boste vedeli za mojo radost, četudi je morda ne boste razumeli in se mi boste smejali. Da bi jo bolje doumeli, tudi samote in bridkosti nisem zamolčala, dasi rada skrivam solze.
Pismo sežgite, da ne pride komu v roke. Bolje je tako.
VELIKOST IN HITROST SONC
ZAMUDE MOTORISTOV
Nekdo, ki ima dovolj časa, je preračunal, da povprečni avtomobilist v' Zedinjenih državah zamudi 27 do 32 dni na leto s čakanjem pred rdečimi prometnimi lučmi na cestnih križiščih.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA
Naše sonce spada med manjša sonca in tudi glede hitrosti gibanja ga prekašajo druga večja sonca, šeststokrat hitreje nego najhitrejši brzovlak drevi naše sonce z vsemi svojimi spremljevalci skozi vesoljnost. če si predstavimo, da je njegova masa tolikšna kakor 350,000 zemeljskih krogel, bomo razumeli, kako silne so energije, ki gibljejo plamenico naših dni v brezmejnem prostoru.
Toda naše sonce spada med manjše zvezde v prostoru in njegova hitrost med srednje hitrosti. 20krat hitrejši je šampion med nebesnimi tekači, zvezda Arkturus, ki drevi po Koboldo-vih računih z nepojmljivo hitrostjo 415 km na sekundo, 10,-OOOkrat hitreje nego najhitrejše lokomotive in 400krat hitreje nego izstrelki modernih topov. Pri tem je Arkturus 80,000krat večji od našega sonca in bi imel dovolj prostora za 10.5 milijarde zemeljskih krogel. Vse druge zvezde, ki nam je znana njih hitrost, so pač počasnejše od Arkturusa, a se lahko kosajo s soncem.
Zvezda Beteigeuza, ki ima dovolj prostora za 27 milijonov sončnih obel, predrvi v eni uri 61,000 km, Sirius pa opravi na sekundo 8 km. Strašna je misel, da bi utegnili velikani s temi brzinami trčiti drug v drugega. Toda ta bojazen je prilično odveč, kajti zvezde so tako na redko posejane v prostorju in so tako daleč druga od druge, da moreta po računih zvezdoslovcev trčiti dve sonci komaj vsakih 1800 triljonov let, po Arrhenin-sovih računih pa komaj vsakih 1000 bilijonov let.
PREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC JUNIJ 1933
Odrasli oddelek — Adult Dept.
bremenili zavarovalnino iz načrta “A” v načrt “AA”
Converted Insurance From Plan “A" to Plan “AA”
(Nadaljevanje)
Društvo št. 20:	Frank	Lap	34985,
Frank Zgonc 34984, John Zallar 34981, Helena Marn 34982, Matt Majerle 34983.
Društvo 5t. 25: John Kostelic 34986, Andrej Kucler 34987.
Društvo št. 2ti: Joe Gramc 34988. Društvo št. 29: Mary Chesnik 34990, Blaz Chesnik 34991, Mary Redek 34993, Frank Vidrih 34992, Angeline Foley 34989.
Društvo št. 30: Louis Novak 34994, John Sterle 34995, Anton Urbiha 34996, John Kordish 34997, John Strukel 34998.
Društvo št. 31: John Herak 34999, Mary Herak 35000.
Društvo št. 33:	Matevž Peternel
35001.
Društvo št. 35: Andrej Likovič 35006, Andy Drobnich 35004, Neža Drobnich 35005, Joseph Svelc 35003, Marija Svelc
35002.
Društvo št. 36:	Anthony Koreltz
35016, Stefania Koreltz 35012, Michael Liljak 35014, Milka Liljak 35013, Anton Rovanšek 35007, Mike Derjani 35008, Mary Grosnik 35009, Alois Gali 35010, Apolonija Prosen 35011, Marij Zupančič 35015.
Društvo št. 37: Joseph Krall 35017, Mary Peterka 35018.
Društvo št. 39: Ciril Cernich 35019, Jelena Crnich 35020, Julijana Briški 35021.
Društvo št. 40: Jacob Jerina 35022. Društvo št. 41: John Kavčič 35023, Anton Jurjavcic 35024, Peter Tauš 35025.
Društvo št. 43: Louis Smith 35026. Društvo št. 50: Frank Toncic 35027. Društvo št. 54: John Povsha 35028. Društvo št. 55:	George	Plevlicii
35029.
Društvo št. 57: Terezija Martinsek
35030, Anton Martinsek 35031.
Društvo št. 66: Mary Zamejc 35033. Društvo št. 71: Ignac Fortuna 35032.
Društvo št. 85: Josephine Oreskow 35034, Mike Oreskow 35035, Frank Sustarsich 35036, Vincent Lesar 35037. Društvo št. 87: Joseph Gušič 35038. Društvo št. 99: Matt Rogel 35039. Društvo št. 103: Mary Walter 35040. Društvo št. 104: Mirko Ciganich 35041.
Društvo št. 108: Ivan Križaj 35042, Teresa Podlesnik 35043.
Društvo št. 109: Ana Pocrnich 35044, Jacob Kump 35045.
Društvo št. 110: Ignatz Novlan 35047, John Bombich 35048, Frances Bambich 35046.
Društvo št. 112: Steve Novak 35049, Jerry Ribich 35050, Agnes Ribich 35051. Društvo št. 114: Luka Hercog 35(B2. Društvo št. 116: Mary Previc 35055, Frances Previc 35053, Anton Primožič 35054.
Društvo št. 118: Božo Pleic 35056, Antonia Frlan 35057, Nino Pleich 35058, Anna Mae Pleich 35059, Joseph Loncarcih 35060.
Društvo št. 120: Ana Grahek 35062, Anna Salme 35063, Margaret Papež
35064. Margaret Popesh 35061.
Društvo št. 123: Antonija Vukelich
35065.
Društvo št. 125:	Pierina	Dalponte
35066.
Društvo št. 129: Katrina Krall 35068, Jera Vertnik 35067.
Društvo št. 132: Anna Bajt 35069, Mike Lorber 35070, Rudolph Bajt 35071, Anton Globokar 35072, Mary Globokar 35073.
Društvo	št.	138:	Leopold	Kovačič
35075.
Društvo	št.	143:	Frank	Medvešek
35076.
Društvo št. 150: Mary Trdon 35077, Mary Žurga 35078.
Društvo št. 151: John N. Jackson
35079.
Društvo št. 154: Anna Anžur 35081. Društvo	št.	158:	Joseph	Poglajen
35080.
Društvo	št.	160:	Rudolf	Franetič
35082.
Društvo št. 168: Ivana Tomsic 35083, Lawrence Oblock 35084, Mary Kimbal
35085.
Društvo	št.	171:	Nikola	Brajkovic
35086, Mary Novak 35087.
Društvo št. 173: Mary Benigar 35088, Frank Benigar 35089, Valentine W. Candon 35091.
Društvo št. 174: Frank Pavlich 35090. Društvo št. 180: Frank Zorich 35092. Društvo št. 183: Joseph Marinčič 35093, Cecilija Marinčič 35094, Maggie Bobnar 35095.
Društvo št. 186: Anna Vidmar 35097. Društvo št. 190: Emma Gnidic 35098. Društvo št. 200: Joseph Yaretz 35104, Frank Stele 35109, John Švigelj 35108, Agnes Svigel 35107, Louis Kuhar 35099, Frank Lunka 35100, Ursula Golob 35101, Frank Ule 35102, Frank Križnar 35103, Matt Vertnik 35105, John Škerjanc 35106.
Društvo št. 216: Frances Wodenik 35110, Frank Wodenik 35111.
Društvo št. 218: Sam Grubich 35113, Nick Grubich 35112.
Prenienila zavarovalnino iz načrta “A" v načrt “B"
Converted Insurance From Plan “A” to Plan “B"
Društvo št. 9: John Ilenich 349G5. Društvo št. 138:	Monika	Zajček
35074.
Premenil zavarovalnino iz načrta “A" v načrt “C”
Converted Insurance From Plan “A’’ to Plan “C”
Društvo št. 184: Louis J. Kompare 35096.
Zopet sprejeti — Reinstated
Društvo št. 5: Jack Stephan 19116. Društvo št. 13: Anna Ferlin 34127. Društvo št. 16: Frank Rovan 33654. Društvo št. 20: Matt.Musich 28993. Društvo št. 25:	Frances Nemgar
31744, Anton Škerjanc 3908, Frank Škerjance 25105, Matt Škerjance 25207, John Ulasich 1759, Max Volcansek Jr. 31747, John Jenec 5457, Joseph Kamnikar 18438, Johana Kucler 28069, Louis Nemgar 30523, Tony Nemgar 27942, John Primožič 1738, Matt Miroslavich 707, John Dolinšek 12562, Mary Dolinšek 18389, Andrew Kuclar 12083, Max Volcansek B-284.
Društvo št. 26: Frank Ovca 19875, Louis Skerlong 25146, Stefania Korošec 19162, Anna Frank 31695, Anton Skerlong 22534.
Društvo št. 30:	Ludwig Pogorelc
29713.
Društvo št. 31: John Kodrič 3848. Društvo št. 32: Štefanija Visočnik 18666, Joseph Visočnik 33695.
Društvo št. 36: Elija Babich 28947. Društvo št. 37: Izidor Krajnc 19191, Steve Lovrin 25707, Anton Prijatelj 2291, Mary Prijatalj 9407, Anthony Zimmerman 32630, Frances Zajec 9438, Albert Budic 33115, Pavlina Mihelič 16465, Frances Oštir 9400, John Champa 14166, Jernej Oblak 16772, Ivan Zerovnik 5067, Ivan Tratar 11195, Frank Kolenc 18829, Charles Sega 24036, Louis Stopar 22576, Ludmila Cimerman 33727, Anton Cimerman 33728, Peter Kodrič 33729, Frank Mihelič 33722, John Pekolj 33485, John Ajster 33310, Jernej Mohar 19544.
Društvo št. 57:	Marija Drnjevich
33518, Mary Drnjevich B-348.
Društvo št. 66:	Joseph McBride
34427.
Društvo št. 70: Joseph Koshak 13377, Frank Jurca 23549, Johana Simec 34279, Joseph Šimenc 33494.
Društvo št. 71:	Frank Combach
28614, Frank Justin 16693, Anna Justin 19<i 14, Frank Justin 32470, Lawrence Bombach 1428, Anna Naglic 24165, John Rozman 17280, Frank Grdodolnik 33941, Rozi Krall 33840, John Omerza 34290, Anton Rudman 33249, Ignac Fatur 33939, Stefania Fatur 33935, Frank Urbas 33245, Anna Urbas 33247, Louis Bošnjak 34022, Albin Farertchak 33929, John Velkavrh 33940.
Društvo št. 75:	Rozalija Salamon
21489, Anthony Salamon 32582, Mati Zalar 33357.
Društvo št. 77.: Matilda Lisac 30002. Društvo št. .103:	Mary Nickerson
23145, Mary Novak 19434, Jennie Ver-hovec 34033.
Društvo št. 104: Anna Zorko 33877, Joseph Blish 34325, John Vodnik 34327. Društvo št. 110: Jennie Boyts 20861. Društvo št. 114: George Brajkovich 22248, Matt Stefin 17487.
Društvo št. 116:	Frank Havranek
33889.
Društvo št. 120:	Maria Koschak
18284, Angela Janezich 21930, Margaret Popesh 27113.
Društvo št. 124: Dr. Leon V. Urba-nowski 23990.
Društvo št. 125:	Joe Mancobelli
31112.
Društvo št. 128:	Frances Kaplenk
30414, Mary Rozich 8044.
Društvo št. 129: Mary Sobar 21831. Društvo št. 132: Julia Gorenc 22431, Valentine Kuhar 16685, Antonia Kuhar 21892.
Društvo št. 133: Lucija Rosandich 32228.
Društvo št. 137: Frances Bradach 31290, Rose Cimperman 23518, Marie Novak 31124, Josepina Pujzdar 24280, Theresa Simon 28602.
Društvo št. 138:	Anna Brahovski
30797, Zofi Brahovska 30798, Stanley Brahosky 32081.
Društvo, št. 144: Katherine Kotzian 28714.
Društvo št. 154: John Arch 31932. Društvo št. 171: Mirko Relac 33444. Društvo št. 172:	Albina Intihar
26321, Mary Logar 34665.
Društvo št. 173:	Anthony Štritof
33005.
Društvo št. 176: Frank Lisac 4611, Margaret Lisac 19108, Joe Zatkovich 26/38, Rose Klarich C-34667.
Društvo št. 180:	Frank Drobnič
28247, John Kostelec 32787, Jennie Selan 27232, William Pečjak 27496 Društvo št. 182: Catherine Jaketich 29869
Društvo št. 186: Charles Starman 27876, Anton M. Škufca 32600, Anna Vidmar 28695.
Društvo št. 196: Alfred Gould 31520, Leo P. King 29673.
Društvo št. 213: Louis Butara 20863, Frances Parko 29716, John Polantz 31366.
Društvo št. 218: Eli Biesuz 31720, Luigi Biesuz 32048, Aldo Coldrer 31722, Della Caldrer 31955, Boser Rebich 32290, Sam Grubich 31789, Nick Grubich 32803.
Društvo št. 221: Josephine Oberch 28665, Agnes Oberch 31879, Frank Oberch 30066, Tony Oberch 26842. Suspendirani — Suspended Društvo št. l: John Jench 34694, Frank Jerich 34695.
Društvo št. 2: Anton Konda 31470, John Fallmaier 33605.
Društvo št. 5: Ffank Skala B-105. Društvo št. 9: Anna Sheringer 8339, Joseph Scheringar 33623.
Društvo št. 13: Mary Metz 30459. Društvo št. 16: John Cerjak 33648, Agnes Cerjak 33649, Matt Pečjak 33463, Ivana Pečjak 34141-Društvo št. 18: George Persich 6894,
Joseph Doltich 34148.
Društvo št. 20: Frances J. Knause 28354, Ignac Rus 1790.
Društvo št. 25: Celia Kušlan 29783,
Jol#rt Kotnik 15611, John Musich 20069, John Shutte 1753, Frank Primozich 11485.
Društvo št. 26: John Kranlan 25680, Joseph F. Kobe 34484, Leopold Tomsic 33665, Anton Fabec 33262.
Društvo št. 28: John Slabornik 15788, Susie Slabornik 22485, Susie Slovernick 31232.
Društvo št. 30: John Dolinar 27849. Društvo št. 31:	Dragic Radulovich
28741, Dušan Radulovich 28740, Jeka Radulovich 28743.
Društvo št. 33:	Walter Primožič
27617, Rudolf Aurednik 31697.
Društvo št. 36:	David Lindisch
23395.
Društvo št. 37: Ivana Kranjc 13414, Ivana Stih 9420, Mary Trdan 11942, Dominik Blatnik 12740, Anna Brinovec 9365, Joseph Žnidaršič 18765, Frank Zobec 31270, John Jalovec 23652, Anton Stih 2.302, John Strnisha 18465, John Otoničar 16771, Frank Kranjc 13229, Frank Kranjc 29988, Frank Kolenc 5990, Henry Kerzic 30667, Martin Brinovec 5432, Mary Arch 24780, John Gorencic 33721, Louise Trdan B-688.
Društvo št. 39: Frank Kos 14319, Helen Koss 31820, Winnifred Koss 32759.
Društvo št. 40: Anna Zurman 9567, Mary Anna Horvath 24363, Jennie Za-ckel 32893, Louis Horvat 33379, Mary Westerholm 33771, Frank Zurman 33772.
Društvo št. 47: Joe Gregorich 33525. Društvo št. 49:	Joseph Bukovatz
25243, Mary Smrekar 28127.
Društvo št. 66: Joseph Sugel 32976. Društvo št. 70:	Anton Boskovich
18512, Frank Boskovich 19370, Frank Baškovič 29231, Jacob Baškovič 12738, Leo Baškovič 20716, Terezija Baškovič 13144, Mary Jelovich 22550.
Društvo št. 71: Matt Drašler 985, Matthew Dressier 25023, Frank Jerman 15754, Genovefa Pintar 22950, Joseph Tekaucic 20530, John Stinicic 19716, Frank Gusich 34292, Jacob Jerina 33937, Matilda Smrdel 34583, Martin Šircelj 33944, Stanley Zupon 34587, Laurence Zupon 34585.
Društvo št. 75: Anton Salamon 19487, Frank Salamon 31274, Matilda Jellen 30683, Paul Kerpan 3003, Frances Ker-pan 12765.
Društvo št. 82: Joseph Blasich 26506, Frank Blasich 30084.
Društvo št. 83: Leopold Podgornik 10162, Teresa Podgornik 10305, Frank Taucher 29734.
Društvo št. 85: Joseph Pucelj 19579. Društvo št. 87: Grgo Ursich 34599. Društvo št. 94:	Louis A. Stritar
33403, Mary Stark 34314.
Društvo št. 103: Antonia Fidel 18907. Društvo št. 107: Louis Pluth 479. Društvo št. 109:	Mihael Medved
34044, John Kerzich 34618.
Društvo št. 110:	Frank Indihar
16789, Magdalena Indihar 20354.
Društvo št. 114: Matt Bavdek 22054, Frank Mersnik 20156, Peter Svetich 17866, Joseph Škufca Jr. 34856.
Društvo št. 116:	John Havranek
34055.
Društvo št. 118: Nikola Kosumovich 21973.
Društvo št. 120: Mary Lenich 29537, Katarina Grahek 19353, Marie Grahek 33214, Elizabeth Skube 21273.
Društvo št. 121: Michael Verbicky 2,5297.
Društvo št. 122: Jos. Mlinarich 18977, Frank Kozele 31048.
Društvo št. 124: Anna Frankovich 26179.
Društvo št. 126: Teresa Penic 21313, Joseph Penich 26463, Edward Penich 27948, Joseph Penich 34875, Joseph Jakše 33968.
Društvo št. 128: Joseph Miller 19459, Frank J. Turk 34877.
Društvo št. 130: John Slatner 22369, Elizabeth Mersek 32843.
Društvo št. 132: Anna Slapko 22159, George Kelliope 34345, Karolina Keliop 34346.
Društvo št. 133:	Mary Klancher
27773,	Julia Johnston	31412,	Marie
Brula 21114, Carolina Bradach 27588, Johana	Grahek 20921,	Marie Kunstel
20924,	Agnes Križan	21029,	Helen
Skeryance 27342, Teresa Tomsich 21263, Barbara Vukelich 21466.
Društvo št. 137: Annie Hace 26440, Mary Starina 25606.
Društvo št. 139: Joseph Nikolitch 33984,	Tony Zakrajšek	33986,	Poldi
Novak 33990, Frank Novak 33983, John Lozar 33985.
Društvo št. 140: Frank Ciglar 30237. Društvo št. 143: Joseph L. Krivacsy 34649.
Društvo št. 144: Alice Smith 27127, Peter Vencelov 33435, Mary Vencelov 33434, Urban Karun B-55.
Društvo št. 146: Frank Rigler 26097. Društvo št. 148: John Celarc 1994. Društvo	št.	150:	Mary Tomsich
30234.
Društvo št. 154:	Josepina Supan
32668, Frank Vozel 34066.
Društvo	št.	167:	Edward Bernik
27246, Slava Mataja 29490.
Društvo št. 170: Theresa Mohorich 8164, Marie Potočnik 33189, Anna Rezek 29863, Frances Schubert 22410, Frances Bavitz B-624.
Društvo št. 171:	Mary Mavi;ovich
26836, Mary Strmek 26249.
Društvo	št.	173:	Anton Grubich
27481, Rose Grubich 27482.
Društvo št. 174: Frances Zidanšek 25377, Frances Galičič 29491.
Društvo št. 180: Adolphe Brezovar 27217, Anna Gabel 28416, Frank Opalek 31626, Matilda Shenk 30726, Marie Stare 32126, Josephine Zupančič 32241, Edward Cimperman B-651, Rose Evanc B-132, Frances Mola B-136.
Društvo št. 184: Millie Vesel 28570. Društvo št. 192: Eddie J. Kern 33096.
Društvo št. 200: Frances Omerza 31600.
Društvo št. 201: Jennie Sustersich 34670, Adolph M. Anzich B-422, Mary
Anzick B-540, Katherine Mersha B-690, Barbara Priselac B-448, Frank Priselac B-450, John Sustersich B-309.
Društvo št. 202: Katherine Starman 32273.
Društvo št. 209: John Sipos 32130. Društvo št. 211: John Sopcich 30912. Društvo št. 213: Joe Yakicic 30998, Rose Yakicic 31683.
Društvo št. 222: Sopliie Stosh 32939. Premembe zavarovalnine Change of Insurance Društvo št. 3:	Iz $1000 na $500,
Joseph Spelich 20619, Florence Spelich 28193.
Društvo št. 12: Iz $1000 na $250, Carolina Mesnjak 20730; iz $1000 na $500, Joseph Ballas 34969, Rozalia Balias 34968.
Društvo št. 26: Iz $1000 na $500, Anton Hrvatin 27484, Elizabeth Hrvatin 27595.
Društvo št. 112: Iz $1000 na $500, Albert Turnšek 30197.
Društvo št. 114: Iz $250 na $500: Louis Markovich 34853.
Društvo št. 133: Iz $1000 na $500, Mary Moren 27071, Angela Moren 24976.
Društvo št. 192: Iz $500 na $250, John I. Kern B-238.
Društvo št. 218: Iz $1000 na $500, Sam Grubich 35113, Nick Grubich 35112.
Prestopili — Transferred
Od št. 78 k št. 21: Catherine Arnis B-207.
Od št. 71 k št. 75: Frank Skopec 34584.
Od št. 145 k št. 198: John Savko B-115, Anna Savko 25844.
Od št. 1 k št. 200: Luka Devich 22882, Elizabeth Mertel 18652, John Remic 14939.
Premeščeni v pasivni razred Transferred to Inactive Class Društvo št. 154: James Paycer 32553. Društvo št. 158: John Kolški 32231, Anna Kolški 32230.
Umrli — Died Društvo št. 6: Stanley Pavlich 29977. Društvo št. 9: Peter Panijan 20000. Društvo št. 15: Frank Starec 2513. Društvo	št.	16:	Ludvik Hreshak
34753.
Društvo št. 37: Maria Strmole 9424. Društvo št. 40: Frank Kren 26143. Društvo št. 44: Anton Rozman 16156. Društvo	št.	45:	Aran Kovačevič
33200.
Društvo št. 52: Joseph Kralj 17691. Društvo št. 71: Anton Krajsek 18995. Društvo št. 77: Mary Parkel 13154. Društvo	št.	78:	Johana Lovshin
14209.
Društvo št. 89: Stefan Bečan 12407. Izključen od izvrševalnega odseka po nalogu glavnega porotnega odbora lixpilled by the Supreme Executive Committee Upon Order of Supreme Judiciary Committee Društvo št. 216: Walsenburg, Colo.: Frank Fii\k Sr., cert. št. 31547. Suspendirana od bolniške podpore za 1 mesec vsled kršenja točke 406 Suspended From Sick Benefits for One Month for Violation of Section 40(i Društvo št. 145:	Joseph	Kostello
cert. št. 27659, Adolph Baloh cert. št. 29795.
Društvo št. 176: Albert L'
Frances Lisac 4066.	.	j.
Društvo št. 185:	Joe Muc	^
Frank Mucko 11582, Anna 11580, Ljuba Mucko 11803.	,	I
Suspendirani—SuspPn Društvo št. 2:	Rosa K°z ;	.
Leona Kozar 9525, Dol°f j 12465, Jeanette May Kozar 12 j Kastelc 12414, Christine Kas . •*.—. Albert Kastelc 12409, Erni')
12412.	Mtil
Društvo št. 40: Christina i" , j NO, s vath 6485, Edward John Hafv , ^ Anna May Harvath 6482, L°ul .,>■	-
vat 10602, Carl Westerholm ‘	^
Društvo št. 66:	Shirley * Ul(|
Sugel 12870.	jj	n.
Društvo št. 75:	WlH,a®	oj
12872.	K	f
Društvo št. 77: Rose Maf“ i 12522, Steve Stefanec 10429' , rol: Društvo št. 85: John J- .,! ^bor; Mary E. Plevel 10528, Flore"',
7140, Paulina Ana Plevel 8lW| Jai( Plevel 12504, Bernice Franc' 'a, jf 12964.	M S ,r°ble
Društvo št. 94:	Rose ^
10890.	,	j	n*
Društvo št. 101:	Henry	J’
5880, Frank Jerani 7504, J' Kot Jeram 7505, John Jerani 7- ’ pl0j Društvo št. 103: Mary ° , t\ i Društvo št. 114: Mat Bau ,£j ' l'i Ivanka Baudek 5607, Olga Bati es0lU( Sylvia Baudek 10431, ^ernaLoj Sstn tich 3120, Madeline Svetich ^ ji Društvo št. 116:	Veronica	vju
Bogatay 12124, Anna M.	feHi
Freddy J. Bogatay 6148,	•	r^’
gataj 6950.	(:	ift]
Društvo št. 126:	Paul Ja	j,	«
ny Penich 4890,	Helen	,vfŠit
Boze Penich 5554, Paulina rf j Društvo št. 144:	Ang^ j
12804, Dorothy Karun 12S0&- . «li Društvo št. 154: Tony SuP “og, Mary Supan 12745.	,„,|l	posl
Društvo št. 200: Julia S J v Rose Svigel 10935, Angela ^ n Mary Svigel 10937, Frank “Slu Prestopili — Transi« ^ Od št. 145 k št. 198: MarS^;, ,j 12534, Anna Salko 12532,	‘J<
Salko 12533.	Ji	11 n
Od št. 1 k št. 200: Tom • Jed Louis Devich 9050, Joseph u 2983, Rosie Mertel 5488. tfp . ,UI Od št. 89 k št. 222: Anna 5014.	_	.e|,t	lvat]j
Prestopil v odrasli o° y j^j Transferred to Adult ji j, Društvo št. 26: Frank B* , J0 Odstopila — Witlidra Haj j Društvo št. 18: Anna Jere
Umrla — Die« p j, Društvo št. 61: Elizabe lij
11666.	Kos^t
Društvo št. 87: Albin *
9364.
PREMEMBE V ČLANSTVU ZA
MESEC JUNIJ 1933
CHANGES IN MEMBERSHIP FOR JUNE, 1933
Mladinski Oddelek—Juvenile Department
Novi člani — New Members
Društvo št. 27: Alan Richard Pavlich 13041, Robert Lewis Pavlich 13042.
Društvo št. 35: Joseph William Šuštaršič 13043.
Društvo št. 87: Carl C. Lousha 13044.
Društvo št. 92: Katarina Anzelc 13045.
Društvo št. 104: Martin Milan To-mich 13046, Rudolph Tomich 13048, Jean S. Tomich 13047.
Društvo št." 155: Betty Anna Kozel 13049.
Društvo št. 218: John Rebich 13050.
Društvo št. 224: Walter Schearer 13051.
Zopet sprejeti — Reinstated
Društvo št. 32: Frank Visočnik 3769.
Društvo št. 61: Frances L. Gieringer 9465, Mildred A. Gieringer 9464, Richard L. Gieringer 9466.
Društvo št. 71: Albert Bošnjak 12306, Adolf Barbis 11693, Elsie Barbis 11692, Anna Barbis 11691, Frank Bolek 9287, Annie Bolek 9288, Joseph Justin 2905, Frank Roberts 11240, Martin Roberts 11242, John Spilar 11340, Emil T. Šircelj 9209, Anna Urbas 7072, Raymond Urh 12822.
Društvo št. 132: Hilda Kuhar 5999, Valentine Kuhar 9263.
Društvo št. 138:	John Brahosky
12579, Richard Brahosky 12578.
Društvo št. 144: Josephine Milose-vich 8988.
Društvo št. 172: Rose Ulan 11383, Frank Ulan 11384, Katie Ulan 11386, Annie Ulan 11387, John Ulan 11388, Silvia Likar 12319, Frances Likar 12318, Albert Likar 12317.
ZA STARI KB*1
n#!
"V -	-	I	-	K
POTOVANJE:	A	’He]
Če ste namenjeni v stari interesu, da se poslužite te zanesljive	domače tvrdke.	,.rl	‘
Mii * Mil
Pišite po Vozni red s cena važne linije	in parnike!	^
CENE ZA DENARNE p°* T^rri
Za	$ 3.no	140	Din Za	i	l.
Za	G.00	235	Din Za	1» i	0
Za 10.00	4K5	Din Za ;,j) 7* | J-,.
Za 10.2T, 500 Din Za	/-Mil
Za	20.00	985	Din Za	,«01,1
Za	20.30	1000	Din Za	'	*1
Za	50.00	2500	Din.Za	10 ^ ^	8^
Pri večjih zneskih BOrae^^^^ij
Ker se cene sedaj hitro m ‘’"V ^ dene cene podvržene sprem?*11 ’	^
Pošiljamo tudi v dolarjih-	If)
.	1*'	S1
Vse pošiljke naslovi	^
LEO ZAKRAJ^ \
GENERAL TRAVEL * J).
1359 Second Ave., New	K]
«il
od tajaj
do oajvrt,
društJ
in posafle* |f izdeluje lično venska linijska ====^ h Ameriška
61 1 7 ST. CLAIR ,i|d
CLEVELAND^
%
Sle
'asi
k;
ih
bi
Ni
^VWHUHV\UV«UWVWUWUU\V‘
Skupna potovanja
priredimo v prihodnjih treh mesecih
Če ste se odločili za potovanje v domovino, nam pišite takoj za natančna pojasnila. — Naše dolgoletne izkušnje Vam jamčijo najboljšo postrežbo.
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
Cene dinarjem in liram so zdaj ta- 5 ko nestanovitne, da jih tu ne more- <[ mo navesti.
Izvršujemo pa plačilo v ameriških i dolarjih; za $5.00 nam je treba posla- £ ti $5.75; za izplačilo $10.00 pa $10.85; J za izplačilo $20.00 nam je pa treba «► poslati $21.00 in za izplačilo $50.00 { pa sumo $51.50.	£
letter za pristojbino $1.00.
SLOVENIC PUBLISHING CO. “Glas Naroda'*
NAJSTAREJŠI
SLOVENSKI
V AMEBI**
Je najbolj raiilrJ*®
Ust v Ameriki;
nje svetovne novosti., ti
Izvirna poroClla i* “P*; A
vine; mnogo Sale Jr
VJXIC, UMlUgU »O*®	.-*1
romanov najboljših
Pošljite JI
ln pričeli ga bom0 p j Vaa pisma naalflTl^i
GLAS NAR0
d
216 W. 18th St.. N**
Ah
k
n
K