GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
LETNIK VII. — Št. 13
Ljubljana, 23. marca 1951
IZVOD 4- din
Volitve v Ljudsko skupščino LR Slovenije
$0 bile mogočna manifestacija nase enotnosti
V zgodnji pomladi posejana polja bodo. bogato obrodila
Slovenski volivci so se nedeljskih volitev v Ljudsko skupščino udeležili v ogromnem številu in večinoma volili že v zgodnjih in dopoldanskih urah. Marsikje < so bile volitve, do 10. ure zaključene že 100%. Tekmovanje, ki se je razvilo med mesti, okraji, kraji in volišči, je prineslo sijajne■ uspehe. V Ma-riboru-mesto so volili 90.91%, v Ljubi jani-mesto 99.35%, na Jesenicah 99.07%, Trbovljah 99.05%, Lendavi 91.78%, Kranju-mesto 99.48%, in tudi vsi drugi okraji so le malo zaostajali.
Nedeljske volitve so bile mogočen odgovor vsem tistim iz vzhoda, ki so že nekaj dni hiteli potom radijskih postaj zatrjevati, da bodo pri nas volitve propadle in da volivci nočejo na volišče. Odstotek v črni skrinji, ki je v vsej Sloveniji dosegel komaj 3.98%, pa jasno dokazuje, koliko pristdšev imajo in koliko jih še verjame njihovim lažem.
V Ljubljani so se skoraj ves teden pripravljali na ta slavnostni dan. Že dan pred volitvami je bilo vse mesto praznično, hiše so bile okrašene z zelenjem in številnim zastavami, s slikami naših voditeljev in parolami- Na Rožniku, Grmadi
in drugod so na večer pred volitvami zažgali mogočne kresove.
Že pred 7. uro zjutraj so se volivci na dan volitev zbirali pred volišči, da bi čimprej opravili svojo državljansko dolžnost. Med prvimi so volili delavci iz Li-
PODJETJE »INDUSTRIJA UMETNEGA KAMNA« izvaža svoje izdelke tudi v inozemstvo
Do zadnjega časa je bilo podjetje »Industrija naravnega in Umetnega kamna« v Ljubljani edino podjetje te vrste v Jugoslaviji. Sele pred nekaj meseci so Makedonci ustvarili podobno industrijo, ki pa izdeluje le terazzo plošče za tlakovanje in obstenjcvunjc, medtem ko naše podjetje poleg teh plošč izdeluje tudi vse sanitarne naprave, kakor straniščne školjke, pamivalnike, korita, fontene itd. iz umetnega kamna, poleg tega pa še marmornate bloke za izvoz in plošče za domačo uporabo.
Gabrijel Alojz je eden izmed najboljših delavcev
Te. dni je to podjetje dobilo drugič zaporedoma prehodno zastavo Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in Ministrstva za gradnje.
Podjetje ima svoje delavnice za umetni kamen v Ljubljani, ima pa tudi svoje kamnolome marmorja v Koprivi, Škrbini, na Gorjanskem, v Kazlah in v Hotovljah.
Pridobivanje je še primitivno, delavci — posebno na Krasu — trpe zaradi vročine, pomanjkanja vode, burje, toda vendar iz-trgavajo zemlji skale in jih klešejo v bloke dan za dnem.
Ko smo šli podjetju čestitat k njegovim uspehom v letu 1950, nam je prijazni direktor Alojz' Založnik, ki je bil v nedeljo izvoljen za ljudskega poslanca, povedat mnogo zanimivih stvari, kakor o tehničnem delu produkcije, o povezanosti delavskega kolektiva z upravo itd., medtem pa tudi tole:
»Začeli smo leta 1945 in smo plan trdno držali do leta 1948, ko nam je bil povišan za 60%. To leto smo pri isti delovni sili, kot prejšnja leta, vendarle dosegli 97% plana, leta 1949 smo plan dosegli z 80% delovno silo, Ioni, to je leta 1950, pa smo z 78% delovno silo prišli na 100.6% plana, s čimer je bila dana prva osnova za priboritev pfehodne zastave. In ker smo bili prvi tudi pri administrativnem in sindikalnem delu, smo zastavo tudi dobili in še denarno nagrada posebej. Seveda gre za to hvala naši partijski organizaciji, ki je v povezanosti z delavskim svetom in s sindikalno organizacijo vložila vse svoje sile in moči, da so bili izpolnjeni vsi sklepi tekmovanja.
Vsa teža borbe pa je bila na ramenih naših neutrudnih, zavednih delavcev, kakor sta šestkratna udarnika Gabrijel Alojz in Štolfa Ivanka, petkratni udarniki Čuk Florijan, Vide Matija, Mlakar Janez, Štolfa Franc, Končan Franc, štirikratna udarnika Uršič Vera in Selan Franc in še drugi delavci udarniki in pohvaljene!.«
Obratovodja prvega obrata tov. Stanc Budja, ki fe obenem štiri leta predsednik sindikalne podružnice ncim je povedal trde:
»Res, da izdelujemo umetni kamen Toda zanj moramo imeti marmorni prah, zaradi česar je vsa produkcija umetnega in naravnega kamna med seboj povezana, posebno še, ker ploščice za obkladanje ali tlakovanje stiskamo lahko kar iz samega marmornega prahu brez primesi cr' tnenta in peska. Izdelujemo pa armiran
kamen, ki je vezan z železom in vibriran kamen, ki je brez železa. Plan pa presojamo po produkciji, ki jo določa pri umetnem kamnu tonaža, pri naravnem pa kubični in kvadratni metri. Naši izdelki iz umetnega kamna ostanejo po večini v Sloveniji, naravni kamen pa gre predvsem za izvoz, nekaj ga pa ostane doma. Tu bi mnogo več dosegli, če bi lahko vse delo v kamnolomih mehanizirali in dobili še več strojev za rezanje blokov v plošče, ki imajo na svetovnem trgu višjo ceno od blokov. Kako visoko bi s tern dvignili dotok deviz! c
Sindikalno življenj Cj ki še prav posebno povezuje delavce med seboj, je živahno, četudi še nimajo lastne dvorane. Ustanovili so si že dramski odsek, imajo svojo knjižnico in rdeči kotiček, zdaj pa organizirajo še tamburaški zbor. Tudi fizkulture ne zanemarjajo:	igrajo
odbojko, namizni tenis, skratka, kakor so živi pri delu, tako so živahni pri oddihu. — Ali je potem čudno, da je kolektiv tako trdno povezan med sabo? — Ta globoka povezanost pa ustvarja delovne zmage, saj v >Industriji umetnega in naravnega kamna« ne poznajo izostankov.
Ko smo šli skozi delavnice, kjer neumorni Gabrijel Alojz sam tekmuje z neko brigado in se sreča nagne zdaj sem zdaj tja, pa skozi brusilnico, izdelovalnico plo‘šč, mešalnico itd., smo videli polno pozornost in polet pri vsakomur, saj ne tekmujejo samo med obrati, temveč tudi v obratih. In ko smo prišli do izdeloval-nice školjk, kjer dela brigada, ki tekmuje z Lojzetom Gabrijelom, je eden od delavcev s palcem pokazal čez ramo na steno, kjer je v lepem okvirju visela prehodna zastava, ki pa jo bo kmalu najbrž •spet imel Lojze.
Ob slovesu smo spoznali, da je zmagg kolektiva zaslužena in prehodna zastavica potrdilo globoke zavesti vsega delovnega kolektiva. Ko pa smo si stisnili roke, nam je direktor smehljaje zaupal še tole:
»F dveh letih bo v Ljubljani stala nova, moderna tovarna umetnega kamna, kjer bomo izdelovali poleg dosedanjega, še vse^ vrste betonov in konstrukcij za montažne stavbe. Ta tovarna bo v vsem krila potrebe Slovenije!>
to&troja, ki so odhajali na delo. Ljubljančani so že do pol 12. ure volili 98%, na 92 voliščih pa so zaključili do tega časa volitve 100%,
V	Postojni je zgodaj zjutraj priredila gasilska godba budnico, ki je slavnostno okrašeno mesto budila in vabila k volitvam, Budnice so bile tudi na Razdrtem, v Starem trgu, Grobiščih in v Št. Petru na Krasu.
Tudi v Mariboru, kjer so tekmovali za čimboljšo udeležbo z glavnim mestom Ljubljano, je bilo pred 7. uro vse povsod po ulicah zelo živahno. Večer pred volitvami pa je na dkoliških vrhovih gorelo okoli 600 kresov. Samo na Jarenini je bilo 15 velikih -kresov, v Remšniku na Pohorju .p.a 29.
V	istem času, ko so bile volitve v Sloveniji, je tudi Srbija izbirala svoje kandidate. Vsepovsod na področju Srbije je bila izredno živa volilna dejavnost. Ni jim bilo težko izbirati, saj so imeli na kandidatnih listah najboljše sinove srbskega ljudstva. V Ljudsko skupščino LR Srbije so izvolili poleg drugih ponovno tudi Aleksandra Rankoviča, Mašo Pijade, Sinišo Stankoviča, Petra Stamboliča, Kočo Popoviča itd.
V	Beogradu je glasovalo 96-76% vseh vpisanih volivcev. Zelo dobro so volili v prvem temniškem volilnem okraju, kjer je glasovalo za kandidate 99.9% volivcev. V Novem Sadu se je udeležilo volitev 99.6% volivcev. Tudi v vseh drugih volilnih enotah so bile volitve nadvse dobro izvedene in so beležili vsepovsod okoli 99% udeležbo.
MaifseilsBtl rilčar EIIItFl SKOfiHt
»Prizadevati si moramo, da nam letos pomoč ne bo več potrebna. Obdelati moramo vsako ped naše zemlje in si prizadevati, da bomo iz lastnih sredstev črpali vse, kar nam je potrebno. Med pomladansko setvijo je
treba posejati polja, ki še niso posejana.
TITO
Kakanjskl rudar Ethem Škorič, znani borec za višjo storilnost je pozval na tekmovanje v počastitev Prvega maja vse rudarje v državi.
Škorič se je obvezal, da bo vsak dan nakopal dvojno količino- premoga. Ethem Škorič je prvi rudar v Bosni in Hecegovini, ki je izpolnil petletni plan. Prihodnj mesec pa bo že začel delati za leto 1954.
Marii rudnika Sanoviči
pozivalo na tekmovanje
trbevelisMe radare
Te dni so rudarji rudnika Ba.no-viči prejeli prehodno zastavo zvezne vlade- Lansko leto so rudarji bano-vičkih rudnikov dosegli vidne uspehe. Letni plan •proizvodnje premoga so izvršili s 100.5%!, plan polne lastne cene pa so znižali za 10%.
Na proslavi, na kateri so bili 3 rudarji odlikovani z redom dela. 8 rudarjev pa je prejelo medaljo dela, so se obvezali, da bodo do kon.ca letošnjega polletja nakopali še 100.000 ton premoga čez plan. S tem v zvezi so rudarji Banovičev pozvali vse rudarje v državi, zlasti pa še trboveljske rudarje na tekmovanje v počastitev Prvega maja.
io. obleti
so prejeli prehodne zastave IO OF Slovenije
V drugi polovici šestmesečnega tekmovanja v počastitev 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte se čedalje bolj stopnjuje tekmovalna vnema delovnih kolektivov, osnovnih frontnih organizacij, mladinskih aktivov jn aktivov drugih množičnih organizacij ter društev. Vsak na svojem področju si prizadevajo, da bi dosegli čimboljše uspehe, da bi s tem čimveč prispevali h graditvi socialistične domovine.
Med frontnimi organizacijami so se v februarju po svoji delavnosti in po doseženih uspehih najbolj odlikovale osnovne organizacije OF:
VOOF Hrastje pri št. Petru d okraju Postojna — VOOF Pavlovci q okraju Ptuj — VOOF Zadobrova v okraju Celje-okolica.
Med sindikalnimi podružnicami pa so dosegli najboljše uspehe delovni kolektivi:	,
Tovarna Iskra v Kranju — Gradbeno
Rudnik živega srebra v Idriji podjetje >Pionire v Novem mestu.
Izvršni odbor OF Slovenije izreka tem najboljšim organizacijam in delovnim kolektivom, priznanje in jim podeljuje prehodne zastave kot zmagovalcem v šestmesečnem tekmovanju za mesec februar 1951.
Poleg teh najboljših organizacij in delovnih kolektivov pa so dosegle v preteklem mesecu prav lepe uspehe tudi naslednje frontne organizacije:
TOOF Jarše v rajonu Moste — MOOF Ljubljana — VOOF Jezersko o okraju Kranj-okolica — VOOF Žepovci v okraju Radgona — VOOF Stara vas v okraju Krško — VOOF Pliskovica v okraju Sežana — VOOF Mačkovci d okraju Murska Sobota — VOOF Rogaška Slatina v okraju Poljčane.
Tem osnovnim frontnim organizacijam izreka IOOF Slovenije polivalo za požrtvovalno delo in dosežene uspehe. Pravtako izreka pohvalo za trud in dosežene uspehe tudi sindikalnim podružnicam delovnih kolektivov:
Pošte I. v Mariboru — Železniške kurilnice v Mariboru — šole v Pobrežju pri Mariboru —- »Obutve« v Tržiču — rudnika Zagorje — Ministrstva za IjudslA zdravstvo — kmetijskega posestva Podgradje pri Ljutomeru— »Save« Kranj — »Avtoobnove« v Ljubljani — trgovskega podjetja »Prehrana« v Ljubljani — Mestnega vodovoda v Mariboru — javnega tožilstva v Mariboru — hotela »Union« v Ljubljani — Kartonažne tovarne v Ljubljani — »Mariborske tekstilne tovarne« — Tovarne umetnih brusov »Swaty« v Mariboru — Tobačne tovarne v Ljubljani — Tovarne pohištva v Duplici.
Delavski svet jeseniške železarne je imel svole zaseden!e
13. marca je delavski svet jeseniške železarne imel svojo 6. redno zasedanje. Ko je komercialni 'direktor tov. Knafiič podal izčrpno poročilo o delu, se je razvila močna razprava okrog prodaje in nabave, transporta surovin lin gotovih proizvodov ter ostalih vprašanj komercialnega sektorja. Še vedno je pereče vprašanje skladišč v železarni. Člani de-
Brigada pri delu
lavskega sveta so stavkali mnoga vprašanja Tov. Rauhekar je vprašal, zakaj se nabavlja elektrode za električno varjenje iz inozemstva, če izdelujemo doma enakovredne. Ugotovljeno je bilo, da teh ni naročila železarna, temveč AOR. Ta kritika je bila upravičena. Res ne gre trošiti deviz za predmete, ki jih sami delamo v zadostni množini.
Pereče je tudi vprašanje zaščitnih sredstev za delavce, posebno dežnih plaščev. Zato bo železarna ukrenila vse za nabavo teh.
V, drugi točki dnevnega reda so obravnavali vprašanje proizvodnje.
Samo še kratek čas je do zaključka prvega četrtletja. Resno zavzemanje za dosego plana, ki se je začelo že v januarju, se je v februarju še bolj zaostrilo in se v marcu stopnjuje. Če nekateri obrati ne bi imeli v februarju objektivnih zaprek, bi plan ne presegli samo za 2% po količini in vrednosti, temveč bi bil odstotek še mnogo večji.
Prvo mesto med produkcijskimi obrati si je priborila z visokim preseganjem plana in vzorno disciplino žična valjarna, ki je dosegla 92 točk. Resen tekmec za prvo mesto je bil obrat »jeklovlek«. Ker pa niso imeli delovne discipline na zadovoljivi višini, so se morali prvemu mestu odreči.
Tudi obrat elektropeči je bil v februarju resen tekmec za prvo mesto. Delovanja do 3 dni in neupravičenih izostankov pri delavcih je bilo 1.95%, pri nameščencih pa 0.50%. zato so jih potisnili na peto mesto s 70 točkami.
Tretje mesto so dosegli z 80 točkami predelovalni obrati.
Med vzdrževalnimi obrati ie dosegel vseh 100 dosegljivih točk energijski oddelek in tako častno zasedel med vzdrževalnimi obrati prvo mesto.
D očim je borba za plan, za boljšo proizvodnjo in disciplino v obratih zadovoljiva, se tekmovalni polet v upravnih pisarnah še ni razmahnil. Tam tudi posamezniki niso seznanjeni o tekmovalnem načrtu. To je ugotovila tekmovalna komisija pri železarni.
Zasedanje delavskega sveta je obravnavalo tudi plan letnih dopustov. Da bi se višina dopustov odmerila vsakemu posamezniku čim pravičneje, se bo upoštevala pridnost in zasluge pri delu. dolgoletno službovanje, težko delo, število opravljenih ur ob nedeljah, razne pogodbene obveznosti itd. Pri odmerjanju dopusta se bodo upoštevali tudi razni bolezenski dopusti, neupravičeni izostanki v preteklem letu.
Da bo plan dopustov sestavljen čimbolj objektivno, bodo na osnovi predlogov iz obratov načrt ponovno pretresali na orihodnjem zasedanju.
Šest ur trajajoče zasedanje so zaključili s sklepom, da bodo v bodoče pogosteje zasedali: in bolj hitro reševali vsa vprašanja, katerih v železarni ni malo.
V aprilu bo sindikalna podružnica metalurških delavcev podelila najboljšemu obratu za prvo četrtletje prehodno tekmovalno zastavo. Ker bo ta zastava močno vplivala na priznanje za oceno polletnega tekmovanja, katerega je kolektivom težke industrije napovedal kolektiv železarne v Sisku, je pričakovati, da bodo vsi obrati napeli vse sile za dosego čimboljšega mesta.
Sindikalna podružnica
OLO Ljub liana-okolica
je napovedala tekmovanje vse ni okrajem
Sindikalna podružnea OLO Ljubljana-okolica je na pobudp sindikalne skupine tajništva napovedala v počastitev desete obletnice Osvobodilne fronte tekmovanje vsem sindikalnim podružnicam pri okrajnih ljudskih odborih Slovenije.
Komisija za ocenjevanje bo objavljala svoja poročila o stanju tekmovanja konec vsakega četrtletja v »Ljudski upra-vi« in v- »Delavski enotnosti«.
Ocenjevanje dela sindikalnih podružnic se bo vršilo predvsem na podlagi trimesečnih poročil o opravljanju strokovnih izpitov, ki jih morajo pošiljati sekretariati za personalno službo OLO Sekretariatu VLRS za personalno službo ter na podlagi ugotovitev članov komisije in uslužbencev oziroma funkcionarjev zgoraj navedenih ustanov ob priliki svojih službenih obhodov.
Razgovor
•V odgovorih na naše anketno pismo je tudi precej vprašanj, na katera nedvomno žele posamezniki neposreden odgovor. In tem željam bomo skušali v bodočih številkah Delavske enotnosti ustreči. Najprej bomo odgovorili tistim, ki žele pojasnil v zvezi s samo anketo in organizacijo družbeno, političnega razglabljanja, potem pa še na vprašanja, ki se tičejo posameznih problemov.
Tovarišica Gerkman Mara iz Predilnice in tkalnice v Mariboru je zelo lepo opisala svoje pojmovanje glede prebiranja družbeno političnih knjig. Ona je namreč mnenja, da se ta vprašanja najlaže razumejo, če jih poljudno in temeljito razlaga v političnih krožkih, v katere naj bi vodstvo sindikalne podružnice povabilo vsakogar, kogar pač veseli neko vprašanje. Sama je prebrala kar lepot število knjig in je znala pametno izbirati. Pri tem pa tudi ni pozabila na leposlovne knjige, kar je seveda prav.
Zanima pa jo, kot sama piše. zakaj je prejela anketno pismo. Tovarišico Maro in vse ostale, ki jih morda tudi zanima, še to vprašanje, bi opozorili na članek v Delavski enotnosti 16. februar t. 1.) pod naslovom: »Zakaj smo izdali anketo«, v katerem je . ... .	,	„ .	• m r\ obširno napisan odgovor na tako vprašanje.
Vse sindikalne podružnice pri ULU, Temu pa povemo še to: Pod naslovom: »Poki se žele tekmovanja udeležiti, naj to gledi na sodobna družbena vprašanja« bomo z dopisnico sporeče Republiškemu od- ▼ bodoče obravnavali. vsa .tista vprašanja boru sindikata uslužbencev ustanov Slovenije — tekmovalni komisiji v Ljubljani,
M.asarykova 14, in sicer najkasneje do konca tega meseca.
Pogledi na sodobna družbena vprašanja
z udeleženci ankete
Naloge kj so v zvezi z ustalitvijo in
na katera si žele člani sindikatov odgovora s področja družbenopolitičnih problemov. V kolikor pa sl želi tovarišica Mara še podrobnejšega odgovora, naj to sporoči, pa ji bomo odgovorili v pismu.
Tov. Siard Karel, ki dela pri železnici v Ljubljani, je dal precej lepili pobud. Mnenja je naj bi predavatelj ne bral
utrditvijo kvalitetnega strokovnega kadra	jH^nogo b™j’tvo^^%"i
na ljudskih odborih, so najosnovnejše v laže slede. Poleg tega tov. Siard predlaga, sedanji fazi graditve socializma v naši naj bi vsak Predavatelj navedel vprašanja,
. ,	/ v- j i . ji . ji- •	i kt jih misli razlagati že predhodno, tako
državi. Ljudski odbori dobivajo vedno	da bi posiugalci laže sledili in da bi tudi
več upravnih funkcij in vedno bolj pre-	laže razpravljali o določenih vprašanjih,
vzemaio vodstvo gospodarstva na svo- Tudi to je zelo priporočljivo. Predavatelji X? teritoriju. Da bodo ljudski odbori	bi obravnaval, kar vseh vprašan,
kos tem nalogam, jih moramo izpopolniti s kadri, ki bodo imeli zadostne strokovne in šolske kvalifikacije.
Doslej kakšne večje pomoči od strani sindikalnih podružnic v teh vprašanjih
ni bilo	^ usluzTen »gotovi' pravočasno; temeljito i,i poljudno
uspe sna m dobra pri pripravah usluzben	raziago vseh tekočih vprašani iz našega
cev na strokovne izpite na najrazlic-	družbenega življenja (recimo prevedba dc-
neiše načine: pri organizaciji tečajev, se-	lavcev v nazive, nov način trgovanja, voli-
t,_nTiiltorii nri štiiHiiu v krož-	tev delavskega sveta, pred sejami delavskega
mmarjev, konzultaci , pri študiju v Kroz	STfita ln podobno) ln da skr!,i za to, da se
kih, prj medseboimh konkretnih obvez-	tekoče razlagajo tudi vsi ostali ukrepi naše
nos tih strokovno sposobnih uslužbencev	ljudske oblasti ln problemi iz lokalifega
za pomoč drugim itd,	^To"-8' Karel pa nasvetuje tudi, naj M
Člani sindikata uživajo premalo po-	po sindikalnih organizacijah obveščali demo či in zaščite glede izvajanja predpisov,	lavce o važnih knjižnih izdajah, pomembnih
ki so v zvezi s strokovnim izobraževa-
lavce obveščati o tem, kaj1 se pojavi na knjižnem trgu. To doslej vrše redni dnevni
vprek, ampak enega, dva problČmea, in jih temeljito osvetlili. Po takem predavanju se namreč lahko tudi plodno razvije razprava in poslušalci si tako obravnavana vprašanja mnogo globlje vtisnejo v spomin ter tudi sami temeljiteje razmišljajo o njih.
Prav tako je zelo pravilen nasvet, da je treba, da vodstvo sindikalne podružnice
njem uslužbencev. Niso redki primeri, ko lahko ugotovimo, da se uslužbenci hočejo izobraževati in hočejo polagati izpite, pa jim sistem dela ali nerazumevanje posameznih starešin tega ne dopušča. Dejstvo pa je tudi, da so se sindikalne podružnice za ta'vprašanja premalo zanimala in ne poznamo primera, da bi kje svojega člana poklicala na odgovor, če je svojo strokovno izobrazbo zanemarjal ali če je celo pri tem druge oviral.
Analiza šolske izobrazbe kaže, da je na okrajnih ljudskih odborih razmeroma veliko število uslužbencev, ki nimajo zadostne šolske izobrazbe. Okrajni izvršilni odbori morajo zato v sodelovanju z upravnimi odbori sindikalnih podružnic izdelati dolgoročni plan izpopolnitve šolske izobrazbe svojih uslužbencev. ■ Posebno pozornost je treba posvetiti izpo-polnitvenim tečajem za administrativno" tehnične kadre in predvsem v slovenščini, strojepisju in stenografiji,
Iz listov drugih republik
GIA&&ULDA
ORGAN SINDIKATA HRVATSKE
Tekmovanje po turnirskem načinu je pripomoglo, da so v številnih kolektivih Hrvaške pred rokom izpolnili svoje proizvodne naloge. Posebno velike uspehe so dosegla podjetja Centralne uprave ladjedelnic na Jleki, ki uspešno tekmujejo med seboj.
Sindikalne organizacije pa so dobro poskrbele tudi za i deološko-politično vzgojo svojih članov. Poleg političnega dela v podjetjih so nekatere sindikalne organizacije ustanovile aktive za ideološko-politično delo mec| delavci, ki stanujejo na vasi. Več takih aktivov je bilo organiziranih za delavce tovarne »D j uro Djakovič< v Slavonskem Brodu, prav tako pa tudi za delavce ladjedelnice »Uljanik« v Pulju ter Korčuli za delavce, ki se vozijo z otokov na delo v ladjedelnico v Korčuli, prirejajo med vožnjo na ladji politična predavanja in diskusije. Enak način ideološko-političnega dela imajo uveden tudi delavci Vojno-kovinskega podjetja v Šibeniku. Ta način ideološko-političnega dela se je izkazal kot dober, zato ga bodo razširili še na druga podjetja, kjer je to potrebno.
Dobre uspehe pa so dosegli tudi v po-* gledu ekonomske vzgoje delavcev. Osem okvirnih tem za ekonomsko vzgojo so sindikalne podružnice prilagodile svojim posebnim pogojem. Poleg članov delavskega sveta in sindikalnega aktiva ta predavanja obiskujejo tudi drugi delavci. V osiješki livarni na primer obiskuje seminarje za ekonomsko vzgojo delavcev stalno okrog 150 ljudi, udeleževalo pa bi se jih še več, če bi bih na razpolago večji prostori.
MMK
ORGAN SINDIKATA SRBIJE
Številni industrijski centri in velika mesta v LR Srbiji doslej niso dovolj poskrbela, da bi bila v njihovi neposredni bližini s koristnimi kulturami zasajena vsaka ped zemlje. Čeprav obstajajo razne mestne ekonomije, je kljub temu v bližini mest in industrijskih središč še mnogo orne površine, ki ni obdelana.
‘ Na pobudo Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije in v sporazumu z Glavno direkcijo za poljedelstvo in gozdarstvo LR Srbije je za to področje izšla odredba, po kateri se bodo neobdelana zemljišča izročila letos v obdelavo in hasnovanje delavcem.	,	...
Ta ukrep bo prinesel velike koristi ne le vsemu gospodarstvu, ampak tudi vsakemu posamezniku, ki bo takšno zemljišče obdeloval. Okrajni in krajevni sindikalni sveti v LB Srbiji imajo zato sedaj nalogo, da v prvih pomladanskih dneh poskrbijo za izvršitev te odredbe in da v sporazumu z okrajnimi ljudskimi odbori ugotovijo, koliko je takih površin in kdo v prvi vrsti naj Bi dobil te površine v obdelovanj«.
T R Y G V E L I E pride v Jugoslavijo
Trvgve Lie — general ni ta jnik OZN je predlagal no v način za mirno ureditev korejskega vprašanja, Lie meni, da se mora najprej doseči sporazum o prenehanju vojne, ne da hi korejsko vprašanje spravljali v zvezo z ostalimi vprašanji Daljnega - vzhoda,. .Šel e ko bi bilo- .-to - p m- ■ šanje zadovoljivo rešeno, bi na' konferenci prizadetih držav -re-. šili . tudj.. druga daljno vzhodna 'vprašanja.
Kakor je bilo skl en j eno na plenarnem zasedanju Glavne skupščine OZN. bo letošnje zasedanje te organizacije v Parizu, na kar je tudi francoska vlada že pristala. V zvezi s tem bo Trygve Lie prihodnji mesec obiskal Pariz, kjer bo podpisal tozadevno pogodbo s francosko vlado. Lie bo nato obiskal Jugoslavijo, Grčijo, Turčijo, Sirijo, Libanon, Izrael, Egipt in Libijo.
Generalni tajnik OZN^ Trygve
____„	.. Lie
je bil rojen leta 1806 v Oslu. Po končani pravni fakulteti je bil leta 1010 imenovan za tajnika morveške socialistične stranke. Od leta 1035 do 1040 je bil Lic pravosodni minister, nato pa minister zat rgovino in končno minister za preskrbo.
Ko je Nemčija 1. 1040 napadla Norveško, se je Trygve Lie umaknil v London. Novembra istega leta je postal zunanji minister begunske vlade, kar je bil do 1.1946. Spomladi 1043 je Lie obiskal Moskvo in Wa-shlngton, kjer je z odgovornimi državniki razpravljal o vprašanjih, ki so se pojavila v zvez! z osvoboditvijo dela Norveške, ki meji na Sovjetsko zvezo.
Aprila 1945 je Trygve Lie vodil norveško delegacijo na prvem zasedanju OZN v San Franciscu. Leto dni kasneje je bil soglasno izvoljen za generalnega tajnika OZN. Njegov mandat je porvotno trajal pet let, vendar je bil lanskega novembra kljub odločni opoziciji podaljšan še za tri leta.
V šestih letih Izpolnjevanja svojih dolžnosti se je Trygve Lie izkazal kot iskren borec za mir ln sodelovanje med narodi. Osebno je sodeloval pri reševanju mnogih mednarodnih sporov, ki so izbruhnili v tem času med posameznimi državami, članicami OZN. V lanskem poletju, ko se je OZN zaradi vprašanja kitajskega predstavništva nahajala v svoji dotlej največji krizi, je Lie obiskal London. Pariz, Washington in Moskvto, kjer je razpravljal s predstavniki vlad, kako preprečiti, da ne bi OZN postala novo Društvo'narodov. Na lanskem zasedanju OZN je predložil mirovni program za 20 let, ki ga je pozneje Generalna skupščina na svojem plenarnem zasedanju sprejela.
Trygve Lie je že večlurat izrazil mnenje, da je treba v OZN čimprej sprejeti Japonsko, Nemčijo. Avstrijo, Italijo in nekatere druge države, bivše članice Hitlerjeve koalicije.
Čeprav Sovjetska zveza ne priznava Trygve Liea kot generalnega tajnika OZN (v Moskvi je namreč prišel v nemilost zaradi svojega odločnega stališča do korejske vojne), uživa v demokratičnem svetu veliko spoštovanje in ugled.
In ostali periodični časopisi, ki v obliki notic sporočajo, katera dela so izšla. Poleg tega pa imamo v Sloveniji periodično publikacijo Slovenski knjižni trg, ki Izhaja mesečno v izdaji Državne založbe Slovenije ln zelo obširno poroča o vseh knjižnih novostih na knjižnem trgu. Poleg tega tudi dnevni tisk in periodične publikacije često pišejo v svojih kulturnih rubrikah kritična zapažanja ob posameznih knjižnih izdajah. To .je nedvomno najhitrejši in najbolj temeljit način spoznavanja čitateljev z novostmi knjižnega trga. V kolikor pa ima tov. Karel še kakih posebnih pobud, pa so te zelo zaželene in naj jih sporoči.
Tov. Širec Jože, učitelj iz Laškega, ki je prebral kar lepo število knjig pravi, da je zelo vesel, če najde nekoga, da z njim, potem ko je sam knjigo temeljito prebral, malo »podebatira«. Take debate so zelo koristne ln s pomočjo njih se človeku razgrne marsikatero vprašanje, lči ga je pri čitanju morda celo prezrl Tekoča vprašanja, kot on predlaga, pa naj bi obravnavali v obliki gospodarskih, političnih, kulturnih pregledov in podobno. Taki pregledi nantreč niso zgolj informativnega značaja, ampak je mogoče po njih podajati predvsem razlago določenih dogodkov, ukrepov in podobno ter so prav kot taki zelo priporočljivi. Tov. Širec n. pr. predlaga, da bi se refe-ent za tako preglede določeval kar na sam dan. ko je treba podajati tak pregled. To verjetno misli zato, do bi se potem vsi pripravili za podajanje pregleda. In prav o tem bi kazalo morda malo temeljiteje razmisliti! Ljudje namreč berejo časopise, take kot imajo pač čas in kot jih stvari zanimajo, zato poznajo posamezne dogodke, vendar pa st često ne znajo prav razložiti določenih stvari in jih ne morejo dovolj smiselno povezati med seboj. In prav zato so potrebni taki pregledi, o kakršnih govori tudi tov. Širec. Zato pa bi bilo priporočljivo, da bi take preglede podajali predvsem tovariši. ki imajo za to smisla, volje in dobrega poznavanja sodobnih vprašanj. e Taki pregledi morajo namreč biti zelo zanimivi, pestri in tudi živo podani, prav zato 'pa tudi temeljito pripravljeni, če hočemo, da bomo s pregledi obogatili poglede ljudi na sodobna vprašanja. Vse to pa govori za to, da bi vendar kazalo predavatelje za tako preglede tudi predhodno izbirati, tako da bi
se lahko temeljito pripravili in svojo nalogo tudi zadovoljivo opravili
Tov. Širec je opozoril še na nek problem: često pride v osnovnih sindikalnih organizacijah ob razpravah o posameznih vprašanjih do zelo živih razgovorov, vendar nekatera vprašanja ostanejo nerazjasnjena. To je zelo važno vprašanje, ki ga ne bi smeli nikdar podcenjevati. Vsa vprašanja namreč, ki se puščajo »odprta«, vplivajo na to, da pri poslušalcih pada zanimanje za taka predavanja Kako rešiti to vprašanje? Tov. Širec predlaga, da hi za pojasnjevanje takih vprašanj ustanovi pri Glavnem odboru posebno komisijo, ki bi nejasna vprašanja podrobno proučila ln poslala tudi željen e odgovore. To je dober m umesten predlog! Toda v tem predlogu je vendar šele pol rešitve. Važno je namreč to« da bi predavatelji, slušatelji ali sindikalni funkcionarji obveščali Glavni odbor o takih vprašanjih vedno, kadar ostanejo nerazjasnjena. Potem bo lahko komisija pri Glavnem odboru tudi obravnavala ta vprašanja ln se trudila, da da zaceljene odgovore.
Zelo umesten je tudi predlog, naj bi po svojih potrebah sindikalne podružnice imele tudi manjše priročne knjižnice, z izborom tistih knjig, ki so za člane določenega sindikata neobhodno potrebne. Ne gre tu za knjižnice, kot so javne ljudske knjižnice, ampak za izbor najbolj potrebnih knjig, ki /jih je res pametno imeti v podružnici pri roki.
Tov. Zaletel Ivan iz kurilnice v Ljubljani pa je poslal v svojem odgovoru celo vrsto organizacijskih pobud za uspešnejše družbenopolitično delo med delavci. Mnenja je. naj bi sindikalna vodstva enkrat mesečno ali celo redkeje sklicevala v krajih, v Industrijskih središčih politična zborovanja, na katera naj bi prihajali predstavniki republiških odborov posameznih sindikatov in obravnavali z delavci tekoča gospodarska ln politična vprašanja. Tudi ta predlog je zelo umesten in naj o njem resno razmislijo naši sindikalni sveti, katerim pri tem pripada naloga organiziranja teh zborovanj in naloga, da sporoče republiškim vodstvom sindikatov vprašanja, o katerih bi bilo treba razpravljati.
Racionalizaforji v Litostroju so lani prihranili nad 8 milijonov dinarjev
lansko leto so racionalizatorji v Litostroju s svojimi predlogi prihranili državi nad 8 milijonov dinarjev. Tako je tov. Ivan Pokorn izumil posebne vozne stroje za izpihavanje ostružkov. Tudi mojster tov. Gabrijel Rihar je izumil napravo za mehanično kopiranje na kovinskih izdelkih. Predsednik upravnega odbora tov. Stane Jeločnik pa je napravil načrt za novo peč za sušenje kovinskih odlitkov. Predlog za izdelavo posebnega stroja, s katerim bo mogoče uporabiti radikalne vrtalne naprave pritrjene na sami stružnici je dal tov. Šegatala Alija Tov. inž. Jurij Legvart je dosegel velik uspeh pri montiranju električnih instalacij.	-	“
V	Litostroju bodo letos po načrtih »Hidroprojekta« iz Zagreba izdelali štiri agregate s Kaplanovimi turbinami za veliko hidrocentralo na Uni pri Bihaču. Reka Una ima precej vode tudi med sušo, zato jo bodo zajeli in njeno moč izkoristili za hidrocentralo. Dela na novi hidrocentrali- so se; že začela. Ta. elektrarna bo dajala letno 37 milijonov kilovatnih ur električne-energije,-
V	rekordnem času enega leta so v Litostroju izdelali tudi popolno turbinsko napravo za hidrocentralo Moste.
V	Litostroju so delavci, mojstri, tehniki ii^ inženirji težko pričakovali dneva, ko so vse to odpremi!! kamor ie bilo namenjeno. Prvi dve spirali sta bili že poslani na gradbišče Moste, kjer jih bodo v kratkem montirali.
Zdo „sbr@zns3tls govornifti
Katera delegacija je na zadnjem zasedanju Generalne skupščine OZN imela najdaljše govore? — S tem vprašanjem se je pozabaval eden ameriških novinarjev, ki je svojo nenavadno statistiko objavil v listu »United Nacions VVorld«.
Na zasedanju od septembra do deeem bra so delegati sovjetskega bloka porabili za svoje govore nad 40% vsega časa, ki je bil namenjen govorom pred plenumom Generalne skupščine
Med posameznimi govorniki je po dolžini in obsegu govora prvo mesto v tej statistiki zavzel Andrej Višinski. On sam čepra vje bilo na skupščini 59 drugih delegacij, Je na plenarnih sestankih porabil več kot 10% vsega časa, kolikor se ga je porabilo za govore.
Od vsega časa namenjenega za govore je samo sovjetska delegacija porabila 17.26%. Prav tako pa so tudi delegati satelitskih držav Svojetske zveze imeli znatno daljše govore, kakor pa predstavniki drugih držav.
V nekaj dneh bodo odpeljali še ostale dete turbinske naprave, aparat za reguliranje, sesalno in prevodno cev k turbini in dušilno loputo pred turbino, ki ima premer 1600 mm. Sledila bo še turbinska greda s tekačem in srednji vodilni ležaj. Nato bodo posfali na gradbišče še popolno opremo za vodostan in sicer loputi s premerom 2600 mm, avtomatsko in ročno, vmesni cevi in priključne prirob-nice.
Kako tekmuje kolektiv
JiMjinne posode “
v Celju
Sindikalna organizacija je v februarju delala predvsem na tem, da dvigne polet tekmovanja na čast desete obletnice OF ter da doseže čimvišji odstotek izvršenih obveznosti.
Najboljša brigada v podjetju je vsekakor bila brigada strojno-ključavničar-ske delavnice, saj si je že četrtič osvojila prvo mesto ter je izpolnila zadane obveznosti s 127%.
Brigada nameščencev ne zaostaja mnogo, saj je v tem tekmovanju že trikrat bila n,a drugem mestu. Zadane obveznosti je izvršila v februarju s 124%. Tudi pni gradnji samskega doma se je ta brigada prav dobro izkazala, saj ima v februarju 685 prostovoljnih ur dela;
Če še pogledamo brigado Ivana Bren-ceta iz emajlirnice, ugotovimo, da tudi ta vodi odkrito borbo tekmovanja; izpolnila je obveznosti s 121 % in je na tretjem mestu.
Brigade so razdeljene na pet skupin, katere medsebojno tekmujejo. Najboljša skupina je pod vodstvom tov. Albina Lesjaka, ki si je osvojila že četrtič prvo mesto. Drugo mesto pa je zavzela skupina pod vodstvom tov. ing. Riharda Pom peta.
Brigade tekmujejo za činih olj šo kvaliteto, štednjo materiala, za kulturni dvig članstva, za čimprejšnjo postavitev samskega doma.
Februarja je bilo delo sindikalne organizacije tudi v tem, da so se zanimali za življenje delavcev na vasi. Člani sindikalne organizacije in člani partijske organizacije so izvedli v ta namen več političnih sestankov v bližnjih in oddaljenih vaseh.	P. M.

Okupacija Avstrije predstavlja za Sovjetsko zvezo bogat vir dohodkov. Poleg- tega. da je Sovjetska zveza že takoj v začetku odpeljala iz Avstrije številna prevozna sredstva, lokomotive, železniške vozove in skoro polovico donavske flote, kar vse se ceni na nekaj sto milijonov dolarjev, je danes v sovjetskih rokah tudi 211 avstrijskih industrijskih podjetij, 32 petrolejskih podjetij in 102.000 hektarjev zemljišča.
Pod sovjetsko upravo je torej najvažnejša industrija nafte, lokomotiv, turbin, stekla itd. Prav nič čudno ni zato, zakaj Sovjetski zvezi sklenitev mirovne .pogodbe z Avstrijo ni pogodu.
*
Do konca marca ho pripravljen osnutek mirovne pogodbe z Japonsko. V smislu tega osnutka bi Japon ska dobila popolno neodvisnost, t. j. pravico do svobodnega trgovanja, vzpostavitev rednih diplomatskih odnosov in ustanovitev svoje vojske, ki bi pa imela strogo omejene naloge In bi služila le za obrambne potrebe lastne države. V teritorialnem pogledu naj bi se Japonska odrekla skupini otočja Riu-Kiu in Formozi, zaradi svojega gospodarskega položaja pa bi bila oproščena plačila reparacij-
Kancler Zapadne Nemčije dr. Adenauer je v smislu popravljenega oku pacijskega statuta, ko je Zapadna Nemčija dobila pravico do ustanovitve ministrstva za zunanje zadeve, prevzel posle tega ministrstva.
*
Izraelska vlada je od Nemčije zahtevala plačilo reparacij v znesku 1.5 milijarde dolarjev kot povračilo za škodo, katero je prizadejala nacistična Nemčija Židom v drugi svetovni vojni.	#
V Barceloni je prejšnji teden prišlo do dvodnevne stavke, v kateri je sodelovalo okrog 300.000 delavcev, ki so zahtevali povišanje plač zaradi naraščajoče draginje.
Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki je bila na enotedenskem obisku v Angliji, je prejšnjo soboto zapustila London in odpotovala v Pariz. kjer bo še 4 dni gost francoskega parlamenta.
Iz Bolgarije je v poslednjih 19 dneh pribežalo v našo državo 130 bolgarskih državljanov. Večina med njimi so kmetje, ki so pobegli zato, ker niso prenesli nasilja, katerega nad bolgarskim ljudstvom počenjajo ln-formbirojevcl
Ameriški senatni odbor je razpravljal o potrebi, da se za obrambo Zapadne Evrope pošlje v Evropo najmanj še šest divizij.
Danes teden je v Londonu 7000 pristaniških delavcev začelo stavkati ker že več kot mesec dni teče preiskava zoper 7 pristaniških delavcev, ki so obtoženi, da so pripravljali »ilegalno« stavko.
Francoska vlada je pristala, da bo letošnje jesensko zasedanje Generalne skupščine OZN v Parizu. Edini pogoj, katerega je postavila vlada je. da se zasedanje ne začne pred 6. novembrom, ker pripravljajo za letošnjo jesen nove splošne^ volitve.
»Zaradi slabega zdravja« je bil na lastno zahtevo razrešen dolžnosti minister za zunanje zadeve Poljske Sigmund Modzelevsky.
Perzijska skupščina in senat sta sklenila, da se nacionalizira industrija petroleja v državi
Na mesto dosedanjega generala Aireya, komandanta angloameriških čet na STO je bil imenovan dosedanji poveljnik angleških okupacijskih čet v Avstriji generalmajor Winterton.
Šest držav:	Franclja, Italija. Za-
hodna Nemčija. Nizozemska, Belgija in Luxembrug so v ponedeljek v Parizu podpisale pogodbo o uveljavljenju znanega Schumanovega načrta za združitev jeklarske in premogovne industrije v Zahodni Evropi
39.000	delavcev in nameščencev pariških avtobusnih podjetij je začelo stavkati, ker jim vlada noče zvišati plač za 6000 frankov mesečno
Statistični urad v Ottavi je objavil, da so življenjski stroški v Kanadi dosegli doslej najvišjo stopnjo. Indeks življenjskih stroškov znaša sedaj 175.2 (če se računa, da je stanje v 4etu 1939 = 100), medtem ko je še pred letom znašal ta indeks le 161.6.
PREMOGOVNA KRIZA V ANGLIJI
Anglija je nekoč imela najv^čji izvoz premoga Po drugi svetovni vojni pa premog stalno uvaža. Vzroki za to so: čedalje manjša proizvodnja kot nujna posledica dolgoletnega izkoriščanja premogovnikov, zlasti pa pomanjkanje delovne sile.
Lanskoletna potrošnja premoga je bila na primer za 7.483.099 ton večja od potrošnje v letu 1949, dočim se je proizvodnja v istem času povečala le za 1,270.993 ton
Oltrog tržaškega vprašanja
Spet ibi radii ribarili v kalnem
Kljub temu, da teče že tretji teden, pariški razgovori Štirih zunanjih ministrov niso doslej privedli še. do nobenih zaključkov in uspehov. Medtem ko je v začetku kazalo, da bo mogoče med obema predloženima osnutkoma najti srednjo pot. je danes že jasno, da ta stvar ne bo tako lahka. Zapadne sile .so prišlo na pariško konferenco z e motnim stališčem, namreč, da hi na konferenci štirih v prvi vrsti razpravljali o vzrokih sedanje napetosti v svetu, da bi proučili prožnost zbllžanja med zapadniml silami in Sovjetsko zvezo, da bi rešil! vprašanje mirovne pogodbe z Avstrijo in končno pretresli tudi vzroke, ki ovirajo vzpostavitev nemške neodvisnosti, kar naj bi pripomoglo, da bi končno prišlo do sklenitve mirovne pogodbe tudi s to državo.
Sovjetska zveza j c temu nasprotno predložila svoj osnutek dnevnega reda in hotela speljati razgovore predvsem na vprašanje Nemčije in o njeni ponovni oborožitvi, ker pač smatra, da je Nemčija glavni vzrok za sedanje napeto stanje v Evropi. Izhajajoč iz tega stališča je Gromi ko vztrajal na tem, da se o problemu Nemčije razpravlja najprej, nato pa šele o drugih vprašanjih. Zapadne sile sio sicer pokazale pripravljenost, da razpravljajo o tem vprašanju, ven dar v sklopu drugih vprašanj in ne na prvem mestu. To pa je bila tudi osrednja točka, okrog katere so se vrteli razgovori in medsebojna obtoževanja v preteklem tednu, ne da bi našli kakršno koli rešitev Prav nič čudno ni zato, če je svet ob koncu prejšnjega tedna z nezaupanjem gledal na to konferenco, ker sl ne obeta ničesar več. da bi ti razgovori zaradi takšnih trdovratnih stališč sploh lahko še prinesli kakšne sadove, razen teh, da se bod<> tudi to pot razšli In da bo med vzhodom in zahodom zijal še večji prepad.
Seveda nekateri bližnji opazovalci kljub temu ne gledajo na končni izid te konference tako črno in še računajo, da bo mo
go če najti v zadnjem trenutku ustrezen izhod. Po naj novejših vesteh, kakor poroča agencija »United Press«, pa bi se dalo sklepati, da bodo zapadne sile odločno zahte vale določitev dnevnega reda. ki naj bi bil izdelan najkasneje do 25. marca, ker je mera njihovega potrpljenja polna, naveličani pa so tudi Groznikovih manevrov In propagandnih govorov. Vse kaže. da bodo zato ob takem vzdušju že bližnji dnevi morali pokazati, kam se bo ta konferenca premaknila in kaj bo pravzaprav prinesla .. .
Da je Gromiko izkoristil pariško konferenco za tribuno, na kateri je v vrsti svojih govorov razpihoval inržnjo proti Jugoslaviji, je danes jasna stvar. Najbolj zgovoren dokaz za to je Mio vprašanje mirovne pegodbe z Avstrijo, ko je to vprašanje povezal z vprašanjem Trsta in s tem podžgal strasti italijanskih iredentističnih in fašističnih elementov, ki so se skupno z Italijanskimi informbirojevci znašli na isti liniji.
^šovinistične demonstracije, katere je organizirala ta pisana družba, da bi še bolj razvnela m rž n jo do Jugoslavije, so padle prav v čas. ko sta odhajala na pot v London italijanski ministrski predsednik De Gašper! in njegov zunanji minister grof Sforza. Nobenega dvoma ni. -da so bili vsi ti »podvigi« preračunani na. to. dati De Gasperiju moralno oporo, če bo v Londonu načel to vprašanje, hkrati pa napraviti Iz tržaškega vprašanja jabolko spori!, ga potisniti v ospredje, da bi se zanj zainteresirale tudi druge sile, druga pereča vprašanja mednarodne napetosti pa bi s tem spet sto pila v ozadje in vsaj za hip obledela.
Ti manevri Sovjetske zveze. komlaformi stov. fašistov in iredentistov seveda niso prinesli zaželenih uspehov. De Gasperi Je. sicer takoj po prihodu v London potožil, kje ga žuli čevelj in postavil tržaško vprašanje
na prvo mesto. Toda odgovor, ki ga je dobil v Londonu, je bil dvorezen. Na eni strani so se predstavniki angleške vlade izrekli, da je njihovo stališče do tega vprašanja takšno, kakoi; je bilo izraženo v tristranski izjavi 20. marca 1948 (to je. da STO dobi Italija), hkrati pa so na drugi strani Izrazili željo, da se o tem italijanska vlada sama sporazume z Jugoslavijo, ker bi bil takšen način zaželen in najboljša pot k rešitvi tega vprašanja.
Ne glede ,na to. kako sta sl ta odgovor razlagala De Gasperi in grof Sforza. jugoslovansko stališče je o tem vprašanju ostalo nespremenjeno Odločno besedo o tem je nedavno povedal že tov. Tito. ki je izjavil, da bi bilo zelo zgrešeno in škodljivo, če bi dovolili tudi Sovjetski zvezi, da bi poleg cele vrste perečih in nerešenih vprašani iz tržaškega vprašanja hotela napraviti veliko vprašanje. Prav tako pa narodi Jugoslavije odklanjajo vsak razgovor, kateremu bi bila za osnovo tristranska izjava, ker razpravljat? na taki podlagi pomeni za Jugoslavijo sploh ne razpravljati, ampak sprejeti italijanske zahteve.
Danes, ko je v svetu toliko nerešenih in veliko bolj važnih vprašanj, da se ohrani mir. pač ni čas za to. da bi Trst v rokah sovjetske zunanje politike postal orodje za spletkarjenje, izsiljevanje in mešeb-ir ienje. Naši narodi takim poskusom prenesti napetost in nemir v ta del Evrope, neposredno spet na. naše meje, ne bodo nasedli, ker vedo, da služi interesom miru le to. če se bodo še naprej krepili odnosi ln sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo in se ustvarilo ozračje, v katerem bo potem mogoče najti sporazumno rešitev tržaškega vprašanja To pa bo tudi najboljši odgovor tistim, ki bi radi spletkarili in v kalnem ribariti v teni delu Evrope za svoje koristi in na tuj rtiču n.
M proslava v Delavnicah fl|-|a¥|g||| ŽCiCZillC MflribOr
Kako skrbijo za strokovno vzgojo delavcev na hidrocentraU v Vuzenici
V	petletnem planu LRS Predvidevajo graditev več manjših hidrocentral, 18 razdelilnih in 304 transformatorske postaje.
V	teh letih smo zgradili že hidrocen-tralo Savica in Mariborski otok, ki daje letno 300 milijonov kijovatnih ur električne Alergije.
Za gradnjo hidrocentral je Drava zelo pomebna reka, ker ima v nasprotju z drugimi rekami tudi poleti dovolj vode, ki priteka iz zasneženih področij avstrijskih Alp.
Prav zaradi te prednosti bomo na Dravi zgradili vrsto hidrocentral. 1'ako imajo v načrtu gradnjo hidrocentrale v Vuhredu in Ožboltu, ter akumulatorske centrale v Slovenskih Konjicah. Menijo, da bodo te centrale lahko preskrbovale z električno energijo vse potrošnike v Sloveniji in deloma tudi v sosedni Hrvatski.
Hidrocentrale v Vuzenici so pričeli graditi sredi leta 1948, kmalu potem ko je bila zgrajena hidrocentrala na Mariborskem otoku.
V	začetku so morali požrtvovalni graditelji premagovati velike težave. Primanjkovalo je materiala, posebno pa ie bilo pereče pomanjkanje delovne sile. Le nekaj delavcev je bilo kvalificiranih, vsi ostali pa so prišli naravnost s kmetov. Toda vodstvo gradbišča ni obupalo. Iz vrst teh deklet in fantov so izučili pol-kvalificirane strojnike, ki jih ie na gradbišču najbolj primanjkovalo.
Matija Strniša je mlad kmečki fant, doma iz Slovenskih goric. Do leta 1949 je skupno s starši hlapčeval pri veleposestnikih, ker so imela doma premalo zemlje. Ko je videl Matija, kako njegovi sovaščani odhajajo v industrijo, ni dolgo pomišljal ter je tudi sam odšel v Vuzenico. Nekaj časa je bil navaden delavec, delal je z lopato, kakor pravi. Pozneje je odšel na tečaj, kjer se je priučil za strojnika. Zdaj dela na separaciji, ob večerih pa obiskuje tečaj, kjer si bo pridobil tudi potrebno teoretično znanje.
Takih je na hidrocentrali mnogo. Skoraj vsi, ki danes upravljajo stroje in usmerjajo žerjave, so se tega naučili v tečajih pri mojstru Nikoli.
Nikola Mohora je doma iz Banata. Že v mladosti je prišel v Slovenijo Pred vojno je životaril v Mariboru in Celju,
Kolektiv železniških delavnic v Mariboru je bil v preteklem letu najboljši delovni kolektiv te vrste v naši državi. Kol tak je v soboto 10. lil. t. I. prejel naj-višje priznanje s strani zvezne vlade, prehodno zastavo in denarno nagrado.
Kolektiv železniške delavnice je v preteklem letu presegel letni plan za 5%, kljub vsem težavam, ki so med tetoni obstajale in zasedel prvo mesto pri ocenjevanju železniških delavnic v državi. Borba med železniškimi kolektivi je bila izredno ostra, kajti tudi ostale delavnice v državi so storile vse, da si pridobijo ta častni naziv in prejmejo prehodno zastavo, ki se je nahajala v železniških delavnicah v Subotici. Ocena posameznih železniških kolektivov je bila stroga in se je ocenjevalo po točkah. V ostri konkurenci je zasedel kolektiv železniških delavnic v Mariboru prvo mesto ter dosegel največje število točk tako v pogledu izvršenja proizvodnega in finančnega plana kot tudi z ozirom na delovno disciplino.
Svečana predaja prehodne zastavice se je izvršila v prisotnosti tovariša pomoč-
nika ministra železnic zvezne vlade in zastopnikov množičnih organizacij ter ostalih železniških kolektivov. Zastopnik železniških delavnic iz Subotice je predal prehodno zastavo najboljšemu članu kolektiva ter ob tej priliki dejal, da je ponosen, da zroča zastavico kolektivu, ki je s svojim požrtvovalnim delom dokazal, da se zaveda važnosti nalog, ki so postavljene pred imenovani kolektiv. Pot do tega častnega priznanja ni bil? lahka. Mnogo znoja in truda so stale delovne zmage, katere ie kolektiv železniških delavnic v Mariboru skozi vse leto dosegal. Nastopite so številne težke situacije, ki jih je kolektiv skupno s požrtvovalnim delom in pod umnim vodstvom premagal.
Sledilo je poročilo glavnega inženirja proizvodnje, ki je v kratkih obrisih podal pregled dela in poslovanja v preteklem letu ter orisal težave, katere te moral kolektiv prebroditi, da je dosegel to visoko čast. Pozval je delavce in nameščence k še intenzivnejšemu delu ter pri tem ni pozabil na napake, ki so se med letom dogajale. Povdaril je. da bomo le s skup-
nim delom in z vsestransko požrtvovalnostjo dosegli tudi v tem letu enake, oziroma še večje uspehe.
Na sporedu je bil tudi kulturni program. ki ga je izvajalo KUD »Angel Besednjake, katero je sestavljeno v veliki večini iz članov kolektiva. Pevski zbor je odpel nekoliko pesmi, nakar so sledili plesi folklorne skupine. Vse točke so bile s strani navzočih sprejete z odobravanjem in nagrajene z dolgotrajnim aplavzom.
Za zaključek je sledila razdelitev nagrad in proglasitev udarnikov. Tovariš direktor je proglasil vrsto udarnikov, ra-cionafizatorjev in iiovatorjev ter seznam članov, ki so prejeli denarne nagrade, katerih je bilo lepo število.
Ob zvokih godbe je bila svečana proslava zaključena. Delavci in nameščenci so se z lepimi vtisi razhajali želeč, da bi se želje in pozivi posameznih funkcionarjev uresničili ter da bi bil kolektiv železniških delavnic v Mariboru tudi v tem letu na prvem mestu ter tako ponovno odgovoril in dokazal tistim, ki blatijo našo domovino, da se naš delovni človek v polni meri zaveda pravilnosti politike našega vodstva in da je pot po kateri korakamo edino pravilna.	D. E.
Med delavci v oddelku za popravilo tovornih vagonov
Tobačna toroma v tubljani
naiboiiši kolektiv tobačne industrlie FL&3
Tovarna, ki je najstarejša od sedanjih desetih tovarn v Jugoslaviji, je edini kombinat tobačne industrije v Jugoslaviji. Ker je njen sortiment v večjih tehnoloških procesih neenak z ostalimi tovarnami, ki imajo samo enega ali največ dva tehnološka procesa, je bilo mnogo težje konkurirati, vendar so z vztrajnim in neumornim delom dosegli največji uspeh s tem, da so že 16. XII. 1950 kot prvi v tobačni industriji izvršili petletno plansko nalogo.
Letni plan. ki jim- je bil v IV. četrtletju povečan za 29%, so izvršili do 28. XI., .do konca leta pa so istega presegli po količini za 9.28%, po vrednosti pa za 10,19%. Sortiment so izpolnili 100%.
Polno lastno ceno so znižali za 5,4%. Proizvodnost dela so povečali za 9.65% in so v decembru 1,23% večji plan izvrševali s 34 delavci manj kot v januarja. Tako so se norme v nekaterih oddelkih dvignile tudi za 14%.
Normo je presegalo 84.40% delavstva, vtem ko je 5,09% ni dosegalo. Za udarnike je bilo proglašenih 6,70% delavstva.
Tudi delovna disciplina se je znatno popravila, saj je bilo neopravičenih izostankov povprečno 0,20%
Največje zasluge za te uspehe imajo prav gotovo dobro organizirane proizvodne brigade, ki imajo značaj stalnega tekmovanja. Brigade se ocenjujejo po presežku izdelave, delovni disciplini, prihranku na škartu in kot najosnovnejše po kvalitetni izdelavi.
Brigadni sistem dela je uveden v vsem tehnološkem procesu in je tekmovanje 6 mladinskih brigad po turnirskem načinu pokazalo zelo lepe uspehe. V počastitev 10. obletnice OF namerava izvesti tekmovanje vseh 34 brigad. Veliko število 16 oziroma 17-kratnih udarnic kot so Skubic Joža. Muhič Tončka. Šuštaršič Angela. Žulj Ela in druge mlajše udar-
nice - mladinke so poroštvo še nadaljnih uspehov.
Kaj zmore dobra voija. je pokazala Škof Marija, vodja stroja, ki je na stroju za izdelavo cigaret, na katerem so njeni predhodniki težko izvrševali normo, že tretjič zaporedoma postala udarnica.
Posebna zasluga pa gre tehničnemu kadru, ki z največjo požrtvovalnostjo in samoiniciativnostjo vzdržuje že star in obrabljen strojni park. posebno v fabri-kaciji cigaret, ki predstavlja grlo tovarne. Da je prav ta najvažnejši oddelek kljub pomanjkanju specialnega materiala delal točno po planu, je največja zasluga brigadirja Freceta Franca, večkratnega racj-onalizatorja. Posebno voljo in znanje je pokazal tudi ključavničar Pance Franc, ki kljub rahlemu zdravju neumorno in samoiniciativno z uspehom išče izboljšanje dela na pakovalnih strojih.
Da jih ti uspehi ne bodo uspavali, dokazujejo s tem. da so v tekmovanju za počastitev 10. obletnice OF že tretjič prejeli diplomo kot najboljši kolektiv prehranbene industrije v Sloveniji.
A. V.
Za 3 milijone dinarjev
so presegli proizvodni plan
Ta uspeh za Tovarno kos in srpov v Tržiču vsekakor ni majhen, saj. je bil kolektiv med prvimi ,ki je 2S. oktobra 1950 izpolnil svoj letni plan. Da je dosegel tako pomembne uspehe, je v veliki meri pripomogla proizvodnja iz ve np lanskih artiklov, ki jih je kolektiv v tem' letu osvojil po svoji lastni zamisli. Mnogo je bilo s tem prihranjenih deviz, ker so se ti artikli doslej uvažali iz inozemstva (mizarska dleta, spojke za pragove, usnjarski noži, hmeljarski noži, vejači' in podobno).
Tudi vprašanju kvalitete proizvodov 60 posvečali veliko pozornosti. V podjetju je bila organizirana komisija za ugotavljanje kvalitete. Ta komisija je neprestano krožila po podjetju in dajala za vzorne primere kvalitetnih izdelkov tudi predloge za nagrade dotičnih delavcev, tako da se je borba še bolj pospešila.
Glede delovne discipline je bilo v podjetju kar zadovoljivo, saj sta bila v zadnjih mesecih komaj po eden alj dva neupravičena izostanka.
Podjetje je letni plan izpolnilo in prekoračilo za 20 odstotkov. Za vse te dosežene uspehe gre zasluga v prvi vrsti celotnemu kolektivu, ki je dosledno in z vso resnostjo vodil borbo, da bi se povzpel med najboljša kovinarska podjetja LRS, kar je tudi dosegel.
Tekmovanje v počastitev 10. obletnice OF je zelo razvito. Že v prvem mesecu tekmovanja smo prejeli diplomo. Tekmovanje je bilo osredotočeno v naj-večji meri na izpolnjevanje planskih nalog, znižanje stroškov, kvaliteto proizvodov in na izpolnitev plana do 29. novembra, kar eo izvršili mesec dni pred obveznostjo.
Tudi odnosi med delavci in nameščenci so zelo dobri, kar kaže že medsebojna tovariška pomoč in dajanje raznih nasvetov drug drugemu. Tudi uprava podjetja in delavski svet delata v korist in željo delavstva, kar jim omogoča, da se delo vselej dobro zaključi,	A.
Ali veste, kje izdellljefo lepenko za železniške vozovnice?
Marsikomu se je najbrž že večkrat vrinila misel, ko je čakal na vozni listek v dolgi vrsti pred kakšno železniško blagajno, odkod ta neizčrpen vir majhnih koščkov trikrat lepljene lepenke, ki jih v vsej državi prodajo dnevno na sto in sto-tisoče. Mar to uvažamo? Nekdo bi dejal, da najbrž take tovarne ne zmoremo, saj je papirnic pri nas zelo malo in še te niso kdo ve .kaj velike. Le redki so, ki vedo, da dela precej daleč od vsakega industrijskega centra, na podeželju pod Kamniškimi planinami v Količevem precej velika papirnica — tovarna, ki za-
laga vso našo državo s potrebno lepenko za železniške vozovnice in z lepenko za številne druge potrebe, saj je edina tovarna te vrste v državi.
Po osvoboditvi so tovarno skoraj popolnoma preuredili. Poprej so tukaj izdelovali v glavnem lepenko za izdelavo škatel. Sedaj pa izdelujejo vse vrste specialne lepenke, ki ima ogromno tržno področje v vsej državi. V tej tovarni izdelujejo papir za plakate, nadomestek za pergament, pergamin itd. Zelo poznana ie njihova tako imenovana prešpan lepenka, katero so začeli proizvajati šele po
osvoboditvi in je zelo pomembna za našo električno industrijo. Uporabljajo jo
V naših gozdovih bo kmalu spet oživelo	Be6 vrate lepenk0
Preusmeritev proizvodnje v papirnici v Količevem je zahtevala od delovnega kolektiva vseskozi ogromne napore. Zastareli stroji, ki jih ie bivši lastnik dobil iz inozemstva kot staro železo, venomer zahtevajo popravil in nadvse skrbne nege. Vsa tovarna ima komaj enega ali dva modernejša stroja, za katera niso v strahu, da bosta zdaj zdaj prenehala s /svojo enakomerno ropotajočo pesmijo. Vestnost in požrtvovalnost vsakega posameznega delavca ter čut odgovornosti do dela in strojev, ie pripomogla, da so imeli lani komaj’ 1.9% zastoja, dočim so imeli v nekaterih drugih tovarnah iste vrste pri podobnih in celo modernejših strojih tudi do 15% zastoja.
Ker tovarno postopoma modernizirajo in obrate večajo, saj predvidevajo, da bo ■ to ena najboljših ; in največjih tovrstnih tovarn v Srednji Evropi, ima posebno tehnično osebje ogromno dela. Zgradili so že veliko in arhitektonsko nadvse lepo poslopje za proizvodnjo lepenke. V tovarni saifii pripravljajo vse potrebno, da bodo dodelali strojne naprave, katere so dobili iz raznih drugih tovarn le v grobih izdelkih. V mehanični delavnici z veliko skrbio delajo ključavničarji, mehaniki in kovači, da bo objekt čimprej začel obratovati. Velike skrbi jim dela le parni kotel, ki bo potreben za obratovanje v novem oddelku za lepenko. Iz Češke so v začetku leta 1948 nabavili nov parni stroj, vendar pa so dobili le eno tretjino delov in nekaj približnih načrtov, vse ostalo pa so Cehi zadržali zaradi sovražne gonje, ki so io prav takrat začeli proti naši državi.
Kolektiv v Količevem je letos že drugič prejel prehodno zastavo zvezne vlade. Ob neprestanem pomanjkanju, poseb-
Les, ki ga dnevno uporabljamo na tisoče in tisoče kubikov za naše domače gospodarstvo in zelo veliko za izvoz, bo treba, ko sneg skopni, čimprej spraviti iz gozdov. Ker je.bila dosedanja osnova izvoza iz Slovenije les, saj tvori še letos, ko je plan znižan, 45% vsega našega izvoza in ker se bo izvažalo^ letos tudi večje število polfinalnih izdelkov, je kvaliteta lesa za naša podjetja še posebno pomembna. Vazno je, da bo letos čimprej posekan in spravljen iz gozdov. Ne smemo pozabiti, da je pri izvozu vprašanje kvalitete neverjetno važna okol-nost. ki odločilno vpliva na ceno in možnost prodaje.
V naših gozdovih bo kmalu zopet oživelo. Številni okraji že pripravljajo tekmovanje in organizirajo voznike po KLO za odvoz lesa. Okraj Poljčane in Celje sta že stopila v stik z okraji Celje-okolica, Trbovlje in Šoštanj, da bodo izvedli medsebojno tekmovanje.
Horvat Franc,
najboljši delavec na Količevem
no starega odpadlega papirja, so ob zaključku leta kljub temu pokazali lepo bilanco uspehov. Proizvodni plan so .po vrednosti presegli za 4.7%. po količini pa celo za 6.7%.
Odlika delavcev je tudi v tem, da znajo varčevati. Varčevanje v kolektivu niso osvojili šele v zadnjem letu. temveč so se tega navadili že od vsega početka. Tu ima človek res občutek, da delavci čutijo s tovarno, da io jemljejo za svojo m da vsak prispeva po svojih sposobnostih. Lani so poleg skrajne štednie surovin, strojne opreme itd. dosegli veliK prihranek na odpadlih vodah. Za stojnino na železnici so dali komaj 13.000 din, medtem ko so nekateri drugi kolektivi potrošili tudi nad pol milijona dinarjev.
Na gradnji stanovanjske hiše. ka ero so zidal- poleg tovarniškega objekta, so delavci lani opravili 9000 prostovoljnih ur dela. Pri tem delu se ie cosbeno izkazal »holandski« mlinar Franc Hribar, ki je na sestanku sam predlagal vodstvu podjetja, da bi s pomočjo drugih delavcev prostovoljno izdelali ostrešje za zgradbo, da bi tako prihranili čim vej: denarja in ga porabili za druge boli važne namene. Dela se ie lotil z vso vnemo in skupai z drugimi so napravili ostrešje za tako ceno, ki skoraj ni vredna omembe. V Količevem težko določiš, kdo je boljši ,kdo slabši. Kai lahko bi komu napravil krivico. Takšnih kolektivov, ki delajo tako složno in vestno pri nas ni povsod, res pa je, da je Količevo eden tistih, kjer slabih delavcev skoraj ne poznajo.
Že prihodnje leto bo stekla prva turbina od treh, kolikor jih bo imela nova
hidrocentrala v Vuzenici
po vojni pa je postal pri gradnji hidrocentrale na Mariborskem otoku eden najboljših d&lavcev-strojnikov. V Vuzenici vodi mehanično delavnico in ie vzgojil celo vrsto mladih strojnikov. Za vse te in druge zasluge je bil odlikovan z redom dela III. stopnje.
Da, mnogo uspehov so dosegli v Vuzenici. Naštejmo še nekatere: zgradili so lične stanovanjske bloke, v katerih ie dovolj prostora za vse delavce. Manjka jim samo še samostojna kinoaparatura, ki bi ob sobotah obdržala doma mnoge, ki sicer odhajajo v oddaljeni Maribor.
Vjse to pa dnevno spremlja čvrsta roka šefa gradbišča ing. Borisa Pipana. Ing. Boris Pipan je primorski rojak. Po prvi svetovni vojni se ie s starši naselil v Mariboru, kjer je dovršil osnovno šolo in gimnazijo, višje šole pa v Pragi.
Po osvoboditvi je najprej načeloval gradbenemu oddelku v mariborskem okrožju. Pozneje se je proslavil kot glavni inženir pri gradnji hidrocentrale na Mariborskem otoku. Med tem časom je tudi organiziral gradnjo hidrocentrale v Medvodah. Leta 1948 je prišel v Vuzenico, kjer so pod njegovim vodstvom dosegli že velike uspehe.
Že sredi leta 1953 bo začela obratovati prva od treh turbin, kolikor iih bo imela nova hidrocentrala.
Vsem sindikalnim podružnicam!
(Tekmovanje v počastitev 10-let-niee OF)
Šestmesečno tekmovanje v počastitev 10. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda se približuje slavnostnemu dnevu. Razglasitev najboljših sindikalnih in frontnih organizacij v tem tekmovanju bo na III. kongresu OF, ki bo zasedal v tem času.
Vsak mesec se dogaja, da sindikalne podružnice dostavljajo pomanjkljiva poročila in z veliko zamudo ter nekateri celo prepozno, zaradi česar jih ni mogoče ocenjevati kljub temu, da so imeli dobre tekmovalne uspehe. Da se to ne bi zgodilo tudi pri končnem ocenjevanju, opozarjamo vse naše podružnice, OS-e, KS-e ter KOS-e in RO na naslednje:
1.	Vse podružnice morajo poslati svojemu republiškemu odboru sindikata tekmovalno poročilo za marec najkasneje do 5. aprila t. 1.;
2.	do 5. aprila t. 1. morajo prav tako poslati vse sindikalne podružnice celotno tekmovalno poročilo o delu in uspehih v kolektivu in izven njega za čas vseh 6 mesecev tekmovanja (od 1. X. 1950 do 31. III. 1951) na isti naslov:
3.	poročila, ki bodo prispela kasneje, se ne bodo mogla upoštevati pri ocenjevanju, ker morajo republiški odbori vsa poročila pregledati do 8. aprila t. I., da bo tukajšna komisija lahko zasedala že 9. aprila t. L, ker bomo Izvršnemu odboru OF izročili ves tekmovalni material 10. aprila t. 1.
Tekmovanje v počastitev 10-letnice OF ima v sindikalnih organizacijah predvsem politič-no-proizvodni pomen, zato ni nujno, da podružnice čakajo na dokončne podatke iz statistike in računovodstva v podjetjih, pač pa naj v poročilu obdelajo svoje uspehe, ki so jih dosegli v kolektivu in izven njega, ker se predvsem ocenjuje delo organizacije ter njena vloga in pomen v podjetju in v njegovi okolici.
Poročila naj pošljejo vse podružnice, četudi jih dosedaj niso pošiljale, podatki naj bodo konkretni in resnični, ker se bodo za zmagovalce posebej preverjali.
Istočasno pozivamo vse naše organizacije, da se za čim slovesnejšo proslavo 10-Ietnice Osvobodilne fronte povežejo z okrajnimi in krajevnimi organizacijami _OF, da organizirajo skupne krajevne proslave.	v
Tajništvo GO ZSS

23. marca 1951 STRAN
Kaj jc s Mdroccnlralo Moste
Naša država ima okoli 1562 km morske obale. Iz tega se jasno vidi, pomen in važnost, ki jo ima naša trgovska- mornarica za naš gospodarski razvoj in v prvi vrsti za razvoj naše zunanje trgovine.
Že v kratkem času po osvoboditvi smo v razvoju naše trgovske mornarice dosegli zavidljive uspehe, na katere so naši narodi upravičeno ponosni.
Jugoslovanska linijska plovba — katere ladje plovejo po vseh oceanih sveta — je razpolagala pred štirimi leti vsega s 4 parniki. Že v preteklem letu pa je imela 32 parnikov in 11 motornih ladij s skupno nosilnostjo več kot 290.000 ton. Mnogo teh ladij je bilo zgrajenih v domačih ladjedelnicah.
Kakor se nobena pomorska država ne more gosoodarsko razviti brez trgovske mornarice, se ta ne more razvijati brez lastne ladjedelniške industrije.
Kakšne rezultate smo doslej dosegli na tem področju, nam najbolje* pokažejo povojni uspehi naše mlade ladjedelniške proizvodnje.
Leta 1903 do 1904 je avstroogrska družba »Ganz Dambius« na Reki zgradila majhno ladjedelnico. V letih pred prvo svetovno vojno so avstrijske oblasti, ki so se že pripravljale na svojo prvo imperialistično vojno — ladjedelnico modernizirale in tudi znatno razširile. Po svoji- velikosti in visoki stopnji tehnike je reška ladjedelnica že tedaj spadala med največje ladjedelnice avstroogrskega cesarstva.
Po avstrijskem porazu je postal lastnik ladjedelnice italijanska delniška druž-
3 parne remorkerje z zmogljivostjo 600 lahko spravijo 420 ton blaga, ki bi ga konjskih moči, 6 remorkerjev z zmoglji- lahko natovorili na 420 tovornih vago-
vostjo 240 KM, serijo oceanskih ladij, kakršna je »Zagreb« itd. Popravili in uredili pa so tudi nekatere večje ladje — poleg raznih manjših — kakor »Podgora«, »Split«, »Bibač«, »Durmitor«, »Tara«, »Lošinj«! in »orenica«. Popravili so tudi velik plavajoči dok. Za našo industrijo pa so v ladjedelnici »Tretji maj< izdelali sestavne dele za dve visoki peči železarne »Caprag« pri Sisku, ter cevovod za hi-, drocentralo pri Savici.
Lani so začeli graditi v ladjedelnici »Tretji maj« serijo novih oceanskih ladij z nosilnostjo 4200 ton. To je;že njihova druga serija trgovskih ladij te velikosti. Dolga je pot do prvih načrtov in zamisli do izdelane ladje. Inženirji najprej napravijo načrt. Ko je načrt gotov, te načrte prerišejo v naravni velikosti ladje na tla v posebni dvorani. Tu se načrti še enkrat pregledajo, če v njih le ni kakšne napake in nepravilnosti in šele nato pristopijo k izdelavi lesenih kalupov ali kakor jim pravijo šablon. Praktično vrednost načrta preizkusijo najprej -na pločevini, nakar pripravijo ogromne " jeklene plošče iti jih izoblikujejo po načrtih. Šele nato prenese žrjav te ogromne jeklene dele bodoče ladje na prostor, kjer jih montažne skupine začno montirati. Monterji v enem dnevu zmontirajo toliko ladijskih delov in ostalega materiala, kolikor jih lahko pripravijo v dvoranah šele v sedmih dneh.
Na ladji dela navadno okoli 100 ljudi. To so kovači, elektrovarilci, avtogenisti, zabijači, pomožni delavci, kontrolorji dimenzij in drugi.
nov. In vse to sprejme v svoje žrelo ena sama ladja, mi pa smo zgradili že vrsto takih ladij.
Mogočen žerjav je počasi spustil novo jekleno ploščo, ki jo bo montažna skupina kmalu zmontirala na trup bodoče ladje. V skupini elektrovarilcev dela bri-
Trnp plavalnega bagerja prenašajo z žerjavom v morje
ba »Cantieri Navali del Quarnero«. Tedaj je" začela ladjedelnica zaradi velike italijanske konkurence naglo propadati. Njeni lastniki so morali končno vso stvar prepustiti državni ustanovi IRI (Insti-tuto ricupero industria), ki je v ladjedelnico vložila precej svojega kapitala ter s tem praktično postala tudi njen lastnik.
Vendar tudi novi gospodarji niso posvečali ladjedelnici večje pozornosti. Res, da so ladjedelnico precej razširili, vendar proizvodnega procesa niso niti malo modernizirali in je ostal tak, kakršen je bil pod madžarskimi lastniki.
Tudi pred zadnjo svetovno vojno je reška ladjedelnica gradila plovne objekte za italijansko vojno mornarico. Toda hr-vatski in italijanski rodoljubi delavci v ladjedelnici niso hoteli, da bi ladjedelnica služila njihovim smrtnim sovražnikom. V ladjedelnici so se začele sabotaže, ki so občutno zmanjšale že itak majhno proizvodnjo. Zadnje leto vojne so opravili svoje razdiralno delo še zavezniški avioni, ki so ^porušili 70% vseh ladjedčlniških naprav in obratov.
Svoboda. Reka je oživela in začeli so se novi in svetli dnevi v zgodovini Italijanov in Hrvatov Reke. Porušeni in očrneli zidovi ladjedelnice so nemo štrleli v zrak in čakali novega gospodarja.
Množica delavcev z zavihanimi rokami se je junaško zagrizla v delo pri obnovi naše največje ladjedelnice.
V dobrih dveh letih je bil obnovljen popolnoma porušeni obrat za proizvodnjo oceanskih ladij. Medtem pa so izdelali že na stotine različnih delov za stroje in druge industrijske naprave, ki so šla širom po naši domovini. S tem se je kalilo in v dejanjih dokazovalo brat-. stvo in- čvrsta povezanost vseh svobodnih ljudi naše socialistične domovine.
Delavci so storili vse, da so lahko že prvo leto planskega gospodarstva začeli s proizvodnjo serije remorkerjev m oceanskih ladij. V štirih letih so izdelali 2 pontonska žerjava. 3 motorne splave po 100 in 250 ton nosilnosti, 4 po 2*0 ton, ............................
LETNA SKUPŠČINA SINDIKATA TRGOVINSKIH PODJETIJ
Letna skupščina. Republiškega odbora Sindikata delavcev in uslužbencev trgovinskih podjetij Slovenije bo dne 15. aprila 1951. Skupščina bo začela z delom točno ob 8. uri v sejni dvorani GOZSS, Ljubljana, Miklošičeva cesta 22/1.
Ko je ladja v surovem stanju gotova jo splovijo s takozvanih sank v morje. To je velik dogodek za ves delovni kolektiv. Ob navzočnosti vseh lepo okrašena ladja prvič zdrkne v morje.
Ladjo splovejo v morje zato, da je stojalo, na katerem je stala na razpolago drugi ladji. Taka stojala so namreč zelo draga. V nje je vloženega mnogo dela in dragocenega materiala. To pa se ne bi izplačalo, če bi na njem stala ena sama ladja od začetka do konca gradnje.
Kako neznaten izgleda človek, ko hodi pod temi ladijskimi velikani! Vse drugačen pa je občutek, ko stojiš prav na vrhu te ogromne jeklene gmote. Globoko spodaj pod teboj se razprostira pet ogromnih prostorov za tovor, v katere
Dušic Ivan vodi brigado elektrovarilcev, ki je najboljša v podjetju
gada Ivana Dušiča, ki velja za najboljšo v ladjedelnici. Dušič sam je mojster svojega dela. Rodom je iz Istre. Že v mladih letih je odšel v svet, ki je tako mikal mladega Ivana. Skopa krpa zemlje okrog domače bajte mu ni mogla dati vsakdanjega kruha. S culo v roki, ki je predstavljala vse njegovo premoženje, se je ustavil v ladjedelnici v Reki. Garal je od jutra do mraka, molče je prenašal psovke tujcev, toda ni obupal. Enainštiridesetega leta je šel v partizane, kjer se je s puško v roki boril za novo življenje. V ladjedelnico je prišel naravnost iz vojske. Kako je bilo sedaj vse drugače. Čeprav je Dušič sila skromen, so njegovi delovni tovariši kmalu opazili njegovo požrtvovalnost in delavnost. Postal je udarnik ne samo enkrat, devetkrat je že dobil to priznanje. Čeprav se nerad loči od svojega dela, še vedno najde čas za politično delo. Lansko leto je bil izvoljen tudi za odbornika mestnega ljudskega odbora. »Ves kolektiv je požrtvovalen in ne samo posamezniki«, to je vse kar lahko iztisneš iz njega. Minuto kasneje pa se že spet sklanja nad svojim delom.
Včasih so bile ladjedelnice polne tujih inženirjev, ki so vodili ves proizvodni proces. Danes pa je drugače. Naši domači inženirji, mladi in stari, so se v teh letih po osvoboditvi že toliko naučili, da ne potrebujemo več tujih strokovnjakov. Dober in požrtvovalen ter obenem skromen je delovni kolektiv ladjedelnice »Tretji maj«. Mnogi med njimi so postali udarniki, številni racionalizatorji pa so doslej prihranili državi že nad 2.5 milijona din.
V ladjedelnici »Tretji maj« noč in dan burno utripa življenje. Plan — to je cilj vseh!
Zamolklo bobnenje pločevine, rjoveče ropotanje kompresorjev, vse to se skupaj s silno voljo naših delovnih ljudi preliva v mogočno zanosno in nedokončano pesem, pesem socialistične graditve.
Od vseh ' hidrocentral, ki so jih kdajkoli pri nas gradili, je hidrocentrala Moste pri Žirovnici vzbudila ne samo doma, temveč tudi v svetu največ pozornosti, pomislekov in razglabljanj. Morda je nekoliko bolj poznana jabianiška hidrocentrala, več dvomov in govoric pa se je prav gotovo spletlo okrog te moščanske hitrocentrale. Najprej so se dvignile govorice, da stoji visoka pregrada v Mostah na^sipkem, ne preveč trdnem terenu in da se bo ob prvi večji preizkušnji sesula kakor zgradba iz igralnih kart. Ljudje, ki so hidrocentralo v Mostah obiskali, so te govorice potrdili s podobnimi dvomi.
BETONSKI LEK IN INJEKCIJE ZA ZEMLJO
Na zemlji, ki skoznjo pronica voda, si nekoč niso drznili graditi vodnih naprav. Taka so n. pr. deloma tla v Mostah. Toda ne vsa, le desni bok vodnega bazena, ki na njenem južnem delu stoji orjaška pregrada. Kaj storiti zdaj? Nismo imeli niti naprav za zalivanje, za injeciranje -propu-ščajoče zemlje, niti ljudi, ki bi znali s temi pripravami ravnati. Povabiti smo morali tuje strokovnjake in so nam pri-, skočili na pomoč Švicarji z znano firmo *Suiss Bodingi, ki je obljubila med drugim tudi izučiti naše ljudi, da nam v bodoče ne bi bilo treba več prositi tuje pomoči. Švicarji so pripeljali s seboj vrtalne naprave, precej podobne vrtalnim napravam za nafto — in zemlja je začela dobivati injekcije. Ogromne količine betona je požrla največja vrtina, nekaj desetin* ton. Danes je' velik hrib, ki ga je zlahka opaziti z vlaka pri Žirovnici, na več mestih navrtan in »plombiram. Do višine, kjer bodo spustili vodo v bazen, je injeciranje že zaključeno, v višjih legah pa ga bodo opravili kasneje domači IjiTdje, ki so se ta čas že naučili ravnanja z vrtalnimi napravami.
NASE VELIKE GRADNJE SO NAJBOLJŠA ŠOLA ZA STROKOVNJAKE
Hidrocentrala v Mostah je vodna naprava gorskega tipa in je zato pri gradnji treba več kot kjerkoli drugje preizkiiše-vati vsak posamezni del in meriti višine, takozvane kote, vzdržljivost in točke pri posameznih napravah. Zanimivo je, da pred vojno domačim strokovnjakom niso zaupali in so najemali tujce, zlasti Angleže, Švicarje in Nemce, ki so bili dobro plačani, medtem pa so se naši diplomanti prebijali skozi življenje z instrukcijami in z delom, ki še zdaleč ni bilo primerno njihovi izobrazbi. Pri odtočnem rovu, ki se v rahlem padcu' spušča od bodoče strojnice proti savskim vodam in je dolg nad 1600 m, pa so vsa merjenja opravili domači geometri in sicer tako natančno, da je bilo razlike pri kontroli meritev le nekaj centimetrov, medtem ko se ponavadi pri tako težavnem delu pokažejo
razlike tudi po nekaj metrov in več. Tudi gradbeni inženirji so se nekajkrat znašli pred velikimi in odgovornimi nalogami, kakršnih se pred vojno niso pri nas nikdar lotevali. Visoko sotesko Kavike So morali dvakrat sekati od vrha do tal, potem ko so prvotni nairt po natančnih meritvah opustili. Odgovornost je bila toliko težja, ker so bili delavci vseskozi izpostavljeni številnim sipinam in zruškom in je bilo v nevarnosti njihovo življenje. Tudi orjaška, nad 20 m visoka strojnica, kjer bodo še letos zabrnele turbine, je bita velika preizkiišnja za domače strokovnjake. Zgradili so jo nad zemljo, deloma pa tudi pod njo. Do te strojnice so od pregrade sem prebili dolg pretočni' rov, ki bodo skozenj z orjaško silo pritiskale vodne mase na turbine in jih poganjale.
TE DNI SO ZACELI PREIZKVŠEVAT1 AKUMULACIJSKI BAZEN
Vodo v akumulacijskem bazenu bodo meter za metrom dvigali, obenem pa merili morebitne premike, tako da bo vsak dvom v to veliko gradnjo, ki je zahtevala velike materialne in duhovne napore, odstranjen.
Vodo v akumulacijskem bazenu v teh dneh spet dvigajo in merijo morebitne premike sten ter pregrad, na kattro že zdaj pritiska voda z velikansko močjo.
Do zdaj je moščanska gradnja dobra prestala preizkušnje.
PRVO TURBINO ŽE MONTIRAJO
Gradbena dela v Mostah še tečejo, iz Maribora pa so že prišli možje v modrik delovnih oblekah, sloviti monterji, ki jih pozna že vsa Jugoslavija. Namestili so namreč turbine že v prenekateri naši hidrocentrali in bodo izkušnje, ki so jih tam dobili, lahko s pridom uporabili o Mostah; s posebnim kamionom so vrh hriba nad strojnico že pred štirinajstimi dnevi pripeljali velik vijak za prvo turbino in ga začeli previdno spuščati nizdnl do strojnice. Samo to delo je trajalo nekaj dni. Potem pa je velikanski žerjav, od ogromnega trupa do zadnjega vijaka, domače delo, stegnil svoj dolgi kljun in začel prenašati del za delom k strojnici. Tam je že skupina monterjev, ki prva turbino sestavljajo. Štiri do pet mesecev traja ponavadi taka montaža, mariborski monterji pa jo bodo —- tako so vsaj obljubili — opravili še prej. Prva tdrbina še montirana ne bo, ko bodo v Litostroju že končali tovarniško montažo druge turbine. Vse dele za to turbino so namreč lita-strojski livarji že odlili in je samo še vprašanje nekaj dni, da bo pripravljena za Moste.
Tako bo tudi ta velikanski objekt, ki ;> do zdaj požiral milijone in milijone dinarjev, ta mrtvi kapital, dograjen in bo naša mlada industrija v gorenjskem kotu dobila priliv nove energije, novih sto mi-lijonov kilovatov.
90 dni so „ O/iarne" obratovale
da bt rešile problem preskrbe z maščobami
Med kolektivi, ki so za svoje uspehe v drugem polletju 1950 prejeli prehodno zastavo vlade LRS, so tudi »Oljarne Ljubljana s svojimi obrati Britof pri Kranju in Vir pri Domžalah.
Težavi ki so se pojavile med obratovanjem, je bilo nešteto. Domače olj-
Da bi se proizvodnja razvijala kar najbolje in nemoteno, je uprava podjetja organizirala dnevne sestanke šefov oddelkov, na katerih so pretresali problematiko proizvodnje ter sproti odstranjevali težave, ki so se pojavljale. Ena največ jih težav je bilo po-
no semenje je prihajalo zaradi nujne manjkanje delovne sile, kar se je po-'	-- —- i------------------ — kazalo posebno na višku jesenske kam-
panje. Koliko pozornosti je bilo treba posvetiti razmestitvi delovne sile, vidimo iz primerov, ko je prišlo v enem dnevu v obrat po 14 do 20 vagonov semena ter je bilo zaradi tega treba nih strojev, kar bi pri slabi pazljivosti ustaviti obratovanje vsega obrata in lahko povzročilo težje okvare. Koliko delavce zaposliti pri raztovarjanju va-truda in požrtvovalnosti ter visoke za- gonov.
potrebe po maščobah v tovarno premalo osušeno in slabo očiščeno, tako da je bila potrebna pri proizvodnji jedilnega olja velika pozornost vsakega posameznika, kajti vlažno seme je povzročalo česte zamašitve stiskal-
vesti je pokazal kolektiv, lahko vidimo iz tega, da je podjetje v času, ko je postalo vprašanje preskrbe z maščobo kritično, obratovalo brez prestanka 90 dni, ne oziraje se na nedelje in praznike.
Ali ste že prečitali 2. številko „Sindikatov“
Te dni je izšla že druga številka »Sindikatov«. Kakor prva prinaša tudi ta številka vrsto člankov s področja sindikalnega dela. Že bežen pogled preko prvega lista, kjer Je v kratkem — v naslovih — zgoščena njena vsebina, kaže, da je ta številka po svoji vsebini In po pestrosti problemov, katere obdeluje, pravzaprav še bolj bogato kot prva zajela najbolj aktualne probleme, s katerimi se vsak dan srečuje sindikalni funkcionar in aktivist.
V uvodnem članku, leaterega je napisal Ivan Božičevič, avtor razpravlja o finančnem poslovanju Zveze sindikatov Jugoslavije. V izčrpni analizi, primerjajoč prejšnji način finančnega poslovanja z novim, kakršen je bil uveden 1. januarja letos, prikazuje, kakšno razvojno pot so jugoslovanski sindikati prehodili v stalni težnji po decentralizaciji In demokratizaciji od ustanovnega kongresa v januarju leta 1945 do IV. plenuma In še dalje do XII. plenuma CO ZSJ v juliju 195«, ko so bili sprejeti pomembni sklepi, kot so: uvedba sistema kvot za vsa sindikalna vodstva in organizacije. ko je bilo vse finančno poslovanje vseh sindikalnih vodstev in organizacij postavljeno na proračunsko osnovo in je bil hkrati ukinjen sistem kupovanja članskih znamkic pri poštah. Že samo dejstvo, da je z novim finančnim poslovanjem ves proračunski dohodek postal odvisen predvsem od tega. kako bo podružnica in njen upravni odbor skrbel za pobiranje, članarine, je to nedvomno povečalo zainteresiranost prizadetih. Hkrati s tem pa se le povečala tudi odgovornost vsakega sindikalnega vodstva posebej, čeprav je ponekod še tudi sedaj razpolaganje z denarjem prepuščeno le enemu izmed članov upravnega odbora: predsedniku, tajniku ali blagajniku, namesto da bi o vseh važnejših finančnih vprašanj h razpravljali vsi člani podružnice na svojih sestankih. Prav podeljevanje denarne pomoči članom iz sredstev sindikalne podružnice. je eno takšnih vprašanj, o katerem bt moralo razpravljati vse članstvo, ne pa samo upravni odbor, ki čestokrat pri najboljši
volji niti ni v stanju, takšno vprašanje rešiti pravilno. Takšen način reševanja finančnega vprašanja, če pri njem sodelujejo vsi člani kolektiva, ko se vsak član čuti soodgovornega, pa hkrati tudi vzgujno vpliva na delavce, krepi njihov smisel za kolektivnost, razvija v njih težnjo po skupnem gospodarjenju z društvenim Imetjem, krepi demokratizem pri delu organizacij in utrjuje tudi organizacijo v celoti. V zvezi s tem se postavlja načelo:
Vsako sindikalno vodstvo si mora prizadevati, da omogoči in da zavestno uvaja čimširše množice članstva v neposredno reševanje raznih konkretnih vprašanj, kjerkoli je to mogoče in je potrebno. Nikoli ne smemo opustiti nobene prilike, da ne bi razpravljali z množicami, ker je to koristno za vodstvo In za množice! Nikoli pa se naj vodstva tudi ne Izogibajo kontrole množic!
Članek v svojem zaključnem delu govori še o raznih nepravilnostih in zlorabah in prikazuje na praktičnih primerih pravilne oblike štednje In kakšno naj bo delo finančnih nadzorstev. S tem odpira širok pogled v sistem novega finančnega poslovanja in daje dragocene napotke za to delo. Prav sedaj, ko se v sindikalnih podružnicah uvaja nov sistem finančnega poslovanja, je ta prispevek še toliko bolj dragocen, zato bi bilo prav, da bi ga vsak član sindikata, zlasti pa funkcionarji in tisti, ki se s tem neposredno ukvarjajo, res dodobra poznali in proučili.
V članku »Izvajanje sklepov XII. plenuma CO ZSJ« avtor tega članka Dušan Sijan ugotavlja, da se vzgojne delo v sindikatih še vedno odvija brez zveze s konkretnimi gospodarskimi vprašanji v podjetju oziroma v državi, kar je v glavnem posledica napačnega pojmovanja, da se sindikati naj ne ukvarjajo z gospodarskimi vprašanji. Poleg tega pa je samo vzgojno delo čestokrat apolitično In ozko, ker se ne povezuje s perečimi vprašanji naše socialistične graditve In z borbo proti naraščajočemu nasilju vlade Sovjetske zveze. Zato morajo v bo rioče sindikalne organizacije pravilno usmer jati delo pri vzgoji, delovnih ljudi in dati temu delu tudi pravo vsebino. Smer za to delo pa nam daje material XIII. plenuma, ki je vsa ta vprašanja jasno osvetlil.
Rubrika »Iz dela sindikalnih organizacij« se dotika vprašanja dobrega in slabega dela sindikalnih skupin, id je osnova za
uspešno delo v sindikatih. V zvezi s tem nakazuje, kakšen naj bo grupni poverjenik. Poznati mora vsakega člana, njegove dobre in slabe strani In navade. To je še posebno važno za politično Ideološko vzgojo in za razvijanje kulturnih navad Hi potreb pri delovnih ljudeh, če je v skupini le eden, ki zna na zanimiv način prikazati vsebino in pomen tega ali onega filma ali drame, to navadno že zbudi zanimanje pri drugih članih skupine, ki bodo z zanimanjem šli v kino ali v gledališče. Tudi na zanimiv način prikazana vsebina kakšne knjigo ali članka v časopisu, razgovor o važnih političnih vprašanjih v državi ali izven nje utegne vzbuditi zanimanje za knjigo in dnevni tisk, ki bo postal naenkrat njihova vsakdanja potreba.
Poleg vrste drugih vprašanj pa je končno v tej številki še nekaj pripomb v zvezi z gospodarsko izobrazbe delavcev. V pogledu teh vprašanj je doslej razen nekaj dobrih primerov, bilo storjenih cela vrsta napak. Ena zelo grobih je bila prav ta, da so ponekod za seminarje za vzgojo članov delavskih svetov ln upravnih odborov sestavili tako širok program, kakor da gre za Izobraževanje tehničnega in administrativnega aparata gospodarskih podjetij, ne pa za člane delavskega sveta In upravnih odborov, ki bi naj bili seznanjeni le z glav-, niml gospodarskimi problemi zaradi pravil nejšega gospodarjenja s podjetji. Ta primer najbolj zgovorno kaže. da tisti, ki so sestavljali takšen program, niso dodobra doumeli smisla teh seminarjev, ker niso upoštevali. da morajo člani delavskih svetov in upravnih odborov poznati v glavnem le načela. da M lahko odločali o potrebnih ukrepih In pravilno Izkoristili gospodarski In tehnični aparat, ne pa da bi ga zamenjali.
Na takšnih In podobnih praktičnih pri merih, kakšni naj bodo prijemi za uspešno delo V sindikatih, druga številka »Sindikatov« vodi čltaica od problema do problema in mn je kažipot pri njegovem delu. To vlogo uspešno rešuje letošnji letnik in zato zasluži, da najde pot do slehernega sindikalnega funkcionarja, kateremu naj hi postal posrednik in tolmač, vzgojitelj in voditelj pri reševanju vseh nalog, pred katere ga vsak dan bolj postavila naša socialistična graditev. Zato bi tudi ne smelo biti nikogar, ki teh vprašanj kot sindikalni funkcionar ne bi dodobra poznal, jih temeljilo proučil in jih koristno uporabil ter presadil v svoje okolje.
Poleg jedilnega olja izdelujejo »Oljarne« tudi tehnična olja, kot so: laneno, repično in ricinusovo olje, ki so važne surovine za našo kemično in tekstilno industrijo. Tudi pri produkciji teh olj so nastopale podobne težave. Laneno seme, ki ga uvažamo iz drugih držav', je prihajalo neredno in v manjših količinah; domače, posebno iz Hrvatske, pa je bilo odpadlo in smetno, tako da se je tudi odstotek izplena olja občutno zmanjšal, medtem ko je bil- pridelek ricinusovega semena zaradi suše občutno manjši.
V sklopu »Oljarn« je tudi sodama, ki izdeluje pločevinaste sode za olje, bobne za karbid in barve ter hoboke za smole in masti, s katerimi zalaga naša velika industrijska podjetja širom po državi. Brigada, ki dela v sodami, dela nekako po tekočem traku ter je sestavljena iz delavcev, ki stalno razvijajo medsebojno tekmovanje ter so tudi nekateri izmed njih bili že dvakrat proglašeni za udarnike. Tudi oni se bore s težavami, ki nastopajo zaradi nepravilnega formata pločevine ter zaradi pomanjkanja čepov za sode. Vendar je tudi sodama kljub opisanim težavam uspešno izpolnjevala zadane ji naloge.
Pri težkih nalogah, ki so bile postavljene pred kolektiv, sta se posebno izkazala novatorja, tehnični vodja tov. Avguštin Ludovik in oddelkovodja remontne delavnice tov. Ščurk Emil, ki sta si zamislila in izdelala luščilni stroj z avtomatičnim odvodom Inščin in prahu v kurilnici po zračnem transporterju. S tem sta prihranila podjetju štiri delavce, ki so bili prej potrebni za odvoz luščin v kurilnico, državi sta pa prihranila dragoceni premog, ker se bo sedaj delno kurilo z luščinami namesto s premogom. Poleg tega pa sta s to racionalizacijo znatno izboljšala higiensko stanje v tjddelku, ker je odpadlo prašenje, ki je nastajalo pri luščenju.
Rezultat nesebičnega dela vsakega posameznega delavca je 108%-na izpolnitev lanskoletnega plana. S tem uspehom je lahko zadovoljen ves kolektiv ter upamo, da bo svoj polei ponesel tudi v nadaljnje delo. S. J.
iPoŠfžl. MozltlOl' 1 — najboljši Haša Narodna galerija v letošnji sezoni
Kdo bi rekel, da majhen listek, ki mu poštni uslužbenci pravijo odjava, vpliva na to, kateri pošti v Jugoslaviji bo vsakega pol leta'pripadel naslov najboljšega poštne,ga kolektiva. Pa vendar je tako! Ta listek vsebuje kratke podatke »Ta in ta pošta je napačno usmerila to in to poštno pošiljko«. Tak listek sam po sebi še ne bi bil nič hudega, toda kaj, ko mora na pot v ljubljansko direkcijo PTT, kjer ga registrirajo ter vpišejo v stolpec pošte, ki je napako zagrešila. Ko konec meseca seštejejo število listkov in seštevek delijo s številom vseh pošiljk, ki jih je pošta med mesecem posredovala, in tako dobijo odstotek napak, potem je lahko prav od tega odstotka odvisen uspeh tekmovanja in naslov1 najboljšega.
Seveda pa ne odloča samo ta odstotek. Tudi pri delovnem kolektivu pošte Maribor t, ki mu je pred kratkim Zvezna vlada priznala, da je najboljši poštni kolektiv v Jugoslaviji, ga nagradila s
45.000	dinarji in s prehodnp zastavo, ni odločal samo odstotek takih napak. Dovolj je še drugih pogojev, ki vplivajo na končni uspeh. Važna je predvsem kolektivna storilnost pošte, ki tekmuje, operativna kontrola, ki se kaže tudi v tem, koliko napak drugih pošt je pošta prijavila, nadalje, ali ni brzojavka čakala pri pošti na izročitev naslovniku čez določeni čas, ali nj porabila preveč časa od sprejema pri okencu do oddaje po teleprinterju; potem, ali telefonski pogovori
poštni kolektiv v Jugoslaviji
niso predolgo trajali, ali telefonski naročniki niso preveč čakali na zahtevano zvezo, itd. .
V kolektivni storilnosti je pošta Maribor 1 na tretjem mestu med 12 največjimi poštami Slovenije, ki se borijo za naslov najboljše pošte v Jugoslaviji. Tudi v prijavi tujih napak je tretja, v kvaliteti brzojavnih storitev druga, prav tako v kvaliteti telefonske službe.
Kako je pošta Maribor 1 dosegla uspeh, za katerega je dobila najvišje priznanje? S tem, da je dosegla prvo mesto v strokovnem in političnem usposabljanju kadrov. Na pošti Maribor 1 ni bilo uslužbenca, ki ne bi redno skrbel za zboljšanje svojega strokovnega in političnega znanja in razgledanosti v krožkih, seminarjih in tečajih iSkoraj polovica kolektiva se je v šestih mesecih usposobila za druga dela, poleg dela, ki ga je v tem času opravljala. Poleg uslužbencev pošte Maribor 1 so se na krožkih usposabljali tudi uslužbenci pošt s podeželja, kar je močno vplivalo tudi na kvaliteto dela pbšt v mariborski okolici.
Vsi. drobnejši uspejii, da so dopusti redno potekali, da je od 73% članov vsak opravil v šestih mesecih 69 prostovoljnih delovnih ur, da je v dostiva uveden brigadni način dela, kar je skrajšalo delovni čas in za 15% znižalo število napak, da se je s poostreno kontro-.
Preusmeritev kmet istva v goriškem okraju
Kmetijska proizvodnja v ^ Slovenskem Primorju, posebno pa še v go-riškem okraju, je bila pred vojno in tudi še v povojnih letih usmerjena predvsem na proizvodnjo tistih pridelkov, ki so kmetskemu prebivalstvu zagotovila skromno preživljanje. Ekonomski pogoji so terjali, da so se goriški kmetje bavili s pridelovanjem žita, opuščali pa so gojitev tistih kultur, ki v teh krajih najbolj uspevajo. Tako je na primer v Brdih, kjer je bogato vinogradniško-sadjarsko področje, bila do zdaj njivska površina posejana do 60% z žitom, namesto da bi na isti površini posejali krmske rastline za prehrano živine, ki bi zagotovila vinogradom in zelenjavi dovoli gnojila.
Zaradi tega je stalo kmetijsko gospodarstvo v goriškem okraju pred težkim in osnovnim vprašanjem, kako preusmeriti kmetijsko proizvodnjo na uvajanje tistih kultur, ki v teh toplih krajih najbolj uspevajo _ in bi bile najbolj donosne, ne da bi bila s tem ogrožena prehrana ljudi.
Kmetijsko poverjeništvo goriškega okraja, ki že dalj časa skrbno proučuje to važno vprašanje, bo to letos rešilo v večjem obsegu. Tam, kjer so bila lansko jesen posejana bela žita, bodo v glavnem podsejali krmske rastline.
Važen ukrep za preusmeritev gospodarstva pa so tudi pogodbe za odkup zelenjave. Tisto gospodarstvo, ki sklene pogodbo za oddajo zelenjave v vrednosti najmanj 6000 dinarjev po nižjih cenah, dobi po nižjih cenah tudi žito, sladkor in maščobo, viške pa bodo posamezna gospodarstva lahko oddala odkupnemu podjetju po tržnih cenah. Na ta način bodo dobili dvakrat več zelenjave. Da so ta ukrep pravilno razumeli goriški kmetje, kaže to, da je pogodbe za letošnje leto sklenilo že nad 860 gospodarstev v skupni količini 113 vagonov zelenjave. Takoj ob sklenitvi pogodbe pa prejmejo gospodarstva tudi umetn,a gnojila.
čimprejšnja preusmeritev kmetijske proizvodnje, ko bodo prešli k pridelovanju pretežno krmskih rastlin, pa bo v goriškem okraju rešeno tudi vprašanje reje živine. V tem okraju je namreč 4000 do 5000 glav goveje živine več, kot jo mefre okraj sploh prehraniti. Doslej so morali za krmljenje živine dobavljati seno iz postojnskega in tolminskega okraja, kar je znatno povečalo stroške krmljenja. Odslej to ne bo več problem, ker bo živinoreja v goriškem okraju postala osnova za uspešen razvoj druge kmetijske proizvodnje, posebno pa še za razvoj vinogradništva.
lo telefonistk občutno zboljšal medkrajevni telefonski promet in močno znižal čas čakanja na telefonsko zvezo, da je najboljša telegrafistka v Sloveniji, verjetno pa tudi v Jugoslaviji, Laufer Milica, članica delovnega kolektiva pošte Maribor 1, da se je Laufer Milica z drugo najboljšo telegrafsko pošto Maribor 1 in verjetno vse Slovenije že uspešno izkazala na medmestnih in republiških (s Hrvatsko) tekmovanjih v hitrem in kvalitetnem slepem pisanju na teleprinterju, ki ga je organizirala direkcija, itd. Vsi ti uspehi so samo posledica največjega dela, da se je prav vsak član kolektiva zavedal, kaj zahteva današnji čas in stvarnost.
TUDI ŽIROVSKJ ČEVLJARJI SO DOBILI PRIZNANJE
Veselo je odjeknila med žirovskimi čevljarji novica, dd tudi tokrat, niso bili med zadnjimi, ko so v republiškem merilu pregledovali, pretresali in ocenjevali uspehe delovnih kolektivov v _ minulem letu.
Kako je snovala in delovala ta. delovna skupnost, da je njeno delo rodilo take sadove? Nedvomno je k temu pripomogla prirojena spretnost, podedovana iz roda v rod. Toda to prirojen ost je bilo treba očistiti škodljivih primesi, ki so se nabrale okoli nje v dolgi dobi 'kapitalističnih metod proizvodnje, specifičnih za malo obrt, kakor se je izvrševala v tem okolišu.
V tehničnem oziru je bila pri tem opravljena nujno potrebna preusmeritev na tir sodobnega industrijskega načina produkcije. Mehanično privajanje na nov tehnološki proces je sicer v začetku naletelo na težave in odpor. Vendar pa je trajalo razmeroma malo časa, da se je kolektiv vživel v nove razmere. 2e konec leta 1949 so bile formirane delovne brigade, ki so začele med seboj tekmovati. To tekmovanje je postalo posebno učinkovito zlasti v minulem letu. Medtem ko se je v začetku upoštevalo v glavnem le količinsko preseganje plana, se je začelo posebno v drugi polovici lanskega leta vedno ostreje postavljati vprašanje kvalitete izdelkov. Kljub temu pa se je storilnost dvigala ter dosegla povprečje 110 odstotkov, s čimer je bil v znatni meri odstranjen izpad produkcije, ki je nastal v drugi polovici lanskega leta, po odhodu večjega števila delavcev na prioritetna dela, in mladincev — po večini kvalificiranih delavcev — na odsluženje kadrovskega roka. Ustanovila se je tudi prostovoljna brigada članov delovnega kolektiva, ki so poleg izvrševanja svojih planskih nalog pomagali tam, kjer so nastajala grla. Tako so se sproti odstranjevale nevarnosti zastoja v produkciji.
Pri teh naporih so stali v prvih vrstah člani KP, sindikalna organizacija pa je krepko pomagala vodstvu podjetja pri reševanju vseh vprašanj.
Narodna galerija v Ljubljani je pomembna kulturna ustanova, ki predstavlja stalno razstavo slovenske likovne umetnosti od 14. stoletja dalje pa do konca impresionizma. Razen stalne razstave slovenske likovne umetnosti vseh dob pa ima Narodna galerija še druge naloge. Tako ima namen zbirati najrazličnejše umetnostno gradivo, prirejati razstave in .popularizirati likovno umetnost tudi s predavanji, s publikacijami in drugače. Narodna galerija je bila ustanovljena ob koncu prve svetovne vojne, ob desetletnici obstoja pa se je nastanila v prostorih Narodnega doma. Tu ima še danes v vsem prvem nadstropju, v veliki osrednji dvorani in vrsti manjših dvoranic ter sob. lepo urejeno zbirko slik, kipov in grafik vseh domačih umetnikov, pa tudi tujih, ki so delovali na naših tleh. Narodna galerija je v letih svojega obstoja počasi bogatila svoje zbirke, po osvoboditvi pa so se njeni zakladi znatno pomnožili. Tako predstavlja danes dragoceno umetniško zbirko, ki pa ni vsa še niti urejena, niti ne vsa postavljena na ogled, ker za to primanjkuje prostora.
Narodna galerija je v preteklem letu poživila svoje delovanje, za letos pa si je postavila nove pomembne naloge. Razširila je svoje prostore s tem, da je obnovila malo dvorano. V tej dvoranici bo razstavila osem ali devet slik naših impresionistov, ki do sedaj niso prišle do polne veljave zaradi premajhnega prostora. Poleg tega bo v tem prostoru nameščenih tudi nekaj manjših plastik. Razen te preureditve ima Narodna galerija tudi namen prirediti letos več razstav. Tako ima v zamisli razstavo grafike pok, Hinka Smrekarja. Smrekar, naš najpomembnejši karikaturist, čigar risbe predstavljajo tudi dragocen dokument časa. bo tako prvič predstavljen naši javnosti v vsej svoji pravi podobi. Razen tega se bo Narodna galerija z razstavo najlepše oddolžila spominu tega velikega umetnika, ki je na tako tragičen način postal žrtev italijanskega fašističnega
okupatorja. Poleti ali na jesen ima Narodna galerija namen, prirediti razstavo del enega izmed starejših slovenskih slikarjev. Ta sicer še ni dokončno izbran, vendar je verjetno, da se bo vodstvo odločilo za slikarja Fortu-nata Berganta, baročnega mojstra iz sredine IS. stoletja. Galerija ima v načrtu tudi razstavo grafik, risb in litografij dveh slovenskih lclasicistov iz dobe na prelomu 18. in 19. stoletja. To sta slikarja Kavčič in Janša, ki sta oba živela na Dunaju. Narodna galerija ima namen dobiti te slike in to potom zamenjave. Naša galerija ima namreč več del dunajskih klasicistov. ki pa za prikaz naše likovne umetnosti nimajo bistvenega pomena. Vodstvo Galerije upa, da bo zamenjava uspela in se bodo tako naše zbirke obogatile. Posebna naloga, ki se je namerava letos lotiti Narodna galerija, pa bo priprava stalnega kataloga. Kljub temu. da Narodna galerija obstoji že več kot tri desetletja, še vedno nima kataloga, ki naj bi bil vodič po njenih zbirkah in vseboval tudi reprodukcije najznačilnejših razstavljenih del. Ker je tak vodič nujno potreben vsem domačim, še bolj pa tujim obiskovalcem, ga bo Galerija skrbno sestavila.
In še nekaj je, kar je treba omeniti v zvezi z Narodno galerijo. Galerija pogreša obiskovalcev. Res je. da so od spomladi do jeseni prostori ob razstavnih dneh kar lepo obiskani. Toda to je znatno premalo, zlasti če hočemo, da naj tudi likovna umetnost postane last najširših množic. Narodna galerija namreč po vojni ni deležna takega obiska, kakor ga je bila deležna v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Strokovnjaki Narodne galerije bodo vsako nedeljo imeli vodstvo po razstavi. Posamezne skupine pa imajo možnost tudi izven stalnih razstavnih dni obrniti se na vodstvo Galerije, ki bo rade volje stavilo na razpolago svoje sodelavce kot vodnike po zbirkah. Vsekakor bo treba tej strani kulturnopresvetnega izobraževanja posvetiti znatno večjo pažnjo in skrb- S. R
Uspeli nastop SKUD „Tone Čufar“ na Jesenicah
Delavski svet MTT je imel zasedanje, na katerem so se do dobra pogovorili o vseh lanskoletnih uspehihi in napakah, ter si določili svoje bodoče naloge.
Mariborska tekstilna tovarna je lanskoletni proizvodni plan dosegla s 106.4 odstot. in to kljub pomanjkanju ^materiala, ki je bilo posebno pereče zlasti v prvem polletju.
Vendar obstajajo v podjetju tudi nekatere napake, ki so prišle do Izraza zlasti na zasedanju.
V MTT so že lani novembra pristopili k seminarjem za člane delavskega sveta, da bi si tako pridobili osnovno znanje, ki je potrebno za uspešno gospodarjenje v podjetju. Toda seminarja se je večina udeleževala neredno. V tovarni so sicer mnenja, da je temu kriva prevedba delavcev, s katero so baje imeli toliko dela, da se niso mogli redno udeleževati seminarja,
Toda krivda za to je očitno drugod. Sklenili so namreč, da bodo začeli s knjigovodstvom. Vendar moramo ugotoviti, da je to za sedaj še vedno stvar računovodij. Delavski sveti morajo razumeti, da danes ne gre za to, da bi morali razumeti drobno knjigovodsko poslovanje, marveč gre predvsem zato, da bodo razumeli gospodarsko in finančno problematiko svojega podjetja in vsega, našega gospodarstva. Samo tako bodo delavski sveti lahko uspešno vodili podjetje ter sprejemali ustrezne sklepe, ki jih morajo izvesti prav računovodje in drugi, odgovorni ljudje v upravah podjetij, ki so za svoje delo delavskemu svetu tudi neposredno' odgovorni.
Leta 1948 je podjetje prevzelo dve ekonomiji v Poljskavi in Spodnji Pesnici-Bili sta zanemarjeni, brez svinjakov, hlevov, skratka bili sta povsem neproduktivni. Podjetje je moralo vložiti mnogo sredstev, toda to se je lansko leto bogato obrestovalo. Obe ekonomiji sta dali namreč tovarniški menzi precej živilskih potrebščin, tako da imajo v MTT izdatno in obilno hrano.
Kar se tiče varčevanja pa se ne morejo preveč pohvaliti. Res je, da- posvečajo vso skrb racionalni uporabi bombaža, izkoriščanju različnih odpadkov itd., vendar bi lahko prihranili marsikaj tudi drugod.
Tako 6o že pred tremi meseci izdelali veliko mostno tehtnico z nosilnostjo 30 ton, v katero so vložili mnogo truda in materiala v skupni vrednosti 800.000 din. Toda kljub temu, da se je v začetku z gradnjo tehtnice tako mudilo, se ta še danes ne uporablja.
Prav tako imajo v skladišču preče; kemikalij, ki jih ne morejo uporabljati, ki pa vendar predstavljajo veliko vrednost, ki leži neizkoriščena. Vodstvo tovarne se sicer trudi, da bi te kemikalije prevzelo kako drugo podjetje, toda doslej še ni našlo kupca. Prav bi bilo, da
bi odgovorni činitelji posvetili temu vprašanju nekoliko več pozornosti.
V podjetju se je v zadnjem času že večkrat pojavila kraja. Čfcprav so proti krivcem ostro administrativno ukrepali, tega pojava vendar še niso povsem izkoreninili. Tako so nedavno zalotili pri kraji celo članico delavskega sveta Podgornik Jožico. Delavski svet je soglasno sklenil da jo izključi iz svoje srede, ter
Prvi april bo za m iadmo Jugoslavije NOV ZGODOVINSKI BAN
Dne 1. aprila bo 8000 mladincev in mladink začelo graditi tretjo mladinsko progo Doboj—Banja Luka. 1. maja pa bo prispelo na progo še 7000 mladincev in mladink, tako da bo v maju deialo na gradbišču že 15.000 članov Ljudske mladine iz vseh krajev naše države.
Mladinske brigade iz Bosne in Hercegovine so že • 1- marca začele s pripravljalnimi deli. Poleg stanovanjskih barak, dovoznih cest in drugih priprav so začele te brigade že kopati z obeh strani prvega odseka proge pri Banja Luki predor Tromedja, ki bo dolg 1411 m.
Tudi za kulturnoprosvetno in fizkulturno življenje, ter za razvedrilo 80.000‘mladincev in mladink, ki bodo letos sodelovali pri gradnji mladinske proge, je že preskrbljeno. Poleg novopostavljene radijske postaje, ki bo kmalu začela oddajati na kratkih in srednjih valovih,, imajo tudi že 9 kinoaparatur za predvajanje filmov. Mladini bo ria razpolago velika knjižnica s 50.000 knjigami. Graditelji proge bodo tudi izdajali svoj tednik »Mladinska proga« itd. Za ljubitelje športa pa so že pripravljene nogometne žoge, žoge za odbojko in košarko, 100 šahovskih garnitur ter različno telovadno orodje.
Sindikalno kulturno umetniško društvo »Tone Čufar« na Jesenicah je priredilo nedavno v Titovem domu na Jesenicah glasbeni večer. Nastopili so godba na pihala, zabavni orkester, harmonikarji ter moški in mladinski pevski zbor. Na sporedu so bila dela domačih in tujih avtorjev. Program je bil dobro naštudiran in je predvsem godba na pihala dokazala, da je med najboljšimi, v Sloveniji. Tudi zabavni orkester je podal svoje točke zelo dobro. Želimo, da bi deloval orkester v tem sestavu tudi v bodoče. Harmonikarji bi lahko nastopili v zboru, saj ima društvo dovolj harmonik in je sekcija dosti močna, zato ni prav, da so izbrali samo soliste. Moški pevski zbor, ki je zapel 3 pesmi domačih skladateljev, to pot ni imel
intonačne sreče, ker je bilo veliko število pevcev odsotnih zaradi dela, vendar upamo, da bo zbor na' tekmovanju, ki bo 31. t. m., polnoštevilen ter bo izbrane pesmi ^gapel kvalitetno. Mladinski mešani zbor je zapel Fleischmannov »Triglav«, koroško »Nmau čez izaro« ter venček štajerskih v priredbi Ulage. Izvajanje je bilo intonačno in tudi glasovno zelo dobro.
Na koncertnem večeru so bili Jeseničani ponovno seznanjeni z marljivo dejavnostjo jeseniških kulturnikov, želeti pa je, da bi. podobnim glasbenim večerom posvečali več pozornosti. Dvorana ni bila polno zasedena, kljub dobri propagandi, kar je vsekakor vzrok premalega zanimanja Jeseničanov za glasbeno življenje.	P. U.
Pripravi a se nov slovenski film „KEKEC“
Zakaj v MTT ne dosegajo še večjih uspehov
jo je obenem premestil na delo k stroju-Prav tako so sprejeli sklep, da bodo v bodoče odpuščeni in še strožje kaznovani vsi, ki bi jih zalotili pri kraji-
Delavski svet je po temeljitem razpravljanju sklenil, da Se morajo vse te napako v interesu podjetja in njegovih uspehov čimprej odpraviti, Samo tako bo lahko delovnj. kolektiv MTT pri svojem delu dosegel še večje uspehe.
»Triglav« film bo začel snemati nov slovenski film »Kekec«. Scenarij sta napisala Frane MLlčinski-Ježek in Jože Gale po pripovedkah o Kekcu, ki jih je napisal Josip Vandot in ki so izhajale svoječasno v »Zvončku«. Te pripovedke sta povezala v celoto, jih združila in tako je nastala filmska pripovedka, ki govori o hudobnem Bedancu, gorskem možu, o dobrem možičku Kosobrinu, o Kekcu, kmečkem fantičku, ki reši siroto Mojco iz ro kzlobnega Bedancn, o njegovi sestrici Tinki, o 'pastirčku Rožletu, o Miš-njeku, planšarskemu pastirju, o očetu in materi, o dobrem in slabem, skratka, prava slovenska pripovedka bo tu, ki jo bo z užitkom in veseljem gledalo staro in mlado.
Vloge odraslih« oseb so že razdeljene. Bedanca bo igra) naš priljubljeni igralec Janez Cesar, možička, nabiralca zdravilnih zelišč Kosobrina bo oblikoval Josip Daneš, ki se bo v ta namen vozil iz Zagreba, kjer deluje v hrvatski drami, Mišnjeka, pastirja v planinah je prevzel Sancin, ki smo ga videli v filmu »Trst« kot tatu in ovaduha, godca bo igral Fr. Lipah in nočnega čuvaja Zupan Drago torej sami naši najboljši komiki in karakterni igralci. Glasbo bo komponiral Marjan Kozina.
Druga pa je stvar z otroki. Že nekaj tednov prihajajo v prostore »Triglav« filma mamice s svojimi sinčki in hčerkami, da pokažejo, kaj znajo njih otroci, kajti prav vsak slovenski otrok je kandidat za eno cd vlog: Kekca. Mojce, Tinke in Rožleta. Jože Gale ki bo film režiral in Ernest Adamič, ki bo asistent režiserju, sprejemata otroke, se pogovarjata z njimi, lovita njih sposobnosti v igranju in govorjenju, fotografirata jih z vseh strani in tako iščeta pravih tipov za vloge, ki naj bodo prirodne preproste in življenjske. Pri tem doživita polno bogatih prigovorov.
Tako je zadnjič pripeljala mamica sinčka in da bi bolj držalo, je pripeljala s seboj še teto. Fantiček sede in ko ga je vprašal režiser, kaj bi znal deklamirati, začne fant premišljati, seveda malo treme je že imel, mamica in teta pa vanj: »Daj, daj. saj znaš, saj znaš vse!« tako daleč, da je fant ves preplašen začel:
Romain Rolland: Beethovnovo
življenje
Francoski pisatelj Romain Rolland pravi o tej knjižici, da je »delo vere in ljubezni«. Pri opisovanju velikih in junaških ljudi daje prvo mesto močnemu in čistemu Beethovnu, ki je sam sredi svojega trpljenja želel, da bi njegov primer mogel biti v oporo drugim nesrečnim ljudem, »da bi se nesrečni potolažili, ko bi našli sebi podobnega, ki je vzlic vsem naravnim oviram storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi postal človek, vreden tega imena«. Knjižica je izšla pri SKZ v Ljubljani v zbirki »Mojstri in vzorniki«. Prevedel jo je Vladimir Koch. Bralec spozna Beethovnovo življenje, več pisem, njegove misli o glasbi in kritiki. Knjižici so pridejane opombe.
»Valjhun sin Kajtimara, boj krvavi ie dolgo bije za krščansko vero ...« tu pa se mu je ustavilo, ker sta obe za-ščitnici kar naprej silili vanj, ni mogel in ni mogel naprej, nazadnje pa je. dvanajstleten fant, bruhnil v jok in nič več ni bilo spraviti iz njega.
Ali pa drugil_Ko so nekoga že odslikali in se z njim pogovorili, so mu rekli, da bo že pismeno obveščen, če pride v poštev. Prihodnji dan pa fant. star je sedem let, nenadoma potrka pri asistentu Adamiču, in ko mu ta odpre in ga. vpraša, kaj želi. mu odgovori:
»Tako je. Zdaj sem pri filmu, zato hočem brezplačno vstopnico za vaše predstave!«
V celem je mnogo talentov med našimi najmlajšimi, zaradi česar bo tudi izbira težka. Mnogi so korajžni, veseli, odkriti, življenjski — mnogim je natrpana v ušesa šolska udarjajoča deklamatoričnost, mnogi pa so tudi, ki mislijo, da je njih kariera, ker njih starši menijo da bodo potem kar za večno ostali pri filmu. Ti se vedejo domišljavo in narejeno. Vsa ta pisana družba iz vseh koncev in krajev prihaja na preizkuse — in dolgo ne ho. še ta mesec, ko bodo postavljene vse vloge: Kekca. Tinke, Mojce in Rožleta.
»Kraljevi brivec«
je ameriški film, izdelek podjetja »Pa-ramount Pictures«. Njegov originalni naslov je uMonsieur Beancaire«, scenarij pa sta napisala Melmyn Frank in Norman Panama.
»Kraljevi brioect je tipična ameriška filmska burka, ki ji ne gre ne za resnično življenje, ne za prava zgodovinska dogajanja, ne za verjetnost in neverjetnost, prav tako tudi ne za ostro satiro neke resnične družbene stvarnosti, ki sprošča taka ali tak a trenja — gre ji le za eno: za smeh.
In če gledamo na ta film s tega stališča, zavedajoč se v polnem, da niti scenarista niti režiserja nista zato, da bi pokazal dobo francoskega kralja Lu-dovika XIV. o pravi luči, temveč le zato, da bi ob nekem izmišljenem svetu namotal celo vrsto slučajev, ki sproščajo smeh, jih opremil z raznimi razgovor-nimi in položajnimi duhovitostmi in ko-miko, potem moramo reči, da- je dosegel svoj ciljnim je poln humorističnih situacij, ki vzbujajo salve veselja, režija je trdna, in čeprav je igralska stvar povprečna, pozabljaš nanjo in se predajaš sproščenemu smehu, posebno ker je glavni igralec Rob Stope, ki nosi vso težo filma, eden najboljših ali vsaj najpriljubljenejših ameriških komikov. J. K.
Delavec o Sindikalnem koledarju
Tovariš Jurca Jože lz Postojne je 9. 3. 1951 naslovil pismo na tov. Ivota Skuška, urednika sindikalnega koledarja za leto 1351, v katerem sporoča svoje mišljenje glede vsebine omenjenega koledarja. Dobesedno pravi: »Kako si nam mogel sestaviti tako ničvreden koledar kot je letošnji, ker ni vreden nič in sploh brez pomena za nas delovno ljudstvo. Nam nisi označil dnevnikov in sploh ni, kar se nas tiče delavcev delavskega reda, kaj nam pripada zaradi bolezni in pokojnine sploh, prav nič kar bi bilo važnega.«	,	, . ,x .
Seveda se je omenjeni tovariš malo pre več »razburil« ker ni takšen, da »ni vreden nič« vendar moramo priznati, da ima v mar slčem prav. Podobne pripombe smo slišali tudi od drugod, tako glede vsebine, kakor tudi oblike, ki naj bi bil žepni, kar je tudi upravičeno. Tovariši, ki so odločali pri vse bini, so se morda potrudili niso pa prisluh nili željam delovnih ljudi, katerim je ko ledar v prvi vrsti namenjen. Dvobarvni tisk na prvih straneh vsekakor obogati vsebino.
to je posamezne dogodke in opis oseb. kar pa ne bi smelo iti tako daleč, da skoraj izrine koledarski del. niti ne bi smeli opustiti želje, da imetnik koledarja vanj še kaj zabeleži kar vendar ni starokopitna želja. Ostalo branje je zanimivo, vendar občutno manjka tistega, kar je navedel tovariš Jurca in tudi drugi. Razen Obzornika, priloge Delavske enotnosti, delavec skoro ne dobi v roke predpisov iz delovne zakonodaje in želja po poljudni razlagi iste. je ne samo upravičena, ampak tudi hvalevredna. Sindikalni koledar ne sme iti mimo tega če hoče koristiti delovnim ljudem skozi vse leto. Tega urednik ni imel pred očmi in izgletia, da je manjkalo tudi širšega sodelovanja in dobrih nasvetov. Skoro neodpustljivo je. da je članek »Velika prelomnica« prišel na konec. kakor da so delavski sveti nekaj postranskega.
Tovariš iz Postojne daje tudi predloge za prihodnji koledar. Moramo reči. da bo njegovi in želji mnogih ustreženo tako glede vsebine kakor tudi oblike koledarja.

43. marca 1951 STRAN
f
PRVA MEDNARODNA TEKMA TELOVADNEGA NARAŠČAJA SLOVENIJE
ZANIMIVOSTI
Sobotna mednarodna tekma telovadnega naraščaja Slovenije z Italijani je pokazaid, prve uspehe petletnega vzgojnega dela. Kot razveseljivo dejstvo ugotavljamo, da je pri nas za orodno telovadbo še vedno zelo veliko zanimanja. Vsi prostori velike telovadne dvorane na Taboru so bili zasedeni do zadnjega kotička. Vtis je bil, da sta obe vrsti, slovenska in italijanska, precej izenačeni. Potem so bile na vrsti mladinke z vajami na gredi. Gledalci so navdušeno ploskali zdaj naši telovadkinji, zdaj Italijanki, strogi sodniki pa so merili uspehe po točkah. Na gredi je bila najboljša Italijanka Pitterijeva. Potem so še tekmovali v vajah na krogih in na konju z ročaji. Italijani in Italijanke so bili za spoznanje boljši in / so dosegli v borbi za točke vodstvo.
Drugi del tekmovanja je bil zvečer na odru velike unionske dvorane. Spet polna dvorana navdušenega občinstva, ki je vse do 11. ure ponoči z zanimanjen) zasledovalo potek borbe na bradlji, na drogu in v par-ternih vajah. . Videli smo mlade telovadce, kako elegantno so sukali veletoče na drogu, kako drzno so se spuščali v saltih na tla.
Italian Brivio, Mariborčan Copf in Ljubljančan Tomšič so bili med najboljšimi.
Ko je nastopila mlada Jeseničanka Sonja Rozmanova s svojo prosto vajo, ni bilo v dvorani človeka, ki ne bi bil navdušen nad njenim znanjem in krasno izvedbo. Sodniki so ji priznali prvo mesto, vsi številni prijatelji orodne telovadbe pa so se lahko prepričali, da raste v naših telovadnicah — zlasti v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah in Jesenicah mladi rod, ki bo nekoč še boljši od predvojnih telovadcev.
V celotni oceni sta dosegli italijanski vrsti prvo mesto. Za naše mladince in mladinke je bilo to prvo mednarodno srečanje. Zdaj so dobili novih izkušenj, prepričali pa so se tudi, da imajo na svoji strani veliko simpatizerjev, ki bodo z zanimanjem zasledovali nadaljnje napredovanje. Italijanski mladinci in mladinke so dosegli 440.85 točk, slovenski pa 430.30 točk. Za prvo naše mednarodno mladinsko srečanje je to vsekakor lep uspeh. Zdaj so dobili poleg novih izkušenj tudi novega poleta. Še letos bodo odpotovali naši mladi telovadci in telovad-kinje v Italijo, kjer bo povratno srečanje.
Titova štafeta na zasavskih hribih
Za letošnji 59. rojstni dan maršala Tita so slovenski gorniki organizirali svojevrstno štafeto, ki so je začela pred tednom na Triglavu, nadaljuje se pa čez vse naše vršace in bo konec maja dospela do tov. Tita.
V soboto je prispela štafeta v Ljubljano, na dan volitev pa je nadaljevala pot v moravske in zasavske hribe. V Moravčah so štafeto sprejeli številni domačini pred volilnim prostorom. Dijaki moravške nižje gimnazije pa so pod vodstvom ravnatelja tov. Srečka Berneta zapeli pesem: »Pozdrav Titu*. Slovesnost' je bila zaključena s petjem partizanskih pesmi. Štafeta je nato krenila v zasavske klance.
Na najvišji točki, tam, kjer se cesta z moravške doline prevrže proti Vačam in Zasavju, je bilo pri slavoloku že pred 11. uro sila živahno. Mladina, ki je nestrpno pričakovala štafeto, je nenehno zrla proti Moravčam. Začul se je glas: »Štafeta se bliža*.
Blizu samotne hiše posestnika Grmovška, kjer se križajo štiri ceste, so začeli pokati možnarji in že smo segli v roke slovenskim planincem. Štafetno palico j e nosila tov. Marica Vihteličeva, za častno stražo sta jo spremljala tov. Vlado Francot z veliko državno zastavo in tov. Lapajna z zastavo planinske organizacije. Dva mla-
dinca sta izrekla nosilcem štafetne palice prisrčno dobrodošlico v imenu strelske družice in predvojaške vzgoje na Vačah.
V razgovoru so nam člani štafete pripovedovali doživljaje med potjo. Po razgovoru so kurirji predvojaške vzgoje odbrzeli na kolesih v staroslavne Vače, da najavijo prihod štafete v trg. Nadvse prisrčen je bil tudi sprejem v Vačah. Ta kraj je v času NOB mnogo trpel, o čemer priča še porušeno šolsko poslopje, ki zapira trg kakor ogromna kulisa. Na trgu so v špalirju stali pionirji iz Vač, med njimi pa učiteljstvo. Sredi trga je stal velik slavolok.
Štafeto so sprejeli zastopniki množičnih organizacij in ljudske oblasti in številno prebivalstvo. Ljudje so z zanimanjem ogledovali štafetno palico in pismo v njej, v katerem slovenski gorniki sporočajo maršalu Titu pozdravno čestitko 63 društev PDS,
50.000	gornikov in 800 alpinistov. Nosilci štafetne palice so se z domačini še fotografirali, nato pa nadaljevali pot proti Sveti gori, mimo starih partizanskih krajev Klenka, Cveteža in drugih vasi. Na vrhu svete gore so štafeto pričakali zagorski planinci, pionirji s Tirne, predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij.
Na Sveti gori so ljubljanski turisti predali štafetne palico zagorskim gornikom, ki so jo ponesli čez sosedne vrhunce na Sveto planino, Kum in še naprej.	J. 2.
RAZDEJANJE N A KOREJI...
Prejšnjo soboto je ameriško letalstvo izvršilo 1123 poletov nad Severno Korejo, kar predstavlja rekordno število poletov v enem dnevu, odkar je izbruhnila vojna na Koreji. Ameriške leteče veletrdnjave so_ bombardirale po večini kolone kitajskih in severnokorejskih čet, ki so prihajale na fronto, in jim prizadejale velike izgube.
Ameriška letala razvijajo veliko aktivnost tudi na ozemlju, ki ga imajo zavzetega Severnokorejci, kjer bombardirajo podnevi in ponoči preskrbovalna in strateška središča kitajskih in severnokorejskih čet. Stalen cilj ameriških letalskih napadov je tudi mesto Fenjang, ki je veliko cestno in železniško križišče in eno izmed največjih mest v Koreji. Na sliki: Ameriški letalski napad je povzročil v mestu velike požare.
Konstruirali so podvodni avtomobil
Amfibije — vozila, ki se lahko uporabljajo v vodi in na kopnem, so bila pred 60—70 leti še samo objekt fantastičnih romanov Julesa Werna. Moderna tehnika pa
Naši potapljači na delu v Haifi
S prekooceansko ladjo »Užice« so odpotovali v Haifo naši najboljši potapljači in direktor podjetja za reševanje ladij Mario Katunarič. Njihova naloga bo, da bodo pri Haifi dvigali iz morja nekaj potopljenih objektov. Vsa ta dela bodo izvršena s pomočjo naše opreme, ki je bila v glavnem izdelana v ladjedelnici »Tretji maj* na Keki.
Po končanih delih pri Haifi bodo naši potapljači, ki so se doslej pri tem delu izredno izkazali, odšli še na Krf, kjer bodo prav tako dvignili iz morja več objektov. Direkcija podjetja za reševanje ladij proučuje še več drugih ponudb iz inozemstva za dvig potopljenih ladij.
Čez Atlantski ocean v štirih urah in 40 minutah
Prvikrat je letalo na reakcijski pogon preletelo Atlantski ocean 21. februarja t. 1. v komaj 4 urah in 40 minutah. Angleški taktični bombarder tipa Canberra B. 2 je startal tega dne v Aldergroveju v Severni Irski ob 12.43 in se je spustil istega popoldneva ob 17.23 na letališču v Canderu, na otoku New Foundlaud, pred kanadsko obalo. Letalo je letelo proti pogostim in močnim vetrovom s povprečno hitrostjo 445 do 470 milj, t. j. 712 do 720 km na uro. S tem so preseženi vsi dosedanji hitrostni rekordi transatlantskih letenj. Letalo je letelo večinoma v višini nad 12.000 m.
Letalo je vodil pilot voda eskadre A- E. Callard (na sliki v sredini), spremljali pa
■m
Posadka letala
so ga radiotelegrafist poročnik A. J. R. Rob-son »(na sliki levo) in navigator poročnik E. A. J. Haskett (desno).
Letenje bi bilo skoraj onemogočeno zaradi nenavadnega primera, ki se je zgodil dan pred letenjem. Na letalo je v zraku naletel morski galeb. Zaradi velike brzine letala je bilo trčenje z galebom tako silno, da se je galeb zabil v krmilno krilo aviona in naredil v njem globoko in široko od; prtino. Samo z neprekinjenim delom skozi vso noč pred letenjem je uspelo mehanikom popraviti okvaro in usposobiti letalo za po; let. Na takšni daljavi, v višini in zaradi velike hitrosti bi lahko taka navidezno neznatna okvara imela težke posledice za letalo ali pa bi lahko zadrževala njegov let.
JAPONSKI SVINČNIKI NA SVETOVNEM TRGU
Japonska izvaža na tuja tržišča svinč-# nike, ki so za polovico cenejši od tistih, izdelanih v drugih državah. Lansko leto je Japomska prodala v inozemstvo nad 23 milijonov svinčnikov in s tem dosegla predvojno raven.
Kulturno in fizkulturno delo kolektivov „Gradisa“
■-Oh-?
te stvari že precej časa predvideva. Tanki-amfibije, ki lahko preplavajo reke, niso več nobena novost, obstajajo pa tudi še posebni avtomobili, ki so usposobljeni za gibanje na kopnem in v vodi.
Sedaj so v Anlcriki te vrste vozila obogatili z novim, vsestranskim tipom. Konstruirali so poseben majhen osebni avto »Jeep«, ki se lahko giblje ne samo po zemlji in po vodi, temveč tudi pod vodo, po dnu rek in jezer. Šofer je oblečen v potapljaško obleko s posebnim potapljaškim šlemom. Med poizkusom se je novi podvodni »Jeep« gibal po dnu jezera, v globini 3 do 4 metrov neprekinjeno polne 4 ure.
Gibanje podvodnega »Jeepa« je za sedaj še omejeno, ker je šoferjev potapljaški šlem vezan s pomočjo cevi s površino, od koder se mu dovaja svež zrak. Toda nadaljnji poizkusi bodo podvodnemu avtomobilu nedvomno zagotovili tudi samostojno neomejeno gi, banjo. Predvideva se, da oo njegova uporaba služila bolj za znanstvene kakor za vojne namene.
Skrajšane vžigalice zaradi šiednje
Tudi v Angliji vodijo sedaj veliko kampanjo za varčevanja in neprestano iščejo nove oblike in možnosti za dosego prihranka — z uporabo umetnih surovin kjer koli' je to mogoče in 7, zmanjšanjem potresnega materiala. Pred kratkim se je štednja razvila tudi na proizvodnjo vžigalic: leseni del vsake vžigalice so skrajšali za 4 mm. V ta namen so morali preurediti dosedanje stroje, kljub temu pa je ta precej velik strošek zelo rentabilen. Letno se potroši v Veliki Britaniji 2 milijardi 50ft milijonov škatlic vžigalic in bodo -s tem skrajšanjem vžigalic prištedili mnogo _ lesa, katerega Anglija uvaža v glavnem iz Kanade.
* .
Vsako zimo v ZDA na tisoče nadzornikov ugotavlja, višino zapadlega snega, kar omogoča strokovnjakom na hidrocentralah, v kmetijstvu in v drugih panogah gospodarstva. da vnaprej izračunajo, koliko vode ho na razpolago v poletju.
V	naših gradbenih podjetjih je dolgo prevladovalo mnenje, da gradbinci nimajo smisla za kulturnoprosvetno in fizkulturno delo. To mnenje je imelo močno oporo celo pri odgovornih osebah, ki so se zadovoljile, če je bila med letom prirejena le kakšna igra ali nogometna tekma. Ni pa bilo pravega in sistematičnega kulturnoprosvetnega in fizkultumega dela.
V	gradbenem industrijskem podjetju »Ivan Maček - Matija* je pomenilo leto 1950 v tem pogledu pravo prelomnico. V začetku leta so se na pobudo vodstva podjetja sestali v Ljubljani kultumopro-svetni in fizkultumi referenti vseh edi-nic ter po natančni analizi osvojili sklep, da imajo tudi gradbinci vse pogoje za širši razmah kulturnoprosvetnega in fizkultumega dela. Prvi rezultat tega sestanka- je bil ustanovni občnj zbor športnega društva »Gradis«. Od posameznih slučajnih tekmovanj se je pristopilo k načrtnemu delu po vseh edini c ah. Od aktivnih in podpornih članov je delovalo v krosu 862 tekmovalcev, 153 pri nogometu, 40 je bilo igralcev namiznega tenisa, 102 igralca odbojke, 531 šahistov, 24 hokejistov, 44 smučarjev in 82 kegljačev, Skupno so imeli 164 nastopov, kar je vsekakor zavidanja vredna letna bilanca njihovega športnega društva.
Tudi uspehi na kulturnoprosvetnem področju niso nič manjši. Tako ima danes SKUD »Gradis* moški in mešani pevski zbor, folklorno in dramatsko skupino, godbo na pihala ter zabavni orkester. Po gradbiščih deluje kar devet dra-
ma tskih družin poleg manjših pevskih in folklornih skupin. 142 nastopov, pri katerih je sodelovalo 742 delavcev, najbolj prepričljivo dokazuje to njihovo dejavnost. Če bi odpravili še nekatere pomanjkljivosti, bi lahko v bližnji bodočnosti tudi gradbinci odločujoče posegli v borbo za prva mesta tako na kultumopro-svetnem kakor tudi na fizkulturnem področju.	J. J-
Izpopolnjevanje avtomobilskih gum
Kemik NVarren Bu-ste je ob proučevanju žvepla in njegovih spojin iznašel tudi številne takšne spojine, ki omogočajo industriji sintetične gume proizvajati obroče za vozila (pnevmatike). ki imajo veliko večjo vzdržljivost in prožnost kakor doslej. Z dodajanjem spojin diarilsulfina. ary-al-kyla in polisulfona dobiva sintetična guma lastnosti, ki jo delajo zelo podobno naravni gumi. Guma, izdelana z uporabo teh spojin, se ne krči in ne krha pri nizkih temperaturah. Pnevmatike iz takšne gume se neznatno segrevajo le pri velikih brzinah.
STILOMETER je najnovejša priprava za določanje sestave ■ zlitin optičnim potom, t. j. z optičnimi pripravami. Njegova glavna odlika je hitrost določanja. Za raziska-vanje sestave zlitin kemičnim potom, je treba nekoliko ur, s pomočjo stilometra pa je celotna analiza Izvršena v 5 do 7 minutah.
ALI ZNATE KOMBINIRATI?
S simultanke Aljehina v Londonu, leta 1928.
Beli izsili mat v sedmih potezah.
Preizkusite svoj dar za kombiniranje! Mat morate najti in izpeljati brez šahovnice. torej na diagramu. Kot pri vsaki kombinaciji, je tudi pri tej glavno, da iz-najdete prvo potezo, z nadaljevanjem ne bo težav.
Ce boste ta praktični problem razrešili v dveh minutah, potem se lahko pohvalite s kombinacijskim darom prvorazrednega igralca.
*
V	končnici, objavljeni v prejšnji številki, je črni zmagal z 1. ... Sg21! 2. Lg2:hl D+!!! (toda ne 2. ... Kg3t zaradi 3. Lhl Kf2 4. Kd2 K gl 5. Kel K hi: 6. Kfl pat! Tako pa bo opozicija koristila črnemu!. 3. Lhl: Kg3 4. Kel Kh2 5. Kf2 Khl: 6. Kfl Kh2 in črni dobi. Vseeno je, kam gre beli kralj, črni ga vedno potiska v stran in osvoji kmeta f3. N. pr. 5. Kfl Khl: 6. Kf2 (opozicija) Kh2
7.	Kfl Kg3 8. Ke2 Kg2 in kmet f3 pade.
Rešitev zlogovnice
1. ra-ki-ta; 2. Ne-me-zis; 3. ro-ko-ko; 4. že-le-zo; 5. ra-ti-ne; 6. De-te-la; 7. Po-li-bij;
8.	ve-te-ran; 9. no-ve-la.
V	prvi vrsti vodoravno: Ra-ne-ro-že-ra-de-po-ve-no.
Prispele so prve prijave za zagrebški velesejem
Kakor tfsako leto, bo tudi letos zagrebški velesejem, in sicer od to. do 30. septembra.
Letošnji velesejem bo razstavljal predvsem tiste proizvode, ki jih izvažamo, ali ki so namenjeni za izvoz ter bo imel popolnoma trgovski značaj. Naša proizvodna podjetja bodo lahko neposredno sklepala kupčije z inozemskimi kupci za naše proizvode, ter bodo lahko del dobljenih deviz porabili za nakup v inozemstvu.
Nekatere panoge naše težke industrije bodo razstavljale tudi tiste proizvode, ki niso za izvoz, inozemei pa bodo lahko videli kakovost in delo naših domačih izdelkov.
Zaradi trgovskega značaja letošnjega zagrebškega velesejma, bodo imeli ra obisk velesejma prednost gospodarski zastopniki naših podjetij, ki bodo lahko na velesejmu do 10. ure dopoldne. t‘o tem času si bodo velesejem lahko ogledali drugi obiskovalci.
Na velesejmu bo s svojimi proizvodi zastopana kemična, tekstilna in kovinska industrija, razstavljeni bodo razni lesni proizvodi, hmelj, zdravilna zelišča, alkoholne pijače, sadje itd.
Uprava velesejma že prejema prijave inozemskih tvrdk: Kot prvi se je prijavil angleški koncern kemične industrije Im-pcrial Chemical Industrij.
Inozemski razstavijalci in obiskovalci bodo imeli razne olajšave, kakor znižane stroške razstavljanja na velesejmu in bivanja v Zagrebu, poenostavljena bo izdaja, vizumov itd.

Ureja, uredniški. odbor — Glavni urednik Tone Seliškar — Uredništvo telefon 45-38 in uprava telefon 49-70. Masarvkova 14-11, v Ljubljani — Izhaja vsak petek — Mesečna naročnina din 15.—, četrtletna din 45.—, polletna din 90.—, celoletna din ISO.— štev. ček. položnice 604-90321-4 - Tiska tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubljani, Kopitarjeva 6
Skozi snežni metež se je prebijala brigada kakor ladja skozA pene razburkanih valov. Do pasu so gazili sneg možje, zlasti tisti v prvih vrstah, in obsuti z belo peno snežne vijaoice so bili videti kakor neresnična bitja, ki so sproti rasla iz snežnih zametov. Razvita zastava pred brigado je plahutala v ledeni vijavici in njene žive barve so vihrale v tem neskončno belem prostoru med zemljo in nebom kakor krila čudežne ptice, ki ji sledi truma mqž skozi vihar; ta, nikdar spremenjena razdalja med zastavo in trumo mož, je vso resničnost sproti pretapljala v pravljico o junakih, ki slede rajski ptici skozi ose viharje tega sveta, dokler je ne bodo nekoč dosegli, jo zajeli v kletko in ponesli n deželo svojih žena in otrok.
Možje so peli Pesem pa je bila kakor koral vseh. božanstev, koral, ki se človeku vije iz srca le takrat, ko nič več ne pomišlja o življenju in smrti, le takrat, ko postavi ose, kar ima — življenje, ženo, sina in vse bogastvo — na eno samo kocko za edino misel, ki vihra pred njim. Izmučeni, mokri, prezebli, slepi od belote sveta, gluhi od tišine gozdov in dolin. so peli divjemogočno pesem o soobodi.
Noge so mi bile težke, kot da vlačim svinčene škornje za seboj: roke so mi bile mrzle, kakor da bi jih imel o led vkovane; v križu me je bolelo, kakor da nosim goro na sebi;, puška mi je rezala v ramo kakor težko drevo; oci so mi bile zatekle od ledenih snežink: izpod kape mi je curel pot in do pasu
IZKAZNICA Osvobodilne fronte
sem. gazil sneg, Pa vendarle se mi je pesem le trgala z jezika in z usten in skozi snežno vijavico sem tu in tam zagledal žive, cvetoče barve zastave.
Ves ta zasneženi svet okoli mene, vsi ti pojoči možje v viharju, rdeči cveti zastave pred menoj, smrtna utrujenost n meni, da, ose to se mi je zdelo tako nadčloveško, da sem se za hip naslonil na zgneten zamet, ki so ga s krampi odpirali za voz, na katerem smo vozili ranjence, in sem si zašepetal:
»Mar sem blazen...?«
Pa šeni prislonil svoj obraz k premrlemu licu Tanjenega moža na vozu, kakor da bi hotel iskati odgovora o človeku, ki ga je smrt pobožala. Obrvi je imel ledeno zasnežene, skoraj bi dejal, da je že mrtev, ko je tako negibno ležal o tem viharju. Toda ne, ni bil mrtev! Ustnice so mu še živele. Morda si česa želi? Morda pa hoče povedati svojo poslednjo voljo. ■? Nagnil sem uho nad njegove ustne, glej, pa ničesar ni želel! Mar je blaznel tako kakor jaz? Da, kajti na njegovih ustnah so bile besede pesmi, ki smo jo vsi peli.
Tedaj se je preril skozi orkan snega in burje sel predhodnice, ki se je, zarita o globino snega, zaman ozirala po pravi poti, po kateri je hoditi brigadi. Po pravi poti...? Kakšne poti neki! Tu ie bilo mor je snega, nekje pod nami je bila reka, okoli nas so bile skale in
TONE SELIŠKAR
drevesa in le enkrat samkrat je zafrfo-tala drobna sinička od veje do veje.
Ko sem gledal to majceno ptičico v tem neznanskem viharju, ki je trgal drevesa v gozdu in srca oseh nas, sem si spet dopovedoval:
»Mar sem zares blazen, da vidim privide. ••?<
Povelje me je porinilo mimo mož, ki so obstali v globokem snegu, mimo dveh težkih volov, ki sta bila vprežena v neroden voz za ranjence. Puško sem snel z ramen in z vodičem, ki je trdil, da se spozna v tej divjini, sva daleč spreda j pred brigado našla predhodnico. Vodič je vohljal po zraku in čez čas, ko je premeril oso divjino okoli sebe, je dejal:
»Če nismo pred nosom Kočevja, si dam glavo odrezati. Fantje, le previdno naprej, tod nekje so morali pred kratkim kres kuriti, še je dim o zraku!«
Pesem za nami je že zdavnaj utihnila. Sovražnik je morda skrit kje nad nami o pečinah, mi pa plavamo po snegu kakor ptice, ki so obstreljene padle na vodo in se s krili premetavajo do odrešujočega brega. Pred nami se v globini snega začrtajo kakor risba z ogljem obrisi temne ruševine, o daljavi je slišati lajež psa, nekak zamolkel krik, ki pa ga burja v trenutku razcefra. Zdelo se mi je za trdno, da sem slišal celo jok otroka... Toda, kaj pa bi otrok v tej strašni, viharni pokrajini! Izmučenost se je zatajila pred nevarnostjo, noro premišljevanje d blaznosti in o oseh drugih človeških stvareh se je za-
goozdilo na dnu možgan. Popadali srno v sneg, klecnili z zapirači pušk in se zastrmeli predse.
Mar je sovražnik v vasi...?
Pred nami je gnala burja slapove snega. Rjovela je kakor togotna zver in skozi vrzeli snežnega viharja smo zagledali med zasneženim drevjem obrise človeka, ki se je plazil pod drevesi. In spet se mi je zdelo, da sem sliial tenko vekanje otroka. Kdo ve, kako je vse to rezalo naše misli, ki so vse drugo opustile, kot le človeka ne, ki je bil pred nami tako neznan, tuj in sovražen. Ne vem, kako da se je zgodilo z menoj in z ostalim povsem na mah enako. .\ ekdo od nas je zavpil človeku, da naj počaka, toda človek pred nami se je zagnal do prvega drevesa in izza debla je zagrmel Strel po nas. Zrak se je kar napel od poka, ki je udaril kakor bič o naša ušesa in iz naših pušk je za-prasketalo proti človeku. Vse to nps je dvignilo iz zameta in planili smo skozi goščo snega. Spet se mi je zdelo, ko sem še tako pehal proti sovražniku, da slišim otroka klicati na pomoč. Ko smo dosegli drevo, je ležal neznani človek o snegu. Majcena risba krpi je bila razlita ob njem. Tedaj je iz na pol porušene, požgane bajte planil otrok in se orgel na človeka kar zviška in klical neznansko pretresljivo:
»Tata, tata, ubili te bodo/«
Toda že se je dvignil obstreljeni mož. Najprvo na eno koleno, potem više in više, mi pa smo vsi stali okoli njega in otroka in sinu puško povesili in naenkrat se nam je vsem zazdelo, da nekaj ni prao s to po snegu rizlito krvjo.
Mož se je naslonil na drevo. Krčevito je držal otroka za roko, fantiček i>a se je z obrazom zaril vanj.
»Kdo si? Zakaj si streljal?« smo ga vprašali.
Mož nas je gledal z grozo o očeh. Puška mu je ležala ob nogah. Potem je zmedeno pogleda! vsak naš obraz posebej, bridko se je nasmehnil, zastokal od bolečine in zašepetal:	,
-»Partizani...?«
»Mar ne vidiš zvezd na kapah!«
Mož je še vedno zbegano in z nečloveškim strahom izdavil iz sebe:
»Tudi včeraj so imeli zvezde na kapah... Pa so me...«
Zravnal se je iznenada, da je fantiček ob njem omahnil o sneg, zgrabil je jopič in ga razgrnil. Z golih njegovih prsi nam je v oči zagorela ena sama strašna rana. Meso na prsih je bito globoko izžgano navzdol do popka in iz te strašne rane sta o nas zaplamteli dve o živo meso ožgani črki — OF.
»Prisezite na to sneto znamenje, da ste partizani!« je o norem besu zakričal, potem pa ga je premagalo in spet se
fe sesul o sneg — — —
*
Oba. obstreljenega moža in fantička, smo naložiti na ooz k ranjencem in spet smo se pognali v vihar. V vasi. kjer smo nočili, pa nam je pripovedoval, kako so včeraj pridrli iz Kočevja belogardisti s partizanskimi zvezdami na kapah. In ko jih je ose pogostil kot partizane, so ga zvezali in mu zaradi partizanske zvestobe ožgali znamenje o prša. Zaradi partizanske zvestobe so mu odgnali edino kravo, hišo pa zažgali. In v svojem divjem, norem strahu ie tudi danes d nas videl zvijačno preoblečene izdajale« partizanskega slovenskega naroda.