mnina
LETO IL, št.10 PTUJ, 7. marca 1996 CENA 110 tolarjev
TA TEDEN / ta teden
Osmimaret,
Ob osmem marcu, dnevu žensk, za katerega v razvitem zahodnem
svetu še slišali niso, nas spreletavajo najrazličnejši občutki. Ti so
tako zelo različni, kot smo pač različne ženske med seboj. V glavnem
pa smo razdeljene na dva tabora - za in proti. Tako je tudi osmi ma-
rec tema, o kateri se lahko razvname čudovit prepir, ki mu gotovo ni
tako hitro konca. Nenehno pa se mi vsiljuje misel, kaj neki smo
ženske, da potrebujemo svoj dan, ko se nas spomnijo in nas obsipajo
z rožicami? In zakaj ni dneva moških? Če pogledamo, kakšne po-
sebne dneve sicer še izpostavljamo v našem vsakdanu, nam ne kaže
nič kaj dobro. Imamo dan boja proti raku, dan boja proti kajenju,
dan mrtvih, materinski dan, dan upora proti okupatorju, dan držav-
nosti in še marsikakšen dan, ki je posvečen nečemu, proti čemur se je
treba boriti, ali neki stvari, kije sama po sebi umevna, pa se nekomu
zdi potrebno, dajo posebej izpostavlja. V katero kategorijo sodi dan
žensk? Na to nam lahko odgovorijo le moški, saj so si ga prav oni iz-
mislili in oni ga tudi praznujejo. Odgovori, ki sem jih zbrala med an-
ketiranci, so zelo zanimivi, duhoviti in kažejo na to, da tega prazni-
ka pač ne smemo jemati preresno. Nekaterim se zdi prav lepo, da
imajo ženske svoj dan, ko se spomnijo dosežkov svoje emancipacije
in so tudi otroci bolj pozorni do njih, drugi pravijo, daje to politični
praznik starega sistema, še en dan, ko se imajo moški lepše kot
ženske, skomercializirani praznik cvetličarjev, in to je tudi dan, ko
lahko brez zadržkov za ceno nageljna poljubiš vso žensko populaci-
jo, pa še vesele bodo.
In to je praznik ženske skromnosti, saj smo pripravljene ponižno
sprejeti, da nam namenijo dan posebne pozornosti. Marsikatera je
najbrž kar zadovoljna, da vsaj enkrat v letu dobi cvet, pa čeprav ji
ga v poznih popoldanski urah, že vidno ovenelega, pod nos podrži od
proslavljanja rahlo okajen mož. Še vedno se ne zavedamo, da je v
naših rokah moč, da si vzamemo vse dneve v letu, in ravno zato so
nam namenili le enega. Ko bomo enakopravnost med spoloma de-
jansko živeli v naših domovih v vsakdanjem življenju, ko otrok ne
bo več razločeval med očetom in materjo po tem, kdo ga vodi k
zdravniku, kdo kuha kosilo, pere, lika in kdo ga pelje na nogometno
tekmo, bo osmi marec res poseben dan za ženske, veliko prijetneje pa
bo živeti tudi devetega, desetega, enajstega ... Tudi za moške!
Viki Klemenčie
Šopek za mamico ... Foto: M• Ozmec \
SLOVENSKA BISTRICA /
predstavitev knjige tanje hohnjec
Kam so vsi turisti šli
Za vse, ki imajo radi podeželje in razmišljajo o razvoju turiz-
ma na območju slovenjebistriške občine, je bil kot nalašč so-
botni večer, ko je mlada etnologinja Tanja Peršonja -
Hohnjec predstavila svoje diplomsko delo s področja bist-
riške občine. Kot je zadnje čase že kar običaj, je bila tudi ta
predstavitev v nabito polni viteški dvorani bistriškega gradu.
Knjiga prinaša dragocena
spoznanja s področja etnologije.
Mlada etnologinja, doma sicer s
Primorske, sedaj zaposlena v
celjskem zavodu za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine kot
konservatorka, je svojo razisko-
valno nalogo pričela graditi na
arhitekturni podobi krajine v
svetu med Bočem, Pohorjem in
Dravskim poljem. Opozorila je
na vse tisto, kar so ljudje zadnja
desetletja delali narobe, saj so v
lepi pohorski svet zašle hiše, ki
bi brez dvoma sodile drugam (ali
Pa nikamor), marsikatera lepa
stara arhitektura pa je do-
besedno pokvarjena s prizidki,
ne kazn^^ijp^-podobe stare
stavbe, temneč tucli krajine.
V knjigi' je, natančneje predsta-
vila sedem turističnih kmetij in
vinotočev, posebno pozornost pa
je namenila pohorski vasi
Kočno, ki je bila že dvakrat
razglašena za najbolj urejeno slo-
vensko turistično vas.
Mlada raziskovalka v svoji
knjigi govori še o kulturi preh-
ranjevanja, kulinarični podobi
na turističnih kmetijah in vino-
točih, o hrani, ki je tradicionalna
za določene praznike, šegah, na-
vadah, domači obrti, sejmih in
še marsičem. Brez dvoma so nje-
na razmišljanja dobra vzpodbu-
da za vse, ki se in se še bodo te-
meljiteje ukvarjali s turizmom
na Bistriškem, ki je žal še vedno
"speča Trnuljčica".
Vida Topolovec
ORMOŽ / odprli središče za
samostojno učenje
Xntnn§e
odslej bliže
Ljudska univerza v Ormožu je ta teden odpr-
la center za samostojno učenje, namenjen
vsem, ki želijo uporabiti gradivo in opremo
za samostojno učenje ter učenje na daljavo,
da si pridobijo novo znanje in spretnosti.
Bistvena prednost takšnega
načina učenja je, da si posa-
meznik sam določi, kaj in
kdaj se bo učil, katere vire in
medije bo uporabljal in kaj
želi z novim znanjem doseči.
Center nudi svetovanje in iz-
biro ustreznih programov in
tehnologije, tehnično in
inštruktorsko pomoč, op-
ravljanje izpitov, modemsko
povezavo z drugimi študijski-
mi središči, programe za sa-
mostojno učenje tujih jezi-
kov, uporabo video in avdio
kaset, zgoščenk, strokovne li-
terature in še veliko drugega.
Večina naštetih uslug je
brezplačnih in so dostopne
vsem, ki ima željo po samos-
tojnem učenju.
Svečanega odprtja središča
za samostojno učenje so se
udeležili Jože Miklavc, sve-
tovalec ministrstva za šolstvo
in šport, Melita Cimerman,
predsednica izvršnega odbora
Zveze ljudskih univerz Slove-
nije in direktorica maribors-
kega andragoškega zavoda,
Irena Benedik z Andra-
goškega centra Slovenije ter
številni ugledni gostje.
Več o središču za samosto-
jno učenje preberite v nas-
lednji številki Tednika.
vk
LENART / ceste že cvetijo
flbf lili m
mugistralko?
CESTNO PODJETJE MARIBOR PREDLAGA CELOVITO
UREDITEV MAGISTRALKE V OKVIRU NAČRTOVANE
OBNOVE
Izredno gost tranzitni pro-
met, ki se zadnjih nekaj let vali
skozi Lenart, je dodatno obre-
menil cestišče magistralne
ceste med Počehovo in Lenar-
tom, letos pa bo svoje očitno
dodala dolgotrajna zima. Ces-
tišče pred Lenartom je že nekaj
dni povsem uničeno, namesto
asfalta zijajo velike makadams-
ke luknje, ki jih sicer sproti
krpajo z gramozom, vendar nič
kaj ne pomaga, saj težki to-
vornjaki cestišče vsak dan na
novo poškodujejo. Zato ni
čudno, da so Lenarčani vse
bolj nejevoljni, še bolj nejevol-
jni pa so seveda vozniki, ki vo-
zijo v nemogočih razmerah.
Zmrzal je na tem odseku,
predvsem na vozišču od mosta
na reki Globovnici pa do vstopa
v mesto Lenart, opravila svoje.
Tako je v posebnem odgovoru
občini Lenart zapisalo tudi
Cestno podjetje Maribor. Nor-
malno vzdrževanje tega cestišča
po strokovnem mnenju CP Ma-
ribor ni več mogoče, zmrzlinske
poškodbe pa sanirajo tako, da
porušijo asfaltno vozišče in ga
nadomestijo z makadamskim.
Makadam nato redno vzdržuje-
jo, saj krpanje asfalta na poško-
dovanem delu ceste pred Lenar-
tom ni mogoče, poškodbe so
namreč prevelike, so v po-
sebnem odgovoru občini Lenart
zapisali strokovnjaki CP Mari-
bor. V odgovoru so omenili tudi
nekaj predlogov o tem, kaj stori-
ti. Možnosti je več: ali izvesti sa-
nacijo celotnega vozišča z ure-
ditvijo odvodnjavanja ali izvajati
samo najnujnejše krpanje z
vročo asfaltno maso, z drugimi
deli pa počakati do obnove celot-
nega odseka, ali pa tudi kaj
tretjega (to pa je makadamsko
krpanje lukenj, saj zaradi preve-
likih poškodb krpanje z vročim
asfaltom ni več mogoče).
Odsek Črni les - Lenart so lani
že začeli urejati, letos pa bodo
delo nadaljevali tudi skozi Le-
nart, kjer magistralka prav tako
cveti. To bo tudi najboljši način
za ureditev problema, ki buri
Lenarčane in seveda jezi vozni-
ke.
M. Toš
2
Četrtek, 7. marca 1996 - TEDNIK
mm_______■■■■■■■■■■■■Mk
DOMA IN PO SVETU
PTUJ / s 1 5. seje mestnega sveta
Po	Gmi&FKj jKk
svetnikov SKD in SLS
Obstrukcija poslanskih skupin Slovenskih krščanskih demo-
kratov in Slovenske ljudske stranke, ki so zapustili 15. sejo
sveta mestne občine Ptuj, ker se niso strinjali z razširitvijo
dnevnega reda s točkama, ki ju je v zvezi z določitvijo prazni-
ka mestne občine Ptuj predlagala poslanska skupina Zele-
nih, je pokazala, da so minili časi, ko so seje ptujskega mest-
nega sveta potekale skorajda brez zapletov. Poslanske skupi-
ne v ptujskem mestnem svetu izbirajo praznik že dobro leto
dni.
Za razširitev dnevnega reda je
glasovalo le šestnajst svetnikov
in svetnic, proti je bila tudi pos-
lanska skupina socialdemokra-
tov. Proti predlogu, da bi bil
praznik mestne občine 69. dan v
letu, kot predlaga poslanska sku-
pina ptujskih Zelenih, je tudi
župan dr. Miroslav Luci, saj po
njegovem štetje dnevov ni pri-
meren praznik za mestno občino
Ptuj. Zaradi obstrukcije so mo-
rali preložiti razpravo o osnutku
sprememb in dopolnitev statuta
mestne občine Ptuj, saj je za njen
sprejem potrebna dvotretjinska
večina vseh svetnikov.
PRORAČUN TRI
MILIJARDE IN 88
MILIJONOV TOLARJEV
V nadaljevanju so nato ptujski
svetniki in svetnice v okrnjeni
sestavi le sprejeli proračun mest-
ne občine za letos z nekaterimi
amandmaji. V proračunu je tri
milijarde 88 milijonov tolarjev
skupnih prihodkov. Pred raz-
pravo o predlogu proračuna za
letos so imeli odbori, razen za fi-
nance, in statutarno-pravna ko-
misija največ vprašanj o tem, za-
kaj se predlog proračuna zne-
skovno razlikuje od delovnega
gradiva in osnutka proračuna ter
katere predloge, pripombe in
stališča proračuna je predlagatelj
pri oblikovanju predloga upošte-
val, katerih ne in zakaj ne ter za-
kaj so v predlogu proračuna za-
pisane nekatere drugačne
rešitve. Pri proračunu za letos ne
gre za povečan obseg sredstev,
temveč v pretežni meri za prenos
neporabljenih sredstev za pro-
grame iz leta 1995, za katere so
tudi že uskladili pogodbe z izva-
jalci.
Kot že v vseh dosedanjih raz-
pravah so nekatere svetnike naj-
bolj motile postavke za ure-
sničevanje programov Centra in-
teresnih dejavnosti, zavoda Bi-
stre in Gospodarskega interesne-
ga združenja Poetovio Vivat, to-
rej zavodov, ki jih je ustanovila
občina Ptuj, ne pa druge, bistve-
no večje postavke, kot so na pri-
mer najrazličnejše investicije na
področju gospodarske infra-
strukture. Te razprave bolj ali
manj kažejo, da svetniki vloge in
pomena teh zavodov ne poznajo,
ker sicer ne bi vedno znova dvo-
mili o njihovem delovanju.
Amandmajev na predlog pro-
računa za letos je bilo veliko, ne-
katere so tudi sprejeli. Do spre-
membe je tako prišlo pri sredst-
vih za Phare v Ptuju, ki se
zmanjšajo za 1,5 milijona tolar-
jev, te pa bodo namenili za izde-
lavo projektne dokumentacije za
ureditev reševalne postaje. Cen-
tru interesnih dejavnosti bodo
predvidena sredstva ostala, prav
tako se ne spreminja postavka za
projekt SAZU. Kljub dolgi in na
trenutke polemični razpravi
niso mogli ugoditi vlogi zasebni-
ka Rudija Belšaka za nepovrat-
nih milijon dvesto tisoč tolarjev
za razvoj, izdelavo orodij in za-
gon proizvodnje s patentom
zaščitenega izdelka. Občina ta-
kih možnosti nima, zato so ga
napotili na Sklad za tehnološki
razvoj Slovenije, kjer razpolaga-
jo s sredstvi za te namene. Raz-
pravljali in sprejeli so še pro-
gram javnih del za leto 1996 in
predlog odloka o spremembah
in dopolnitvah odloka o ustano-
vitvi javnega zavoda Gledališče
Ptuj. Novi vršilec dolžnosti di-
rektorja ptujskega gledališča je
tako postal Franc Mlakar.
O drugih točkah dnevnega
reda bodo ptujski svetniki in
svetnice razpravljali danes, saj so
sejo prekinili. S posebnim zani-
manjem javnost pričakuje raz-
pravo o točkah dnevnega reda,
ki sta povzročili obstrukcijo
svetnikov poslanskih skupin
SKD in SLS. Zanimivo je, da so
se za odhod odločili kljub obraz-
ložitvi, da določila poslovnika z
uvrstitvijo teh točk na dnevni
red ne bodo kršena, o čemer pa
so sami sicer prepričani. Predlog
za razširitev dnevnega reda 15.
seje so namreč poslanske skupi-
ne dobile nekaj dni pred sejo,
svetnice in svetniki pa na mizo.
MG
PTUJ / 1 5 let ambulante za
čeljustno kirurgijo

V tem mesecu poteka 15 let uspešnega dela ambu-
lante za maksilofacionalno kirurgijo, ki dela v okvi-
ru ptujskega zdravstvenega doma dvakrat teden-
sko, konziliarne preglede in nujne posege iz čel-
justne kirurgije pa opravljajo vsak dan na ki-
rurškem oddelku ptujske bolnišnice.
Ptujska ambulanta za čeljust-
no kirurgijo je ena izmed štirih
tovrstnih ambulant v Sloveniji.
Imajo jih še v Ljubljani, Celju in
Slovenj Gradcu, medtem ko v
drugih mestih delajo ambulante
za oralno kirurgijo. Maksilofaci-
alna kirurgija, ki je ena
najmlajših vej kirurgije, zajema
kirurgijo ustne votline, obraza
in čeljusti. V petnajstih letih so
imeli 7000 pacientov, prav toliko
prvih in deset tisoč ponovnih
pregledov. Doslej so opravili
7500 operacij in 68 tisoč pose-
gov.
Od leta 1985 vsajajo zaradi
poškodb izbite zobe. Z uspehi so
zelo zadovoljni, saj imajo prime-
re, ko so se vsajeni zobje obdržali
tudi deset let. Sicer pa naj bi
vsadke obdržali do 18. leta, ko
jih lahko nadomestijo s fiksnim
protetičnim nadomestkom. Dos-
lej so opravili blizu 70 reimplan-
tacij. Letos pričenjajo novo dej-
avnost - implantologijo, to je
vsajanje kovinskih implantatov
pri pacientih, pri katerih se ne
da narediti fiksnih protetičnih
nadomestkov. Ta dejavnost bo
samoplačniška, zanjo pa je med
pacienti veliko zanimanja.
V ambulanti za čeljustno kir-
urgijo delajo specialist maksilo-
facialne kirurgije dr. Lojze Arko
ter višji medicinski sestri Jasna
Ferčič in Majda Feguš.
Dr. Lojze Arko s sestrama Jasno Ferčič in Majdo Feguš
med posegom v ambulanti.	Foto: Langerhotc
PTUJ/v bolnišnici
Lani brez izgube
Ptujska bolnišnica je v letu 1995 poslovala pozitivno.
Ustvarjeni dobiček je skladno z zakonom o računo-
vodstvu v celoti razporedila v rezervni sklad.
Dosegla je 76.405 bolniškooskrbnih dni. Najpogosteje (v
skoraj 72 odstotkih) so se v njej zdravili pacienti z območja
bivše občine Ptuj, nekaj čez 17 odstotkov jih je bilo iz Ormoža,
dobre štiri odstotka iz Maribora in pol odstotka iz Slovenske
Bistrice.
Dogovorjeni delovni plan do zavarovalnice so v specialis-
tični dejavnosti presegli za 3,4 odstotka. Za investicijsko
vzdrževanje so lani namenili 6,5 milijonov toalrjev, za nakup
nove opreme pa 70 milijonov. Eden njihovih največjih
dosežkov je pridobitev aparata CT, ki jih uvršča med osem
tovrstnih regijskih centrov v Sloveniji. Dober poslovni rezul-
tat so v ptujski bolnišnici dosegli tudi zaradi racionalnega
obnašanja vseh zaposlenih.
Direktor bolnišnice dr. Lojze Arko je bil v komentiranju
poslovnega rezultata kratek. Dejal je le, da se morajo majhne
bolnišnice vedno znova dokazovati, tudi na finančnem po-
dročju. "Majhnim" ni dovoljeno, da bi mimo dogovorjenih po-
godb prekoračevali programe, saj vedo, da za to plačila ni, in se
tudi ne morejo odločati za nakup aparatur brez dovoljenja mi-
nistrstva za zdravstvo. V mariborski bolnišnici so imeli lani
68,5 milijonov tolarjev izgube, v murskosoboški pa celo 161.
MG
Napoved za odmero
dohodnine za leto 1995
Republiška uprava za javne prihodke je z javnim pozivom
pozvala zavezance za dohodnino, da so dolžni vložiti napo.
ved za odmero dohodnine na predpisanem obrazcu, ki ga do.
bijo v vseh knjigarnah in je vijoličaste barve, najkasneje dc
31. marca 1996, in sicer o dohodkih, ki so jih dosegli v pretek-
lem letu. Sedaj prejemamo podatke o virih od izplačevalcev
dohodkov (plača, boniteta, regres, pokojnina, pogodbeno
delo, najemnine, avtorske pravice ...), podatke o višini ka
tastrskega dohodka pa smo prejeli od Izpostave RUJP.
Lestvica za odmero dohodnine je objavljena
v Uradnem listu RS, št. 11/96 in je
naslednja:
Če znaša letna osnova	Znaša davek
nad SIT do SIT	SIT SIT
__668.131 __JI7%___
668.131 1.336.262i	113.582 + 35 % nad 668.131
1.336.262 2.004.394	347.428 + 37 % nad 1.336.262
2.004.394 2.672.525	594.637 + 40 % nad 2.004.394
2.672.525 4.008.787	861.889 + 45 % nad 2.672.525
4.008.787__1.463.207 + 50% nad 4.008.787
Povprečna letna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto
1995 (v nadaljnjem besedilu PP) znaša 1.343.952,00 SIT. Glede
na ta podatek so zneski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohod-
nino, naslednji:
1. znesek neobdavčljivega dela v višini 11 % PP 147.835,00 SIT
2.	zneski olajšav po 8. členu Zakona o dohodnini, priznani:
-	invalidom s 100 % telesno okvaro v višini
100 %PP	1.343.952,00 SIT
-	učencem in študentom za prejemke, dosežene z opravljanjem
del preko študentskih in mladinskih organizacij, v višini
40 % PP	537.581,00 SIT
-	starejšim od 65 let v višini 8 % PP	107.516,00 SIT
3.	znesek posebne olajšave za vzdrževane družinske člane po
10. členu zakona znaša za prvega otroka in za vsakega drugega
vzdrževanega družinskega člana 10 % PP, za vsakega nadaljnje-
ga otroka pa se olajšava poveča za 5 % PP:
-	za enega otroka in vsakega drugega vzdrževanega
družinskega člana v višini 10 % PP	134.395,00 SIT
-	za dva otroka
v višini 25 % PP (10 % + 15 %)	335.988,00 SIT
-	za tri otroke
v višini 45 % PP (10 % + 15 % + 20)	604.778,00 SIT
-	za štiri otroke v višini 70 % PP
(10 % + 15 % + 20 % + 25%)	940.766,00 SIT
-	za pet otrok v višini 100 % PP	1.343.952,00 SIT
-	za otroka z motnjo v telesnem in duševnem razvoju
v višini 50 % PP	671.976,00 SIT.
Zmanjšanje osnove za dohodnino (za največ 3 % davčne osno-
ve na podlagi dokumentacije) ter posebne olajšave za vzdrževa-
ne družinske člane lahko zavezanec uveljavlja samo do poteka
roka za vložitev napovedi, to je do 31/3-1996. Zavezanci doku-
mentacije, s katero dokazujejo resničnost zavedb, ne prilagajo k
napovedi, ampak so jo dolžni predložiti davčnemu organu na nje-
govo zahtevo. Dokumentacijo so dolžni zavezanci hraniti še dve
leti po pravnomočnosti odločbe o odmeri dohodnine.
Na izpostavi RUJP Ptuj lahko pravilno in vestno izpolnjeno na-
poved za dohodnino oddate ob uradnih dnevih (ponedeljek, sre-
da, petek) ali jo pošljete priporočeno po pošti s pripisom "Dohod-
nina".
V	soboto, 23. marca, bodo delavci Izpostave Ptuj pobirali napo-
vedi za odmero dohodnine tudi na sedežih krajevnih skupnosti
oz. krajevnih uradih od 8.00 do 12.00 ure.
V	soboto, 30. marca, je možno oddati napoved še na Izpostavi
Ptuj od 8.00 do 12.00 ure.
KDO NE VLAGA NAPOVEDI
Napovedi za dohodnino za leto 1995 ni treba vložiti:
-	zavezancu, če osnova za dohodnino od vseh obdavčljivih do-
hodkov ne presega zneska 147.835,00 SIT (11 % PP), med letom
pa ni bila plačana nobena akontacija,
-	dijaku in študentu, ki je imel prejemke le za občasno in
začasno delo preko študentskih ali mladinskih servisov in njego-
va osnova za dohodnino ne presega zneska 685.416,00 SIT (51
% PP), med letom pa ni bila plačana akontacija,
-	prejemniku pokojnine, ki je v letu 1995 prejemal samo pokojni-
no od ZPIZ in med letom ni plačal akontacije dohodnine (v ob-
vestilu ZPIZ je v koloni akontacija dohodnine v RS zapisana 0 -
ničla), obenem pa ni imel nobenega drugega obdavčljivega do-
hodka (npr. katastrskega dohodka, pogodbenega dela, avtor-
skega honorarja, najemnin ipd.)
TEHNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen
(direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak in Milena Zupanič
(novinarji).
Tehnično urejanje, celostna
podoba, grafika in stavkek:
Slavko Ribarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak, tr 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Ra/čeva 6, 2250 Ptuj; -a (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se piaču/e petodstotni
davek od prometa proizvodov.
TEDNIK - Četrtek, 7. marca 1996
3
POROČAMOKOMENTIRAMO
TRGOVCI POSLUJEJO BREZ ODLOČB 0 i
OBRATOVALNEM ČASU
Večina trgovcev v mestni občini Ptuj dela brez odločb o obratoval-
nem času prodajaln, ugotavljajo v občinskem uradu mestne
občine. Vloge za določitev obratovalnega časa jih je doslej dalo le
nekaj. Kazen za poslovanje brez določenega obratovalnega časa je
! najmanj milijon tolarjev za pravno ali fizično osebo.
PTUJSKIM OBRTNIKOM 38 CERTIFIKATOV
Obrtna zbornica Slovenije vodi skladno z dogovorom med mi-
nistrstvom za šolstvo in šport postopek verifikacije obratovalnic, v
katerih se bodo praktično usposabljali učenci. Strokovne komisije
Obrtne zbronice Slovenije so do konca prejšnjega leta pregledale j
928 obratovalnic in ugotavljale njihovo kadrovsko in materialno
ustreznost. Skladno z obrtnim zakonom mora namreč Obrtna zbor-
nica Slovenije izdati mnenje o ustreznosti obratovalnice. Svečana
podelitev mnenj in potrdil o ustreznosti bo danes ob 1 2. uri v Narod-
nem domu v Ptuju. Podelili jih bodo za člane območnih obrtnih zbor- j
nic Ptuj, Murske Sobote, Lenarta, Lendave, Ormoža, Pesnice, Ljuto-
mera, Ruš in Gornje Radgone. Na območju Območne obrtne zbor- j
niče Ptuj bo certifikate prejelo 38 obratovalnic.
PRIZNANJA ZA DOLGOLETNO PELO V OBRTI jI
V Območni obrtni zbornici Ptuj nadaljujejo podeljevanje priznanj	j]
za deset, petnajst in dvajset let dela v obrti. V ponedeljek so jih	:
podelili frizerskim obratovalnicam, v torek gradbincem. Na pone-	H
deljkovi seji izvršilnega odbora pa se bodo dogovorili o datumu skli-	i;
ca skupščine zbornice; ta bo predvidoma še v marcu,
asaaaasaa^^
NA POROKAH TUDI HOSTESE	!|
Prejšnji torek se je načelnik upravne enote Ptuj Metod Grah sestal
s pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez na območju mestne
j občine Ptuj, matičarko Elizabeto Peteršič in prvima ptujskima hoste-
j sama Barbaro Cenčič in Darjo Koren. Pogovarjali so se o tem, kako
j obred poroke izvesti še bolj slovesno, zlasti pri vhodu in izhodu iz
! poročne dvorane. Za to bosta poskrbeli hostesi, ki bosta na začetku
j obreda tudi predstavili matičarja in pooblaščenca za sklepanje za-
j konskih zvez. Na območju mestne občine Ptuj imajo pooblastilo za
sklepanje zakonskih zveze Jože Rakovec, Franc Zadravec, Anton Ve-
| likonja in Filip Maučič.
i
MARIBORSKA BOLNIŠNICA LANI Z IZGUBO
plošna bolnišnica Maribor je lansko leto poslovala z izgubo v
i višini 68,5 milijonov tolarjev. Ta je v glavnem posledica preko-
račenega delovnega programa, ki je tudi povzročil rast materialnih
stroškov, so povedali predstavniki bolnišnice na tiskovni konferenci.
Število bolniškooskrbnih dni se je povečalo za 1,6 odstotka, ambu- j
lantni program pa za 10,8 odstotkov. Na povečanje materialnih r
stroškov je vplivala tudi uporaba sodobnejših in s tem dražjih metod
zdravljenja. Za investicije so v lanskem letu namenili 424 milijonov
tolarjev.
MODNA REVIJA MLADIH USTVARJALCEV |
5. marca bo v romanskem palaciju ptujskega gradu revija mladih I
modnih oblikovalcev Slovenije. Gre za projekt, ki ga vodi
| Ptujčanka StankaVauda in ga bodo mladi oblikovalci realizirali v so-
j delovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj in sponzorji. Revija nima
i skupne teme, vsak izmed dvajsetih mladih kreatorjev se bo tako
1 lahko predstavil s kreacijami, ki so mu najbolj blizu.
i .....-------------------------------------------------------------—
TO SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI I
—
j Mga sporedu je informativna oddaja s prispevki o svetovnem dnevu
lUtirrističnih vodnikov, o obisku na POP TV, novost v oddaji ptujske j
televizije pa je glasbena lestvica "Mini 5", v kateri nastopajo mlade
pevke in pevci iz cele Slovenije.
Od fo«f in tam
JURŠINCI 0 Ocenjevanje vina
Društvo vinogradnikov in sadjarjev Ptuj vključuje v svoje aktiv-
nosti tudi strokovno ocenjevanje vina. Kdo je pridelal lani naj-
boljšega, bodo strokovnjaki ocenili v soboto, 9. marca, v domu
trsničarjev in drevesničarjev v Juršincih.
Zainteresirani vinogradniki in kletarji naj oddajo vinske vzorce v
domu trsničarjev v petek, 8. marca, med 15. in 19. uro. Za vsak vzo-
rec je treba prinesti dva litra oziroma tri buteljke vina. Pri oddaji je
treba plačati za prvi vzorec dva tisoč, za vsak naslednji vzorec pa
1.500 tolarjev.
Strokovno komisijo bodo sestavljali znani enologi, v poštev za oce-
nitev pa pridejo samo vzorci lanskega letnika 1995.
JOS
OBČINA DESTRNIK - TRNOVSKA VAS 0 Volitve
v svete KS
V	občini Destrnik - Trnovska vas je župan Franc Pukšič za 31. ma-
rec razpisal volitve v svete krajevnih skupnosti.
Volilci na Destrniku bodo v svet krajevne skupnosti izvolili 17 čla-
nov v 17 volilnih enotah, kar pomeni, da je vsaka vas volilna enota.
Novo izvoljeni člani sveta na prvi seji izmed sebe izvolijo predsedni-
ka sveta.
Svet KS Trnovska vas se je odločil drugače. Krajani Trnovske vasi
bodo volili predsednika sveta direktno in bo imel tudi pravico glaso-
vati. Za predsednika je izvoljen tisti kandidat, ki bo v prvem krogu
dobil največ glasov. Novi svet bo štel 9 članov in predsednika. Volilci
bodo volili v 7 volilnih enotah. Vaščani Biša in Trnovske vasi bodo
imeli v svetu 2 predstavnika, saj sta ti dve vasi največji.
V	KS Sv. Andraž bo novi svet štel 7 članov plus predsednik, ki ga
bodo volilci izvolili direktno in ima glasovalno pravico. KS Sv An-
draž je razdeljena na sedem volilnih enot.
Za vse tiste, ki nameravajo kandidirati, je še nocoj do 19. ure čas, da
oddajo svoje kandidature na sedežu občinske volilne komisije v
Trnovski vasi.
Zmago Šalamun
LENART 0 Za usklajenost turistične ponudbe
Pri Lenartu se je sestal upravni odbor tamkajšnjega turističnega
društva. Govorili so o pripravah na letni občni zbor, ki naj bi bil le-
tos nekoliko drugačen od prejšnjih, saj načrtujejo privlačno kulturno
prireditev, na kateri bodo uvodoma predstavili društveno dejavnost,
nato pa Lenartčanom ponudili nekaj kulturnih užitkov. Ob tej pri-
ložnosti bodo tudi vpisovali nove člane.
Sicer pa so na upravnem odboru TD Lenart, ki je med mlajšimi
tovrstnimi društvi v občini Lenart, načeli problematiko usklajevanja
turistične ponjudbe. Zavzeli so se za načrtnejše delo vseh, ki se v
občini ukvarjajo s turizmom. Usklajevalno vlogo že uspešno opravlja
TIC, njegova funkcija pa bo prišla še posebej do izraza letos, ko bodo
v Lenartu prireditve ob 800-letnici prve omembe kraja. TD Lenart
je predlagalo, da naj bi bile vse letošnje prireditve v znamenju tega
visokega jubileja.
M. T.
DORNAVA 0 Pretehtali občinski proračun
V	Dornavi se je ponedeljek sestala občinska komisija za kmetijstvo,
ki jo vodi Franc Cigula. Najprej so pretehtali osnutek letošnjega
občinskega proračuna in postavko za kmetijstvo, ki znaša štiri mili-
jone tolarjev. Ugotovili so, da za vse načrtovane projekte tudi letos v
občinski blagajni ne bo denarja. Govorili so o finančnih intervenci-
jah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v dornavski občini. V prihod-
nosti bodo regresirali plemenske telice, prašičerejo, poljedeljstvo,
vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, nekaj denarja pa bodo na-
menili tudi za izobraževanje, raziskovalne naloge in turizem na kme-
tijah. ('lani komisije so predlagali, da najprej pristopijo h komasaciji
zemljišč in šele nato k regionalnemu projektu namakanja. Podprli so
tudi predlog za ustanovitev višje kmetijsko-gospodarske šole na Ptu-
ju.
MS
GOZD-MARTULJEK 0 Forum nevladnih
organizacij za okolje in naravo
V	Gozd-Martuljku se je na forumu nevladnih organizacij za okolje
in naravo od 23. do 25. februarja zbralo 52 udeležencev iz 29 organi-
zacij. Prvi del srečanja je bil namenjen pregledu dejavnosti in pro-
blemov v letu 1995. Raziskovalno društvo Zlatovranka iz Ptuja je
predstavilo raziskovalne tabore Drava, ki so v letu 1995 zaokrožili
več projektov s področja varstva okolja in popisa naravne dediščine.
V drugem delu pa so se nevladne organizacije dogovorile za skupen
nastop pri uveljavljanju trajnostnega razvoja v praksi. Temeljna pro-
gramska področja skupnega nastopa so sodelovanje v programih
okoljske vzgoje in izobraževanja, opozarjanje na nevarnosti indu-
strijskega koncepta kmetijstva in uveljavljanje sonaravnih metod
pridelave hrane, podpora razpisu referenduma o predčasnem zaprtju
jedrske elektrarne Krško in soudeležba pri izdelavi strategije rabe in
oskrbe Slovenije z energijo ter spremljanje in opozarjanje na proble-
me, ki jih povzroča izvajanje gradnje avtocest, in priprava uravno-
teženih prometnih rešitev.
Udeleženci foruma so sprejeli skupno izjavo ter jo naslovili na vse
zakonodajne in izvršilne organe republike in parlamentarne poli-
tične sstranke.
Simon Starček
DESTRNIK 0 Kmetijsko-gradbena trgovina
Pukšič
Destrničanom ter okoličanom bo v prihodnje pot do nakupa kme-
tijskih strojev in gradbenega materiala krajša, saj so pri Pukšičevih
na Destrniku v minulem tednu odprli novo prodajalno. Slovesno
odprtje prodajalne so pripravili minuli petek, sicer pa je kmetijsko-
gradbena prodjalna prva v občini Destrnik - Trnovska vas.
Kot je povedal zasebnik Srečko Pukšič, je bila ideja ponuditi kme-
tijsko mehanizacijo in gradbeni material na enem mestu že dalj časa.
Kupcem bodo v novi prodajalni ponujali nove kmetijske stroje, re-
zervne dele zanje, veliko paleto gradbenega materiala, vodovodnega
materila, bele tehnike ter vse vrste lesa. Posebnost je tudi dostava na
dom. Prodajalna bo odprta vsak delavnik.
TM
GOVORI SE ...
... DA je predsednik mestnega
občinskega sveta pri svoji
Odločitvi uporabil šolsko metodo.
Kot v šoli presedejo poredne
učence, je presedel "porednega"
udeleženca svetniških sej, in to
kljub temu da gre celo za
podžupana.
— DA se je eden od dveh ležečih
policajev v Prešernovi navolil
trdega asfalta in je vstal. S čiga-
vo pomočjo, nam ni uspelo izve-
deti
••• DA javnost predlaga rešitev
strankarskega spora o prazniku
mestne obciTie: za praznik naj
določijo dan prve seje mestnega
sveta. Menda nihče nima pomis-
leka proti temu, da je bil ta dan
zgodovinsko pomemben, čeprav
bo morda še pomembnejši dogo-
dek zadnja seja tega sveta. Toda
to bo izziv novim svetnikom.
VIDI SE ...
... DA so si podjetniki omislili
novo simboliko ob voščilih svoj-
im poslovnim partnerjem • torto
v obliki svinje. V skladu s starim
izročilom, da svinja rije naprej.
Ustrezno darilo konkurenci bi
bila torej sladka kokoš, ki brca
nazaj, in sporočilo: Obilo poslov-
nih neuspehov. Toda tega marsi-
komu sploh ni treba želeti.
4
Četrtek, 7. marca 1996 - TEDNIK
NASI KRAJI IN UUDŠE
SODINCI / 50 let skupnega življenja
Dve mltrti poroki
Zima menda ni pravi čas za poroke, saj so na matičnem uradu v Ormožu
povedali, da bo šele konec marca opravljena prva poroka v tem letu.
Nekoč pa se niso ozirali na letni čas in zdi se, da so zimske poroke uspele
prav dobro, posebno še v Sodincih, kjer so v februarju slavili kar dve zla-
ti poroki. Seveda sem ob tej priložnosti zakonce s petdesetletnimi
izkušnjami povprašala tudi za recept uspešnega zakona. Oboji so dejali,
da je potrebo veliko ljubezni in popuščanja. Zveni zelo preprosto, a se
posreči le redkim. Njim se je.
Alojzija in Anton Lah se rada
spomnita svoje poroke pred pet-
desetimi leti. Pravita, da je bilo
zelo veselo, a ne tako razkošno
kot danes. 1946. leta je bilo pose-
dice vojne čutiti na vsakem ko-
raku in obleko za poroko je bilo
dobiti le na bone. Sicer pa je
Alojzija ob treh hčerah morala
vedno modro ravnati z denar-
jem, in četudi ga ni bilo na pre-
tek, so bili vendar zadovoljni in
preskrbljeni. Anton je dvajset let
delal v ormoški pekarni, doma
pa je sam tudi marsikaj zazidal.
Lahova družina je številna, saj
imata kar 11 vnukov in dva
pravnuka. Slavljenca sta dejala,
da sta najsrečnejša, ko se vsi zbe-
rejo doma, pa čeprav postane
malce tesno.
Marija in Franc Ozmec sta se
vzela, ko jima je bilo 21 let.
Začela sta obnavljati kmetijo, na
kateri živita še danes. Takoj po
vojni je bilo to zelo težko in
potrebna je bila precejšnja mera
iznajdljivosti. Takrat se ni bilo
mogoče odpraviti v trgovino z
gradbenim materialom in
preprosto kupiti, kar si potrebo-
val. Trgovina je potekala 'blago
za blago'. Franc je aktivno delo-
val v krajevni skupnosti in
družbenopolitičnem življenju
kraja, Marija pa je skrbela za ot-
roke in dom. Ozmečeva z radost-
jo govorita o svojih otrocih in s
ponosom povesta, da sta jih
kljub težkim časom uspela
izšolati. Danes ju razveseljuje
pet vnukov in dve pravnukinji, z
veliko potrpežljivosti in ljubezni
pa skrbita za 94-letno mater in
vnuka Mirka.
vk
Zlatoporočenca Marija in Franc Ozmec. Foto: Hozyan
Zlatoporočenca Alojzija in Anton Lah. Foto: Hozyan
PODGORCI / SREČANJE UUDSKIH PEVCEV, GODCEV iN PLESALCEV
Ohranjanje domaiih vii
Minulo nedeljo, 25. februarja, sta že tretje leto zapored občinska zveza
kulturnih organizacij Ormož in kulturno društvo Alojza Žurana iz Podgor-
cev pripravila srečanje ljudskih pevcev, godcev in plesalcev. Prireditev je
zelo priljubljena tako pri nastopajočih kot tudi pri občinstvu. Ob pos-
lušanju dobro znanih domačih viž in nastopih folklornih skupin je bilo le
težko mirno sedeti na stolu, saj je poskočna glasba kar vabila na ples.
Splet štajerskih plesov (šotiš,
zibenšrit, kosmatača, mašarjan-
ka, čindara) sta zaplesali folklor-
ni skupini iz Ivanjkovcev in
Podgorcev. Stare ljudske viže so
predstavili godci iz Senešcev,
sestre Nedelj ko iz Savcev in
folklorna skupina kulturnega
društva Obrež. Člani kulturnega
društva Janeza Trstenjaka s
Huma so zbrali stare ljudske
pesmi, ki opevajo bolečino
ločitve ob odhodu k vojakom, in
jih predstavili pod naslovom
Kdo bo tebe troštal, ko bom jaz k vo-
jakom šel. Skupina ljudskih pe-
vcev iz Ivanjkovcev je za to pri-
ložnost pripravila krajši dramski
prizor snubitve, kot so jo poznali
nekoč; vogledi so popestrili s pri-
mernimi pesmimi.
vk
(h
j«
*č3
>N
0
1
TEDNIK - Četrtek, 7. marec 1996
5
Hv M• f i / / i / f i i* 1-1 f Pm , # ~f ^L * J i « 9 'w A -■M
m^^^r 7. I i I Mi I | 1 A. J M ^ t * t	| 1 * - ' i
JANEZ JAKLIČ / tajska - dežela smehljaja
Azijske Benetke
L
S prijateljem Vladom Gumi-
larjem sva izmenjaje dremala v
prazni čakalnici tajskega leta-
lišča. Za nama je bilo že nekaj
neprespanih noči, velik časovni
skok in veke so se mi samodejno
zapirale. Priletela sva sredi noči
in najpametneje je bilo počakati
jutra, da se nočna koprena dvig-
ne in da luč dneva prežene zle
duhove z bangkoških ulic. To je
bil tudi edini način, da se izog-
neva mestnim taksistom, ki so
dobesedno prežali na nove, utru-
jene in zbegane turiste ter na ta
način služili dvojno, trojno ceno
normalnih prevoznih storitev.
Nekatera mesta so logično ure-
jena in je orientacija po njih lah-
ka, druga spet dajejo vtis, da so
narejena naključno, brez prave
logike, brez nekega daljnovidne-
ga načrta. Eden izmed značilnih
predstavnikov te zadnje skupine
je Bangkok. Mesto se je začelo
razvijati iz majhne vasice, vasice
divjih oliv, kar ime dobesedno
pomeni, konec 18. stoletje.
Semkaj so se zatekli tajski vla-
darji iz prejšnje prestolnice
Ayutthaje, ki so jo zavzeli Bur-
manci. Nastajalo je ob obeh stra-
neh reke Chao Phraya, ki se tu-
kaj že debela in utrujena počasi
plazi proti bližnjemu morju.
Glavne poti mesta so bili rokavi
reke in kanali, ki so jih med se-
boj povezovali. Prvo makadams-
ko cesto je nova prestolnica do-
bila po slabih sto letih, leta 1863.
Mesto se je razvijalo naključno
zaradi trenutnih bivalnih in
trgovskih potreb. Današnji re-
zultat je mesto ogromnih raz-
sežnosti, kjer z ramo ob rami
stojita staro in novo, vzhod in
zahod. Ob starodavnih templjih
stojijo moderne zahodne
zgradbe, za njimi pa se ob rečnih
kanalih in reki širijo revna na-
selja običajnega Tajca.
Največji naselitveni val je
doživelo mesto po drugi svetov-
ni vojni, ko se je vanj zateklo
precejšnje število Kitajcev. Imi-
gracijski pritisk na Bangkok je
še vedno ogromen. Zato niti ni
čudno, da so uradne ocene števi-
la prebivalstva precej raztegljive
- od 6 do 8 milijonov. Prostorska
stiska je že takšna, da so nekdaj
opevane azijske Benetke veliko
skromnejše, saj za gradbene
potrebe v mestu pospešeno zasi-
pajo rečne kanale. Ob njih in na
njih rastejo siromašna naselja.
Ker je za skromno kolibo
potrebno odšteti pravo pre-
moženje, je Bangkok poln črnih
gradenj, ki jih nihče ne ruši, ker
to preprosto ni učinkovito. Za-
silna bivališča nastajajo na vseh
koncih mesta, najbolj dobro-
došli pa so prostori pod mostovi
in cestni podhodi. Mesto je
načrtovalcem že zdavnaj ušlo iz
rok in se kakor samostojen fan-
tomski organizem razrašča po
svojih skritih zakonih.
Zapustila sva klimatizirano
stavbo letališča in vstopila v
težko pričakovano svetlobo jut-
ra. Na mah me je uklenila težka,
s soparo nasičena tropska
vročina, ki je postala najina bolj
ali manj neprijetna spremljeval-
ka na celotni poti. Najin cilj je
bila ulica Khao San, v kateri je
knjižni vodnik obetal bivališče
po meri človeka. Svojo pot sva
začela z vlakom do glavne
mestne železniške postaje.
Pravzaprav je okolje ob želez-
niški progi od letališča pa vse do
železniške postaje eno samo
strnjeno naselje. V vagonu sem
bil deležen nenačrtnega, sra-
mežljivega, pa vendar prijetnega
stiskanja z brhkimi tajskimi
dekleti. Pot od postaje do gos-
tišča sva nadaljevala peš vse do
trenutka, ko nama je pod težo
nahrbtnikov, utrujenosti in
tropske vročine popustila jekle-
na volja in sva kljub močnemu
sumu, da sva se pogodila za pre-
visoko ceno, najela motorni tri-
cikel. Slutnja, ki se me je polotila
na vlaku, da sva se znašla v jut-
ranji prometni konici, se je na
mestnih ulicah še potrdila. Ulice
so bile ena sama počasna reka
avtobusov, avtomobilov, tuk-tu-
kov in motornih koles. Nad vso
to hrupno jekleno množico je
ležala strupena vijoličasta megli-
ca dimnih plinov. Kolesar in
pešec v tej gneči na kvadrat ni-
mata kaj iskati. Vse ceste, tudi
velike šestpasovne, ki se nemalo-
krat vijejo v nadstropja, so na-
jbolj podobne organizirani anar-
hiji. Ta prevožene kilometre
prevaja samo v časovne enote.
Dva kilometra ceste v mestu je
zato mogoče prevoziti v pol ure
ali pa v dveh urah, pač odvisno
od časa, kdaj potuješ skozi mes-
to. Vloga slovenskega pešca je
bila v tem prometu smrtno ne-
varna. Vozila vozijo po za nas
neobičajni levi strani ceste, prav
tako pa redki prehodi za pešce in
še redkejši zeleni semaforji tu ni-
kakor ne pomenijo, da ima pešec
prednost. Bog ve, čemu služijo.
Sreča, da niso Tajci nestrpni in
živčni ljudje.
Kot sva s prijateljem ugotovila
kasneje, je najzglednejša bang-
koška komunikacija reka Chao
Phraya s svojimi kanali. Ta te v
normalnem času prepelje z ene-
ga na drugi konec velikanskega
mesta. Vendar pa to ni samo
vodna pot, ampak tudi bivališče
za tri milijone tajskih meščanov,
ki tu prebivajo na mostiščarskih
naseljih. Edino njihovo pre-
moženje je umazana kanalska
voda, ki jo rabijo za kuhanje,
pranje, umivanje, potovanje,
trgovanje...
Za turista je v mestu dobro
preskrbljeno. Izbira lahko med
mogočnimi eksotičnimi hoteli s
klimatsko hlajenimi sobami, šte-
vilno uglajeno služinčadjo, baze-
ni,igralnicami ... s prav tako ek-
sotičnimi cenami in pa skromni-
mi luknjami, kjer kraljujejo
umazana posteljnina, ščurki in
martinčki in tu pa tam kakšna
podgana. Še najlepša stran teh
zadnjih bivališč je nizka cena, ki
je bila v najinem primeru nižja
od cene steklenice piva. Resnici
na ljubo pa je potrebno povedati,
da je pivo na Tajskem tudi za
naše razmere drago. Iz tega kral-
jestva, ki ga je vodila ovenela
tajska lepotica - da ji gre dobro,
je govorila njena debelost -, sva
načrtovala in odhajala na obho-
de v mesto.
Že prva dva dni se je vizija ce-
lotnega potovanja po jugov-
zhodni Aziji izkristalizirala. Ta-
koj je postalo jasno, da so tajski
sosedje sila negostoljubni in sa-
mozadostni. Na burmanski,
laoški in kamboški ambasadi
nama niso pustili niti tega vesel-
ja, da bi jim pokazala nove slo-
venske potne liste. Zgodba o
dragih vizah, dolgih čakalnih
dobah, skupinskem turizmu,
med vrsticami pa Ne potrebujemo
vas!, se je trikrat ponovila. Nekaj
upanja je obetal le jug Tajske,
Malezija. Po izdelavi globalnega
načrta sva začela raziskovati
bangkokške znamenitosti. In
mesto ima kaj pokazati.
Nadaljevanje prihodnjič
Bangkok - panorama
Mostiščarska naselja na reki Chao Phraya
JUROVSKI DOL / jožica hladin prede zajčjo volno
"izpolnila sem si mladostne sanic
Časi, ko so ljudje gojili ovce in so se ženske v zimskem času zbirale in
predle volno, so zlasti za mlajšo generacijo zelo oddaljeni. Zato smo bili
presenečni, ko smo v Jurovskem Dolu obiskali Jožico Hladin, ki prede
zajčjo dlako. Ko smo jo povprašali, kje se je naučila te spretnosti, je nav-
dušeno povedala, da si je vedno želela tako volno, ker pa je zelo draga,
se je morala sama naučiti priti do nje.
"Ko sem nekoč hitela po Mariboru, sem zagledala dekle, ki
je imela oblečen bel pulover iz zajčje volne. Nekaj minut sem
jo nepremično gledala in takrat so se v meni prebudile mla-
dostne sanje. Kot dekle sem si močno želela prav takšnega ...
Pri naših sosedih sem se že v
otroštvu naučila presti, saj so
živeli še zelo preprosto in so
imeli obleko v glavnem iz
domače ovčje volne. Zajčjo vol-
no pa sem najprej videla pri svoji
sodelavki in takrat sem jo vzlju-
bila. Pred kratkim sem se z
družino vrnila iz Avstrije in ta-
krat sem se odločila, da bom go-
jila zajce angora, seveda z enim
samim namenom: da pridem do
angora volne," pripoveduje
Jožica.
O Kako vam iz nežnih, krat-
kih dlačic uspe priti do volne?
"Zajčke moraš večkrat striči,
saj njihova dlaka neprestano ras-
te. To pa jim tudi zelo godi. Dla-
ko zbiram, nato jo česlam ter jo
spredem na kolovratu, ki je enak
kot za ovčjo dlako. Preden mi je
uspelo dobiti lepo, gladko volno,
sem morala veliko vaditi. Sprva
namreč ni tako enostavno, saj
mora biti gladko spletena. Zelo
dolgo moram čakati, da dobim
od naših 50 zajčkov dovolj volne
za pulover. Največ delam za svo-
je potrebe, nekaj pa prodam v za-
sebni butik, v katerem pletejo
tudi zame. Čeprav je ta volna
zelo draga, proizvedem premajh-
ne količine, da bi lahko kaj zas-
lužila."
V Avstriji se je Jožica v de-
lavnici za ročne spretnosti
naučila veliko ročnih del. Tako
dela izdelke iz slame, restavrira
stare predmete in veliko druge-
ga. Tam si je pridobila tudi
znanje za barvanje volne. Pri
tem moraš imeti poseben
občutek, da je ves klopčič enako-
merno obarvan. In ona ga ima,
saj je njena volna zelo lepih pas-
telnih barv.
Jožica zelo rada zahaja v plani-
ne, nabira zdravilne rastline in
drugo cvetje ... Hitro doda, da
tudi zajčja volna deluje zdravil-
no, saj so jo včasih dajali na
boleča mesta proti revmi.
Oblačila iz zajčje volne niso
zahtevna za vzdrževanje, le pri
pranju morate biti previdni -
volna namreč ne prenese hitrih
sprememb z vročega na mrzlo.
Izdelki so izjemno lahki, toda
zelo močni in celo za več genera-
cij, z veseljem razlaga Jožica.
Oblečeno sem imela jopico, ki je
bila stara več kot petdeset let!
Ob koncu nam še pove, da bi z
veseljem vse te spretnosti
naučila tudi mlajše, saj je škoda,
da ljudje tako zanemarjamo na-
ravne, zdravju neškodljive mate-
riale. Ob vsem tem pa lahko tudi
prihranimo kakšen tolar; v tuji-
ni namreč zajčja volna veliko-
krat nadomešča krzno.
Marija Slodnjak
Med predenjem Jožica rada prepeva.
6
Četrtek, 7. marca 1996 - TEDNIK
TEDMIKOVI POGOVORI
TEDNIKOV INTERVJU / pogovor z ministrom za šolstvo in šport dr. slavkom gabrom
»Ne, križev v soli ne bol«
POGOJE ZA DEVETLETKO IZPOLJUJE 70 ODSTOTKOV SLOVENSKIH ŠOL • PRI UVEDBI IZBIRNEGA PREDMETA 0 VERSTVIH IN ETIKI NE GRE ZA POLITIČNE KUPČIJE
• PREDMETA 0 VERSTVIH IN ETIKI NE BODO POUČEVALI DUHOVNIKI • PRESELITEV GIMNAZIJE V PROSTORE SEDANJE VOJAŠNICE JE REALNOST BLIŽNJE PRI-
HODNOSTI • LETOS MILIJARDA TOLARJEV ZA NAKUP PROGRAMSKE RAČUNALNIŠKE OPREME
Nedavni obisk ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gab-
ra na ptujskem in završkem območju smo izrabili za zani-
miv pogovor, ki razkriva številne nejasnosti na področju re-
forme šolske zakonodaje in šolstva nasploh.
TEDNIK: Novo šolsko zako-
nodajo torej Slovenci imamo.
Kako jo bomo realizirali, kajti
za realizacijo dobre nove šole
moramo imeti ustrezno, dovolj
veliko šolsko zgradbo, kvalite-
ten program ter usposobljenega
in predvsem zadovoljnega
učitelja. Bojim se, da vseh teh
pogojev ne izpolnjujemo. Ali
pa?
Dr. S. Gaber: "Nikjer na svetu
ne izpolnjujejo vseh teh pogojev
v popolnosti, res pa je, da v
zadnjih letih poskušamo naredi-
ti kaj več za zagotovitev ustrez-
nih šolskih zgradb. Na različnih
koncih Slovenije poteka zelo
različna investicijska dejavnost.
Na vašem območju, v Vidmu pri
Ptuju, smo pred dobrim letom
odprli novo šolo, tudi v samem
Ptuju tečejo nekatere investicije,
posamične faze pa smo ponekod
že končali. Tako je končana prva
etapa prenove Ljudskega vrta,
čaka nas še investicija v OS
Hajdina, ki se je že začela, ven-
dar pričakujemo še državni de-
nar. In ko boste zgodbo za-
okrožili z Mladiko, mislim, da
bo ptujsko območje pripravljeno
na devetletko. Verjamem pa, da
bomo do leta 2001, ko naj bi
pouk v devetletki redno začeli,
imeli glavne pogoje izpolnjene.
Kot ste ugotovili, je potrebno
prenoviti tudi programe. Nacio-
nalni kurikularni svet je pričel
delo in osnovna prenova naj bi
trajala dve leti. Vse to naj bi sku-
paj z zakoni ter postopnimi pre-
miki pri plačah zagotovilo os-
novne pogoje za to, da bi lahko
celotna prenova šolstva normal-
no tekla."
TEDNIK: Koliko slovenskih
osnovnih šol pa izpolnjuje pogo-
je za devetletko in kako boste
glede na kronično pomanjkanje
denarja za šolstvo zagotovili
potrebna sredstva?
Dr. S. Gaber: "Ta trenutek
izpolnjuje te pogoje vsekakor
več kot 70 odstotkov šol, vendar
pa ne kaže pozabiti na dejstvi, da
trenutno prenavljamo lepo števi-
lo šol in da bomo devetletno os-
novno šolanje uvedli postopno.
Na jesen leta 1998 bomo začeli
samo v tistih krajih, kjer bodo
pogoji za to že dani, do leta 2001
pa si seveda puščamo manevrski
prostor za to, da izpopolnimo ce-
loto, pa še takrat bomo za prvi
razred ponekod kombinirali
prostore vrtcev s prostori osnov-
nih šol, vse seveda z enim samim
namenom: zagotoviti relativno
spodobne pogoje, pa vendarle ne
vlagati v zidove, kjer to ni
potrebno."
TEDNIK: Z devetletko otrok
pričenja šolanje leto prej, uvaja-
mo pravzaprav predprvi raz-
red, ki bo neke vrste priprava na
osnovno šolo. Celotno šolanje je
razdeljeno na tri vzgojne etape
in ob koncu vsake triade bodo
nacionalna testiranja pridoblje-
nega znanja. Ali ni to premalo
za popravljanje napak za na-
zaj?
Dr. S. Gaber: "Res je, da
začenjamo opisno ocenjevanje,
tako kot razen nas praktično vsa
Evropa. Res je sicer, da v prvih
treh razredih naj ne bi bilo
ponavljanja razreda. Seveda pa
bodo učitelji z ocenjevanjem
med letom vedeli napovedati,
kakšna je stopnja znanja, ki ga je
otrok osvojil v posameznih raz-
redih. Tisto, kar želimo doseči z
zunanjim preverjanjem po
tretjem razredu, pa je nekaj zelo
preprostega. To ne bo preverjan-
je, na osnovi katerega bi otroke
razvrščali ali jih morda ne
spuščali naprej. To bo zgolj ogle-
dalo, v katerega se bodo pogleda-
li tako starši kot učitelji in otro-
ci, in na osnovi merila, ki bo
enako za vso državo, bodo pač
ugotovili, kje so. Potem šolanje
nadaljujemo in po šestem razre-
du to ponovimo - seveda spet
brez posledic za nadaljevanje
šolanja. Tako se bomo vsi skupaj
lahko pripravili za končno pre-
verjanje, ki pa bo zelo resno in
na osnovi katerega se bodo
učenci vpisovali v takšne ali dru-
gačne srednje šolanje. To bo
zaključno preverjanje po devetih
letih osnovne šole, ki bo pri pe-
tih predmetih eksterno, torej
bomo na osnovi državnih izpit-
nih vprašanj ugotavljali, koliko
da kakšna šola, koliko je dal vsak
posameznik in seveda kaj smo
storili vsi skupaj, da bi bil naš
otrok uspešen."
TEDNIK: Odločilno bo torej
testiranje ob koncu devetletke, ki
bo kot nekakšna mala matura?
Dr. S. Gaber: "No ja, mala ma-
tura je pojem, ki je širši in pome-
ni neke druge stvari, vendar pa
bo to brez dvoma pomembna
stopnica v življenju in na to bo
potrebno misliti. Seveda pa pos-
kušamo kombinirati. Kolikor je
le mogoče prijazen pristop
začenjamo z opisnim ocenjevan-
jem, z učiteljico in vzgojiteljico,
ki bo ob njej v prvem razredu.
Dodajamo dodatne ure, da šola
lahko pomaga otrokom preiti
skozi tista križišča, skozi vo-
zlišča, kjer se lahko zatakne, za-
lomi. To je mehkejša, prijaznejša
plat te šole, vendar tako kot v
življenju pridejo preizkušnje, ki
jih je treba prestati in pokazati,
da neko situacijo obvladaš, tako
bo tudi v osnovni šoli pač
potrebno ob triadah in še pose-
bej na koncu dokazati, da si zrel
za to, da greš naprej."
TEDNIK: Poleg javnih šol so v
novi zakonodaji predvidene
tudi zasebne šole in
izobraževanje na domu. Kdo bo
lahko opravljal to izobraževan-
je, katerim pogojem bo moral
zadostiti za pridobitev državne
licence?
Dr. S. Gaber: "Zasebno šolo
bo lahko izvajal vsakdo, ki bo
izpolnjeval pogoje, zapisane v
zakonu. Na kratko: potrebno bo
imeli ustrezne prostore, ustrezen
javno verificiran program, us-
trezne kadre in seveda zadostno
število otrok, ki se bodo želeli
pri njem šolati. Ne bo nekih po-
sebnih pogojev, po katerih bi se
odločali, komu dati pravico do
zasebne šole in komu ne. Tukaj
je zakon zelo liberalen, seveda pa
je po drugi plati zelo rigorozen.
V primeru, da nekdo ne
izpolnjuje pogojev, takšna šola
pač ne more delovati. Kar zade-
va izobraževanje na domu, ga
uvajamo podobno kot Danci, se-
veda pa ne pričakujemo, da se bo
za to odločalo ne vem koliko
staršev. To bodo imeli na voljo
tisti, ki bi, recimo, trdili, da šola
indoktrinira njegovega otroka v
neko povsem določeno smer in
podobno. Seveda pa je takoj, ko
se pokaže, da otrok pri prehodu
iz razreda v razred ni uspešen, da
ne opravlja svojega dela, kot bi
ga moral, te zgodbe konec. Ker
je osnovna šola pri nas obvezna,
smo takrat starši dolžni otroka
vpisati pač v običajno osnovno
šolo."
TEDNIK: Nova devetletka
predvideva uvajanje tujega jezi-
ka v četrtem razredu. V sosednji
Avstriji ga uvajajo s tretjim raz-
redom, ponekod pa še prej. Ali ni
tuji jezik v četrtem razredu mal-
ce pozno, saj se je pokazalo, da
se ponekod že v vrtcih zelo
uspešno seznanjanjajo z osno-
vami tujega jezika?
Dr. S. Gaber: "Sam zelo rad
slišim varianto, o kateri govori-
te, moram pa vas opozoriti, da so
me izjemno ostro napadli že, ko
sem predlagal to, da v sedanji
tretji, po novem četrti razred,
uvajamo pouk prvega tujega jezi-
ka. Sam verjamem, da se bodo
fakultativne oblike pouka ali
privajanja tujega jezika pojavlja-
le še pred tem, recimo v vrtcih.
Vendar pa bo v četrtem razredu
nove devetletke tuji jezik ob-
vezen. V sedmem razredu pa bo
kot izbirni predmet ponujen
tudi drugi tuji jezik, tako da bi
lahko slovenska nacija kmalu
pokazala spodobno jezikovno
pismenost na dolgi rok."
TEDNIK: Največ vroče krvi je
sprožila odločitev poslancev, da
nova šolska zakonodaja kot iz-
birni predmet uvede tudi pred-
met o verstvih in etiki. Ali ne gre
za čisto politizacijo in za prenos
nastalih konfliktov v slovenski
politični sceni s starejšega na
mladi rod?
Dr. S. Gaber: "Moj odgovor je
decidiran, preprost in jasen: gre
za izbirni predmet, h kateremu
bodo pristopili tisti, ki se bodo
zanj odločili. Kdor ne bo želel,
da bi njegov otrok hodil k temu
predmetu, ta - ali pa otrok sam -
se pač ne bo odločil zanj. Drugo
dejstvo je, da je v zakonu zelo
jasno zapisano, da mora biti ta
predmet nekonfesionalen, da to-
rej ne sme biti verouk, da mora
podajati vedenja o različnih
verstvih. Sam pri tem ne vidim
pretirane politizacije. Lahko pa
trdim - tako kot sedim tukaj -, da
pri tem ni šlo za politične
kupčije. Sam sem v letu 1990, ta-
krat še kot univerzitetni učitelj,
ko sem bil daleč daleč vstran od
politike, nekaj zelo podobnega
že predlagal. Konec koncev
težko najdete evropsko državo,
kjer vsaj takšne ureditve nimajo.
Naši sosedje imajo po vrsti dru-
gačno ureditev, a takšne sam ne
bi podprl, ker gre za takšne ali
drugačne oblike verouka v
javnih, šolskih prostorih."
TEDNIK: Torej je odveč boja-
zen, da bi ta predmet poučevali
duhovniki v črnih tolarjih, am-
pak bodo to počeli učitelji oziro-
ma profesorji?
Dr. S. Gaber: "Pri nas je os-
novno izhodišče za pouk vsake-
ga predmeta dejstvo, da je pač
potrebno imeti ustrezno izobraz-
bo. Kot je znano, mora biti ta
izobrazbo praviloma visoka. O
tem, kdo natančno bo poučeval
predmet o verstvih in etiki, bo
odločil strokovni svet, ki bo po-
vedal, kakšne vsebine mora pre-
davatelj za to obvladati. Ali bo
med njimi tudi profil tistih, ki so
končali teološko fakulteto in si
pridobili neko dodatno znanje o
verstvih, ali ne, je pa seveda
vprašanje, ki ga je sicer možno
nasloviti meni, vendar sam ni-
sem v poziciji, da bi o tem
odločal, in zagotovo tudi nas-
lednji ministri o tem ne bodo
odločali. To so in bodo strokov-
ne odločitve.
Naj pa rečem, da bi bilo na-
jverjetneje dobro, če bi se vsi
skupaj poslovili od nekaterih
predsodkov; med drugim tudi
od predsodka, da bo vsakdo, ki
nima prav tiste diplome, ki je
nam najbolj všeč, že po definiciji
napačno poučeval, medtem ko
bomo mi posamičen predmet
poučevali prav. V zakonih je
dosti garancij, med drugim tudi
tista, ki govori o tem, da je
učitelju prepovedano indoktri-
nirati v razredu, da mora snov
prikazovati objektivno. In kdor-
koli bo kršil ta pravila, bo pač za-
padel pod sankcijo tega zakona,
ki je v veljavi. Ali bo kdo pri tem
pouku poskušal prestopiti prag
normalnosti ali ne, je pravzaprav
bolj abstraktno vprašanje. Moj
odgovor je, da se bodo takšni
verjetno našli, vendar bomo v
nekem času stvari spravili v nor-
malne okvire in na neki način
morda mladi generaciji z vpogle-
dom v drugačnost celo omo-
gočili tisto, v kar sama nima
vpogleda. Mislim na druge reli-
gije, v religije drugih, ki jih bodo
tako ali drugače obdajali. Omo-
gočili jim bomo torej tole-
rantnejši odnos do sveta, ki mor-
da presega nekakšne zamere, ki
jih starejši v Sloveniji pač ima-
mo.
TEDNIK: Ste minister iz vrst
Liberalne demokracije Sloveni-
je. Ali sprejem zakona o šolstvu
v vaši stranki ne pomeni le kom-
penzacije za izgubo volivcev iz
vrst upokojencev v času po ne-
popustljivem sprejemu upoko-
jenske zakonodaje?
Dr. S. Gaber: "Sam nisem
pristojen za to, da bi komentiral
področje pokojnin, čeprav imam
tudi o tem svoje mnenje. Želel
pa bi reči, da so mi govorili prav
obrnjeno, češ da smo z načel-
nostjo, z mojo trmo pri tem, ko
smo iz načelnih razlogov iz kon-
cepta, ki so ga strokovnjaki
pripravljali na prehodu iz
osemdesetih v devetdeseta leta,
vztrajali pri uvedbi izbirnega
predmeta, torej ne verouka in ne
obveznega predmeta, del volil-
cev izgubili in da nismo nikogar
pridobili. Tako to vsaj pri nas v
stranki nikakor ni bilo narejeno
z računom, češ bomo dobili vo-
lilce, ki smo jih morda kje drugi-
je izgubili. Osebno tovrstna raz-
mišljanja zavračam kot neute-
meljena."
TEDNIK: Potem je odveč boja-
zen, da bi v času, ko v "krščans-
ki" Nemčiji iz razredov snemajo
križe, pri nas zaradi popuščanja
klerikalizmu počeli ravno obrat-
no?
Dr. S. Gaber: "Ne, križev v
šoli ne bo, ne vidim nobenega
razloga, zakaj naj bi bili!"
TEDNIK: Kako kaže s prese-
litvijo ptujske gimnazije v pros-
tore sedanje vojašnice? Ali je to
utopija ali realnost bližnje pri-
hodnosti?
Dr. S. Gaber: "To bo zagotovo
ena največjih investicij v tem
okolju in jo pričakujemo v letih
1997/98. Vendar pa v tej zgodbi
nismo sami. Mislim, da je v tej
zgodbi vsaj še kakšno mi-
nistrstvo in vsaj še kakšno
županstvo ptujske občine. Naša
želja je, da bi pomagali temu pre-
lepemu mestu in bi na ta način
ubili dve muhi na en mah. Po
eni strani bi mestu omogočili
normalno izselitev vojaškega ob-
jekta, ki v urbano središče res-
nično ne sodi, po drugi strani pa
bi na za nas dokaj zanimivi loka-
ciji uredili ustrezne prostore za
ptujsko gimnazijo. Hkrati bi
razbremenili obstoječe prostore
srednješolskega centra, ki - zani-
mivo - spodobno funkcionira in
nima nobenih problemov z vpi-
som, konkurira znotraj progra-
mov Phare za nove projekte in
enostavne potrebuje nov pros-
tor, da dvigne kvaliteto."
TEDNIK: Torej lahko na
Ptujskem verjamemo, da bo z
vašega ministrstva zagotovljene
dovolj moralne in finančne
pomoči za ta obsežni projekt?
Dr. S. Gaber: "V tistem delu,
ki je v naši pristojnosti, zagoto-
vo. To je bilo obljubljeno in pri
nas je navada, da se beseda da
šele takrat, ko je zelo verjetno, da
jo bomo lahko izpolnili. Moram
pa vas spominiti na to, da je
vprašanje vojske in lokacije
posameznih nadomestnih objek-
tov nad močjo našega mi-
nistrstva. In še nekaj bi opozoril.
Mi smo pripravljeni realno
povrniti stroške za to, kar je bilo
v to lokacijo vloženo. Pripravlje-
ni smo vložiti kar zajetno
količino milijonov tolarjev v to,
da sedanjo vojašnico lepo preno-
vimo in usposobimo za gimnazi-
jo. Nikakor pa nismo pripravlje-
ni iz naših sredstev zgraditi dru-
ge vojašnice zato, da bi do selitve
prišlo. Daleč od tega: šolski tolar
bomo porabili le za šolske pros-
tore. Se to: če ne bo mogoče
doseči dogovora glede vojaške
selitve, bomo dolžni zelo resno
razmisliti o lastnem začetku
gradnje, kjer se bomo z mestno
občino poskušali dogovoriti o
lokaciji nove gimnazije kot po-
sebne zgradbe. Tudi to mi ni
tuje, čeprav je bila v pogovorih s
prejšnjim županom še neka dru-
ga filozofija dvojne koristi. In
sam bi rad pri njej ostal. Če pa ne
bo šlo drugače, pa bomo morali
začeti po svoje."
TEDNIK: In za konec
vprašanje, ki vam ga lahko zas-
tavim tudi kot staršu. Ali ste
dandanes zadovoljni s slo-
vensko šolo?
Dr. S. Gaber: "Če bi verjel, da
je vse natančno tako, kot naj bi
bilo, potem ne bi bilo ni-
kakršnih sprememb. Hkrati pa
moram povedati, da ne morem
reči, da je naša šola slaba. Cel
kup kazalcev kaže, da se giblje-
mo v zlati sredini primerljivih
evropskih in ameriških siste-
mov. Vendar je moj cilj rahlo
višji. Mislim, da je potrebno pri-
ti najmanj v zgornjo tretjino,
bilo pa bi zelo lepo, če bi bili v
zgornji četrtini evropskih siste-
mov tako po kvaliteti kot seveda
tudi po uspešnosti. Glede tega
pri meni ni utvar. Samo potem
bodo vedeli za Slovenijo kot za
uspešno državo; če bomo neus-
pešni, se za nas niti vedelo ne bo.
Smo pač premajhni, zato mora-
mo staviti na znanje, na vedenje,
na neko kulturo, ki jo lahko pri-
dobimo doma ali v šolah. Sem za
to, da tistemu relativno solidne-
mu dodamo še nekaj ekse-
lentnosti."
Pri tem želimo ministru Gabru
seveda kar največ uspehov.
M. Ozmec
Dr. Slavko Gaber: Ne, križev v šoli ne bo ...
Foto: M. Ozmec
TEDNIK - Četrtekf7^marcal996
7
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
ŽETALE / idejni projekt za novo šolo že izdelan
Prihodnje teto gradnja novQ šole
m	m	m
po večletnih prizadevanjih, da bi v Žetalah dobili novo šolo
ali pa vsaj prizidek k sedanji, seje v zadnjih mesecih nekaj
le premaknilo. Po mnenju nekaterih strokovnjakov prizidek
ne bi bil primeren, zato bo potrebna novogradnja, vendar ne
na Žabjaku, kjer je nekoč šola že bila, temveč na šolskem
igrišču. Idejni projekt je že izdelan, občina Majšperk ureja
Še preostali del dokumentacije, iz novega proračuna naj bi
za investicjo letos namenila 21 milijonov tolarjev, sicer pa
bo celotna investicija po prvih podatkih znašala dobrih 230
milijonov tolarjev.
V letošnjem šolskem letu OŠ
Žetale obiskuje 166 učencev in
učenk; nekdaj so imeli v vseh
oddelkih tudi čez 400 otrok, le-
tos pa imajo poleg osmih oddel-
kov dva prva razreda. Novi šol-
ski prostori so v Žetalah postali
nujno potrebni, kajti stara šola
šteje že več kot 100 let in ponuja
le malo površin za učilnice, pa še
te so morali za potrebe vseh od-
delkov pred leti prepoloviti.
Pred leti je nekaj ur pouka pote-
kalo še v bližnji stari šoli, ali kot
ji domačini rečejo, "spodnji šoli
na Žabjaku", tam pa so bila
nekoč tudi učiteljska stanovanja.
V prostorih stare šole je potekal
praktični pouk tehnične vzgoje,
imeli so posebna prostora za
knjižnico in telovadnico,
občasno pa tudi pouk za učence
petega razreda. Z leti ta zgradba
ni več izpolnjevala osnovnih šol-
skih pogojev, za njeno adaptaci-
jo bi bilo potrebno odšteti pre-
več denarja, zato so jo za šolsko
uporabo zaprli. Sedanja šola je
kljub svoji starosti dobro
vzdrževana, pred 11 leti so te-
meljito obnovili njen strešni del,
s centralnim ogrevanjem so
prostori postali toplejši, sicer pa
je bilo prostora za normalno
učenje zmeraj nekako premalo.
Tudi za manjšo telovadnico so
našli prostor, na mini kuhinjo so
se z leti že privadili, a je v šolski
zgradbi sedaj le pet učilnic, tri
pa so morali v lanskem letu ure-
diti čez cesto v bližnjem gasil-
skem domu.
"V Žetalah o novi šoli in
boljših pogojih za učenje govori-
mo že 15 let. Idejni projekti so
nastajali eden za drugim; najprej
je bila rešitev zamišljena s pri-
zidkom, kjer bi bili novi prostori
le za predmetno stopnjo, pozneje
pa so se načrti obrnili v drugo
smer. Gradnja prizidka in adap-
tacija sedanje šolske zgradbe naj
ne bi bila primerna, pa tudi več
denarja bi potrebovali za takšno
rešitev, zato smo v Žetalah iskali
drugo. Prva se je ponujala na
površinah, kjer stoji stara
'spodnja šola', druga in mislim,
da dokončna, pa je sedaj na
bližnjem šolskem igrišču. Če bi
adaptirali in dogradili šolo na
Žabjaku, bi stalo preveč denarja,
tudi rušenje ne bi prišlo v
poštev, sicer pa smo šele pozneje,
po idejnem projektu, ugotovili,
da bi bilo vse skupaj le preveč ut-
esnjeno. Boljšo lokacijo imamo
danes nekaj metrov vstran od
šole, na športnih površinah,
okrog katerih je velik prostor,
dodatni del zemljišča pa bomo
morali še odkupiti od sosedov.
Usoda spodnje stare šole bo zna-
na v prihodnjih mesecih, saj se
moramo okrog tega posvetovati
še z lastnikom - občino
Majšperk.
Nova šola bo grajena po mo-
dernih standardih in naj bi bila,
sodeč po idejnem projektu, pri-
merna za naše okolje. V njej bo
večnamenski prostor z gleda-
liškim delom, veselimo se že ve-
like telovadnice, skratka v njej
bomo imeli na voljo vse prostore
za učenje, o katerih sedaj lahko
le razmišljamo. Z novo šolo se
nam ponuja tudi možnost devet-
letnega šolanja, kako pa bo s pri-
padnostjo naše šole, ki je sedaj še
podružnica OŠ Martina Koresa
Podlehnik, pa bi težko rekla.
Učitelji, ki smo po pedagoški
poti lokacijsko vezani na Pod-
lehnik, si bistvenih sprememb
seveda ne želimo, sicer pa smo
skupaj z učenci predvsem v
pričakovanju bodoče nove šole,"
smo slišali v pogovoru z Marijo
Krušič, ravnateljico po-
družnične OŠ v Žetalah.
Soglasje za novogradnjo v
Žatalah so na občini Majšperk
pridobili že lani, po nekaterih
zapletih je sedaj le izbrana pri-
merna lokacija, sicer pa tajnik
majšperske občine Marjan
Gorčenko pravi, da ravno v teh
dneh pridobivajo dodatno
zemljišče za gradnjo. Idejni pro-
jekt je po besedah Gorčenka v
celoti pripravljen, kar najbolj naj
bi pohiteli z ureditvijo vse po-
trebne dokumentacije in še letos
morda pričeli pripravljalna dela
za novogradnjo. Prvi izračuni so
pokazali, da bo investicija stala
dobrih 230 milijonov tolarjev,
od tega naj bi polovico vrednosti
financirala država iz proračun-
skih sredstev, torej okrog 110
milijonov tolarjev, preostale fi-
nance pa bodo morali poiskati v
občini Majšperk. Kot je povedal
Gorčenko, so v letošnjem
poračunu za investicijo, ki je ena
večjih v občini, namenili 21 mi-
lijonov tolarjev, kar je bilo vid-
no na zadnji seji občinskega sve-
ta tudi iz osnutka odloka o pro-
računu za leto 1996. Ali bo
spodnja žetalska šola šla v proda-
jo, sicer še ni znano.
Do novega šolskega leta naj bi
v majšperški občini našli še pri-
merno organizacijsko rešitev za
žetalsko OŠ zaradi njene pripad-
nosti, kajti še zmeraj je pod-
lehniška podružnica. O tem
bodo odločali skupaj z ministrst-
vom za šolstvo in šport.
Gorčenko je ob tem pojasnil, da
obstajata dve varianti: ali šola
Žetale ostaja podružnica - o tem
so svoje stališče že povedali v
Majšperku - ali pa naj postane
samostojna.
Žetalčani imajo veliko željo in
voljo zgraditi novo šolo v svojem
kraju, to so dokazali tudi na refe-
rendumu, ko so se odločali o
uvedbi samoprispevka. V žetal-
ski krajevni skupnosti je samop-
rispevek do neke mere uspel, v
sami občini Majšperk pa ni bil
izglasovan. Marija Krušič pravi,
da bodo v Žetalah tudi pri tej ve-
liki nalogi pomagali krajani, kaj-
ti zavedajo se, da je šola velikega
pomena in v kraju velika potre-
ba. Tudi za solidarnost med kra-
jani, pravi Krušičeva, se ni po-
trebno bati, sprotne naloge pa
bodo tako in tako reševali s
pomočjo gradbenega odbora.
Osnovnemu šolstvu v Žetalah
se po vsem sodeč le obetajo boljši
časi, s tem vzporedno pa naj bi
šlo tudi kulturno življenje v tej
krajevni skupnosti, saj je tu nek-
daj že imelo trdne korenine.
Marija Krušič ob tem dodaja, da
je v teh časih težko kaj storiti,
res pa je bila žetalska šola zmeraj
središče kulturnega življenja na
vasi. Skupaj z učenci bodo nam-
reč tudi letos poskrbeli za vsaj
dve večji praznični prireditvi.
Tekst in posnetka:
Tatjana Mohorko
Marija Krušič.
Iz te 100 let stare šole se bodo učenci in učitelji
preselili.
DORNAVA / lukari - množično in delavno

V nedeljo so se na prvem občnem zboru zbrali članice in člani turistično-etnografskega društva Lu-
kari iz Dornave.
To mlado društvo zelo živi s
krajem, in kot smo lahko opazi-
li v nedeljo, ima veliko članov
vseh generacij. Predsednica
društva Marija Velikonja je
ugotavljala, da je bilo društvo
veliko aktivnejše, kot so sami
Pričakovali. V začetku leta so
načrtovali le registracijo
društva in organizacijo os-
rednje prireditve Liikarski
praznik, a so program čez leto
večkrat dopolnili in razširili.
V društvu so veliko naredili za
turistično in družabno oživljan-
ja kraja ter promocijo nove
občine Dornava. Pripravili so
vrsto prireditev, lukarji in ljud-
ske pevke so letos gostovali na
številnih slovenskih prireditvah,
sejmih in revijah ter na svojsten
način tržili to žlahtno kulturo,
kot so to počeli njihovi predniki.
Postavili so tudi table z dobro-
došlico v deželi lukarjev, uredili
cvetlične grede ter skrbeli za
čistočo in urejenost svojega bi-
valnega okolja. Kot smo lahko
slišali, jim tudi za v prihodnje ne
manjka idej in volje za delo. Naj-
Pre) bodo uredili društvene
Prostore, saj so bili doslej gostje
tamkajšnjega društva upokojen-
Cev- Spomladi bodo organizirali
Clstilne akcije, pa tudi kulturnih
ln družabnih prireditev ne bo
manjkalo. Še naprej si bodo pri-
i i ■___• i i
nekdanji sloves in ceno.
Turistično-etnografsko
društvo Liikari je povezano tudi
z drugimi društvi, ki delujejo v
kraju. Verjetno ima ravno zaradi
tega toliko članov, saj jih je zdaj
že nekaj več kot tristo. Nova taj-
nica društva je Marija Vrtič, za
li___•	____ :__.„1:1; nn
rinko Trbuc.
Vsako društvo si želi podmlad-
ka in lukarji ga imajo. V nedeljo
so predali nova oblačila mladim
liikarjem iz osnovne šole Dorna-
va.
Ker pa je osnovno vodilo
društva obujati stare običaje in
---- — ____
kulturni program, v katerem so
nastopili ljudske pevke, trio Ve-
seli lukarji in šolska folklorna
skupina Mladi lukarji. Tudi to-
krat ga je pripravila in povezova-
la Slavica Bratuša.
fcj C
Predsednica društva Marija Velikonja izroča Darinki Žnidarič, ki vodi šolsko
folklorno skupino, oblačila.
GLEDALIŠČE PTU1 / V NEDELJO KOMEDIJA

Igra o ženski, moškemu in psu. Mesarica, tovarniški delavec in
najverjetneje mešanec. Ona in on srednjih let. Oba samska. A nočeta
biti več. Če si oba želita isto, se zdi, da so stvari zelo preproste. Pa v
resnici niso. Spoznavanja in zbliževanja, razhajanja in odtujitve.
Simpatije. Ljubezen. Zadrege. Skoraj najstniške. Denar. Samostoj-
nost. Ljubosumnost. Pretvarjanje. Seks.
Januarja 1989 je bila to ena najuspešnejših diplomskih pred-
stav na ljubljanski AGRFT. Ker je bilo povpraševanje po njej
zelo veliko, so se odločili, da jo obnovijo. Tudi družbeni trenu-
tek je za predstavo zelo primeren.
Maja Aduša Vidmar je svobodnjakinja in nastopa v vseh
slovenskih gledališčih. Med vidnejšimi nastopi je vloga v
predstavi MGL "Pridi gola na večerjo".
Borut Veselko je stalni član Mestnega gledališča v Ljublja-
ni. Igral je vseh razvpitih komedijah tega gledališča (Pridi gola
na večerjo, Na smučišču ...), poznamo ga po nastopih na TV
(Teater Paradižnik, TV variete, v številnih dramah je igral
glavne vloge) in po nastopih v filmu - vsekakor najvidnejša
vloga v filmu Operacija Cartier in Morana.
Predstava bo v nedeljo, 10. marca, ob 19.30 v gledališču.
Vstopnice lahko rezervirate v pisarni ZKO, Slovenski trg 12,
ali po s 771-494.
8
Četrtek, 7. marca 1996 - TEDNIK
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / ptujski mestni vinograd bodo obnovili
Obmomt vinograda
z mestno podporo
Za obnovo mestnega vinograda na južnem pobočju
grajskega hriba v Ptuju so ptujski svetniki v okviru pro-
računskih sredstev namenili dva milijona tolarjev. V petek
so se v Mestni hiši v Ptuju o projektu obnove pogovarjali
predstavniki mestne občine, minoritskega samostana,
ptujske kmetijske šole, kmetijske svetovalne službe in neka-
teri drugi, ki si prizadevajo, da bi ta turistični biser mesta,
ki ga ne poznajo niti mnogi Ptujčani, zaživel v pravem pome-
nu besede.
Obnovo naj bi pričeli še
letošnjo pomlad oziroma takoj,
ko bodo zadeve tudi 'papirno'
uredili. Sedanji stari vinograd, s
katerim gospodari minoritski
samostan Viktorina Ptujskega,
bodo izsekali, ga ponovno zrigo-
lali in posadili mlado trto. V ne-
posredni bližini je tudi občinsko
zemljišče, ki ga bodo prav tako
uredili in zasadili s trto. Skupaj
bodo v obeh vinogradih posadili
1200 trsov, po vsej verjetnosti
renskega rizlinga. Na novo ure-
jeni vinograd naj bi prevzela v
brezplačni najem Kmetijska šola
Ptuj, z drugim delom vinograda
pa naj bi tudi v bodoče gospoda-
rili minoriti.
Stari mestni vinograd ima čas-
titljivo preteklost, sega v 17. sto-
letje, ko so tu gospodarili grofje
Herbersteini. Pred četrt stoletja
ga je obnovil takratni minoritski
pater Maks Klajnšek. Projekt
obnove mestnega vinograda, kot
so ga poimenovali, bo potrebno
še skrbno dodelati, da ne bo
"rušil" ustaljenega življenja in
dela na tem območju Ptuja in da
ga bo mogoče v okviru možnosti
vključiti v turistično ponudbo
Ptuja. Da bo polno zaživel, bo
potrebno še veliko dela in tudi
denarja. Danes se bodo o tem
projektu pogovarjali tudi
predstavniki muzeja, zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine, vinarji, odgovorni za
okolje in prostor ter mestne
občine Ptuj; Obnoviti bo nam-
reč potrebno grajski zid.
MG
Ptuj s svojim vinogradom in vinogradniki.	Foto: Kosi
Nagradno
turistično
vprašanje*
Prihaja čas tradicionalne spomladanske akcije Turis-
tične zveze Slovenije Pomladansko urejanje okolja. Njen
potek so predstavili na ponedeljkovi tiskovni konferenci.
Aprila bodo večje akcije čiščenja okolja potekale tudi v
občini Ptuj; pred začetkom tradicionalne razstave Dobro-
te slovenskih kmetij naj bi jih večji del že opravili.
V Ptuju bo letos več pomembnih priredi-
tev in srečanj, ki so izrednega pomena za
promocijo tega območja. Največja bo go-
tovo srečanje predstavnikov evropske
skupnosti karnevalskih mest, ki bo v Mari-
boru in Ptuju od 11. do 18. maja. Kaže pa,
da se pomembnosti tega srečanja v Ptuju
ne zavedajo, sicer za izvedbo dela ak-
tivnosti, ki bo potekalo v organizaciji GIZ
Poetovio Vivat, ne bi namenili pičlih 400
tisoč tolarjev. Zato pa so bili v občinski
blagajni bolj radodarni do srečanja ob-
jezerskih mest in mu namenili milijon to-
larjev, kar je brez dvoma
spodbudno, dvesto poslov-
nežev iz celega sveta pa,
kot kaže, Ptuja ne zanima.
Zato pa pri organizaciji
tega srečanja ničesar ne
prepuščajo naključju v
sosednjem Mariboru.
Nagrado za pravilen odgo-
vor o tem, da je rubrika
Nagradno turistično vprašanje praz-
novala peti rojstni dan, bomo poslali Mili-
ci Gumpot v Mislinje, Gozdarska ces-
ta 32, 2382 Mislinje. Čestitamo!
Sredi aprila bodo v Ptuju odprli tradicio-
nalno razstavo Dobrote slovenskih
kmetij, ki jo je pred leti pričelo Turistično
društvo Ptuj. Vprašujemo, katera po vrsti
bo letošnja razstava. Nagrada za pravilen
odgovor, ki ga pričakujemo v uredništvu
Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj, do 15. marca,
so muzejske publikacije in družinska
vstopnica za ogled muzejskih zbirk.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katera po vrsti bo letošnja razstava Dobrote slovenskih
kmetij, ki jo bodo 12. aprila odprli v Ptuju?
Naslov:............................................................................
TEDNIK - 7. MAREC 1996
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9
ORMOŽ/ proglasitev slovenskih vinskih prvakov
Ustoliien nesojeni šampion radgonskega sejma
Sekcija kmetijskih novinarjev Slovenije, ki si že
vrsto let prizadeva za uveljavljanje kvalitetnih
slovenskih vin, je minuli četrtek v ormoškem gra-
du podelila priznanja slovenski vinski prvak. Dos-
lej so jih podelili že šestkrat, prejelo pa jih je 63 iz-
branih polnitev.
Letos so v ta namen prvič organizirali posebno
ocenjevanje, ki so ga opravili enologi iz vse Slove-
nije pod vodstvom mag. Toneta Vodovnika. Ocen-
jevali so vina podravskega, posavskega in pri-
morskega vinorodnega rajona ter izmed 48 polni-
tev izbrali 12 novih prvakov.Gostitelj svečane po-
delitve, na kateri se je zbrala vsa smetana sloven-
skih vinogradnikov, vinarjev, poznavalcev in lju-
biteljev vina, je bil ormoški župan Vili Trofenik.
Barbara Zrimšek, predsednica
sekcije kmetijskih novinarjev
Slovenije, je dejala, da pri ocen-
jevanju pogrešajo suha vina, saj
ta ne morejo tekmovati z poseb-
nimi vinskimi izbori. Zato za
prihodnje leto napovedujejo
ocenjevanje po posameznih se-
lekcijah.
Janez Vrečer, predsednik Pos-
lovne skupnosti za vinograd-
ništvo in vinarstvo, je poleg čes-
titk izpostavil problematiko slo-
venskega vinogradništva. Dejal
je, da Slovenci spadamo med de-
set najboljših porabnikov vina
na svetu, saj ga popijemo letno
do 50 litrov na prebivalca. Dos-
lej smo pili največ domača vina,
v zadnjem času pa so ta vse bolj
izpostavljena evropski konku-
renci in kmalu bodo še bolj. Vi-
nogradniki se morajo pripraviti
na to konkurenco, kar pa ob pro-
blemih z denacionalizacijo in
počasni obnovi vinogradov ne
bo lahko.
Med letošnjimi prvaki sta - za
razliko od preteklih let - le dva
iz zasebnih kleti, druga odličja
pa so pripadla "velikim" kletem.
Med rdečimi vini je zmagal te-
ranton, letnik 1987, Vinakras
Sežana, med penečimi vini pa
zlata radgonska penina, 1991,
Radgonske gorice Radgona.
Najbolje ocenjeno belo vino,
19,56 točk od 20, prihaja iz kleti
Čurin-Prapotnik. Gre za laški
rizling iz sušenega grozdja, 1993. S
tem priznanjem je bila na neki
način popravljena črna pika rad-
gonskega sejma, ko so kljub oce-
ni enologov, ki so vinu iz
sušenega grozdja prisodili šam-
pionski naslov, Čurinovi ostali
brez šampiona. Priznanje je pre-
jel tudi laški rizling, jagodni izbor
1993, iz kleti Slavinec. Vinag iz
Maribora je dobil kar štiri priz-
nanja, po dve pa Slovenske gori-
ce Haloze in Kmetijska zadruga
Krško. Največ priznanj so preje-
la vina letnika 1993.
KLET ČURIN-PRAPOT-
NIK
Stanko Čurin ni skrival zado-
voljstva in veselja ob dodelitvi
naslova slovenski vinski prvak.
Čeprav se njihova družinska
klet ponaša že s štirimi tovrstni-
mi priznanji, je vendar šlo za po-
sebno zadovoljstvo, ker je priz-
nanje prejelo vino iz sušenega
grozdja, ki je bilo kamen spotike
lanskega radgonskega sejma.
Stanko Čurin je že pred leti
pričel eksperimentirati z vinom
iz sušenega grozdja. Konec ok-
tobra porežejo šparone, na kate-
rih je veliko grozdja, jih obesijo
na žico, ki je v ta namen napeta
pod streho, in tam grozdje čaka
do stiskanja. Pod streho, izpos-
tavljeno le zračenju, nastaja v
grozdnih jagodah prečudovit
sok. Običajno ima vino okrog 18
odstotkov sladkorja, pozne
trgatve okrog 24, takšne polnit-
ve pa dosežejo do 50 odstotkov
sladkorja. Vino se odlikuje z
opojno aromo in je veliko gos-
tejše od običajnega. Iz grozdja,
ki bi ob običajni trgatvi dalo
1300 litrov vina, stisnejo le
okrog 200 litrov te fantastične
kapljice. Nekoliko težav je z al-
koholom, saj ga mora biti ravno
prav, ne preveč in ne premalo.
Polnijo ga v stekleničke po 0,25
litra, da bi bilo dostopno čim več
ljubiteljem vina. Čurinovo vino
so pili mnogi imenitneži, med
njimi tudi ameriški ambasador,
ki je ob obisku dejal, da ima le
pet minutk časa za ogled kleti,
ko pa je pokusil vino, je ostal
dve uri. Z vinom iz sušenega
grozdja se je sladkal tudi sam
papež Janez Pavel II. in se za da-
rilo zahvalil s prijaznim pi-
smom.
Družinsko podjetje Čurin-Pra-
potnik se je odločilo za proiz-
vodnjo zelo kvalitetnih vin, saj
se svet utaplja v cenenih vinih.
Obdelujejo okrog 11 hektarjev
vinogradov, v katerih rastejo
predvsem laški rizling, šipon,
ranina, burgundec in druge sor-
te, ki so nekoliko manj zastopa-
ne. V tem letu nameravajo obno-
viti nekaj vinograda, kjer imajo
še terase, saj te ne prinašajo do-
brih rezultatov. Vinogradniki se
vse bolj preusmerjajo k vertikal-
nemu načinu pridelave vinske
trte. Stanko Čurin je dejal, da se
je največ naučil iz izkušenj in le
malo iz knjig, saj je ob delu v vi-
nogradu le težko prebirati stro-
kovno literaturo. Sicer pa imajo
tukajšnji ljudje vinogradništvo
že kar v krvi, seveda pa je treba
iti s časom. Zato so se odločili za
klimatizirano klet in sodobno
polnilno linijo. Veliko pozor-
nosti posvečajo tudi estetskemu
videzu steklenice in etikete, pri
čemer se največ angažirata
hčerka in zet.
Vina Čurinovih - Prapotniko-
vih so pika na i sladkostim živl-
jenja, njihova pridelava pa
temlji na preprostih ljudskih re-
snicah, ki so se tudi tukaj izka-
zale kot pravilna strategija.
vk
Grozdje, iz katerega bo na jožefovo stisnjen letošnji letnik
vina iz suhega grozdja.
Priznanja so najboljši pridelovalci vin prejeli iz rok slovenske
vinske kraljice Lidije Mavretič.	Foto Hozyan
PTUJ / na bregu odprli prvo
zasebno knjigarno
Rodila se /e
Bukvica
V sklopu Mercatorjevega nakupovalnega centra
na Zagrebški 4 (Breg) v Ptuju je Teja Praprotnik
odprla knjigarno in papirnico Bukvica, ki pomeni
pomembno pridobitev na desnem bregu Drave.
Za zasebno knjigarno se je odločila po 24 letih
dela v ptujski Mladinski knjigi.
Na otvoritvi so se zbrali števil-
ni Ptujčani in drugi gostje. V
imenu založnikov je govoril
Jaro Mihelač, direktor založbe
Mihelač: "Dogodki, ko se odpi-
rajo nove knjigarne, so danes
prava redkost. V prejšnjem sis-
temu so imele knjigarne pose-
ben status, danes pa ni tako, in
čeprav so imeli pisatelji pri osa-
mosvajanju Slovenije veliko
vlogo, se to pri knjigi ne pozna.
Stanje je danes bistveno slabše,
država je kulturno delovanje
Potisnila na rob. Delno je njeno
ravnanje razumljivo zaradi kre-
pitve državotvornih funkcij,
trdim pa, da je ohranjanje slo-
venskega jezika najbolj državot-
vorna funkcija. Zato je dejanje
Teje Praprotnik pomemben
prispevek k ohranjanju sloven-
ske besede." Prvi zasebni knji-
garnarki so uspešno delo zažele-
li Kristina Šamperl - Purg, ki
je govorila v imenu ptujskega
župana, in Lidija Majnik, rav-
nateljica ptujske knjižnice Iva-
na Potrča, ter vsi, ki so se odprt-
ja udeležili.
MG
V novi knjigarni in papirnici Bukvica.	Foto: M. Zupanič
DORNAVA / kuharski
izobraževalni tečaji
Priprava
sladkih dobrot
Aktiv vaških žensk občine Dornava, ki deluje v
okviru tamkajšnjega turistično-etnografskega
društva Lukari, in kmetijska svetovalna služba
Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinore-
jo Ptuj je pripravila v gasilskem domu v Mezgovcih
za gospodinje iz dornavske občine več izo-
braževalnih tečajev.
Na prvem tečaju so pekle peci-
vo iz kvašenega in listnatega
testa ter krofe pod vodstvom
Marije Roškar iz Srednje živil-
ske šole Maribor. Čeprav je bilo
med tečajnicami nekaj
izkušenih gospodinj, so kljub
temu izvedele marsikaj novega.
V petek so se ponovno zbrale ter
pod strokovnim vodstvom Da-
rinke Gostenčnik iz Srednje
živilske šole Maribor pekle po-
tice. Zraven klasičnih receptov
so poskusile biskvitno in peht-
ranovo potico ter potico z man-
deljni in rozinami.
Gospodinjam je taka oblika
izobraževanja zelo všeč in tečaji
so bili presenetljivo dobro obi-
skani. Tako dobijo nove recep-
te, pa tudi strokovne nasvete pri
pripravi, zato so sklenile, da
bodo tečaje nadaljevale. Nas-
lednjič bodo pekle torte. Ude-
leženke tečaja so povedale, da
bodo naslednje leto začele izo-
braževanje že nekoliko prej in
zraven sladkih dobrot poskusile
tudi druge, zahtevnejše jedi.
Denar za letošnje izobraževanje
je prispevala občina Dornava,
nekaj pa so primaknile tudi
udeleženke.
MS
Čeprav so bili za toliko kuharic prostori pretesni, so potice zelo dobro uspele.
OSEK /47. občni zborgasilcev
Društvo, tesno
povezano z ljudmi
PO 40 LETIH POVELJEVANJA SO VIKTORJA KOŽARJA
IMENOVALI ZA ČASTNEGA POVELJNIKA_
V prostorni, skoraj povsem preurejeni in lepo to-
pli dvorani gasilskega doma Osek pri Sveti Trojici
v Slovenskih goricah je bil minulo soboto 47. občni
zbor tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega
društva. Poleg domačih gasilcev so se ga udeležili
predstavniki Gasilske zveze Lenart, KS Sv.Trojica
in seveda sosednjih društev, s katerimi oseški ga-
silci tesno sodelujejo. Prišlo pa je seveda tudi veli-
ko Osečanov, ki so s svojim društvom tesno pove-
zani in obratno.
V Oseku namreč ni hiše, ki ne
bi imela gasilca, in tudi ni akci-
je, pri kateri ne bi ljudje složno
sodelovali. Prav tesna poveza-
nost gasilcev z domačini je
prispevala k velikim uspehom
mladega gasilskega društva, ki
je lani uspešno gostilo srečanje
gasilcev občine Lenart in
poskrbelo, da se je 500 gasilcev
lenarške občine na oseškem
hribu prijetno počutilo.
Predsednik društva Franc
Rojko je na občnem zboru pos-
sebej poudaril, da so lani uspeli
zamenjati kritino na ostrešju
doma, ki je priljubljeno zbira-
lišče gasilcev in domačinov od
blizu in daleč, uredili pa so tudi
notranjost, saj so prostore pre-
belili in uredili lesene stropove.
Sodelovali so tudi pri
dovažanju pitne vode, pri
požarih, ki na srečo niso pogos-
ti, in se udeleževali vseh aktiv-
nosti Gasilske zveze Lenart. Za
letos pa je Franc Rojko napove-
dal nakup novega orodnega vo-
zila, pri čemer računajo na
pomoč gasilske zveze in občine
Lenart, pa tudi domače KS Sv.
Trojica in krajanov Oseka.
Prav tako so za letos napovedali
več dela na izobraževalnem po-
dročju.
Po 40 letih poveljevanja se je
na sobotnem občnem zboru
GD Osek od aktivnega povelje-
vanja poslovil Viktor Kožar.
Imenovali so ga za častnega po-
veljnika društva. Novi povelj-
nik GD Osek v Slovenskih go-
ricah pa je od sobote dalje Mar-
jan Fekonja.
M. Toš
TEDNIK - 7. MAREC 1996
PO NAŠIH KRAJIH - 10
wJEM
Na nedavnem koncertu v Un-
terhundu se je ob zaključku pou-
ka zbralo okrog 150 gimnazijcev
iz Ljutomera. Z avtobusi, vlaki
in osebnimi avtomobili so se pri-
peljali čagat v Ormož. Žur je bil
menda enkraten, Pridigarji so
zašibali svoje najnovejše koma-
de, mladina pa je uživala v mati-
neji vse do 19. ure. Če kdo misli,
da je ta žurka naključna, se prek-
leto moti. Načrt je preprost: iz
Ljutomera najprej preselimo
učence, nato pa še gimnazijo.
V eni prejšnjih številk Tedni-
ka smo predstavili pogumen
načrt revitalizacije ormoškega
parka. Menda je prišlo do tiskar-
ske napake, zato hkrati z opra-
vičilom objavljamo popravek.
F t Ji] | j
Obnovo parka bodo pričeli šele,
ko bodo politiki starejše genera-
cije dobili vnuke, tisti mlajši pa
otroke, kajti šele takrat bo
mogoče govoriti o živi potrebi
po urejenem parku.
Ob 8. marcu, dnevu žensk, se
je ormoški občinski svet spet iz-
kazal s Še enim primernim dari-
lom: podarjajo nam še eno mara-
tonsko sejo sveta.
Na novo življenjsko pot bo v
letošnjem volilnem letu stopilo
veliko bodočih in že uveljavlje-
nih politikov. Uredništvo Ra-
dio-Tednika politikom in njiho-
vim izvoljenim strankam želi ve-
liko uspeha, zadovoljstva in da
bi se radi vračali med svoje vo-
lilce ter jim kot popotnico po-
darja naslednjo skladbico.
Pa kaj če sem predstavnik ljudst-
va
pa kaj če sem lagal
pa kaj če se kregam za oslovo senco
pa kaj če streljam kozle
pa kaj če brijem norce
pa kaj če afne guncam
jaz sem glavni šef
in hkrati oven vodnik
ne stoj mi na poti
če si še takšen bik
jaz sem kačji pastir
do vseh nezaupljiv
ne druži se z mano
če nisi podkupljiv
pa kaj če imata skuši dve duši
pa kaj če obljuba dela dolg
pa kaj če tovarne delajo nesnago
pa kaj ča sem šel po gobe
pa kaj če mi raki žvižgajo
pa kaj če sem prah in se več ne
vrnem
zdaj ali nikoli
zdaj ali nikoli.
(Pridigarji, Počasne prepro-
ge)
vk
NAOKOLI
KIDRIČEVO / SEJA OBČINSKEGA SVETA
V grbu listi kostanja
Člani sveta občine Kidričevo
so na 12., maratonski seji - traja-
la je dobrih 7 ur - v četrtek, 29.
februarja, med drugim razpravl-
jali o predelavi toplotne postaje,
predlogu k programu vlaganj v
infrastrukturne objekte daljin-
skega ogrevanja v naselju Ki-
dričevo ter o spremembi tarife
komunalnega prispevka ob ceni
vode. Vse tri točke je pojasnjeval
direktor Komunalnega podjetja
Ptuj Jože Cvetko.
Ker se člani sveta s predlaga-
nim niso povsem strinjali, bodo
po pretehtanju o tem dokončno
razpravljali in sklepali na eni
prihodnjih sej.
Precej razprave so namenili
razpravi o občinskem proračunu
za leto 1996, ki je v osnutku
predviden v višini nekaj nad 322
milijonov tolarjev. Sprejeli so
odlok o vsebini pečata ter o grbu
in zastavi občine Kidričevo. V
grbu Kidričevega so na po-
končno razdeljenem, izmenično
srebrno-zelenem polju trije pet-
delni listi divjega kostanja. Po
krajši razpravi so sprejeli tudi
odlok o oglaševanju ter o spre-
membah in dopolnitvah odloka
o nadomestilu za uporabo
stavbnega zemljišča. Predlagani
pravilnik o razvrstitvi in finan-
ciranju športne dejavnosti so
dali v javno razpravo.
V nadaljevanju so razpravljali
o ureditvi regijske deponije ko-
munalnih odpadkov ter v zvezi s
tem na predlog Zelenih imeno-
vali posebno komisijo, ki bo so-
delovala pri pogovorih in
določitvi osrednje regijske depo-
nije. Potrdili so nove kriterije za
delitev premoženja občine Ptuj,
na predlog občine Gorišnica so
.se strinjali tudi z izločitvijo
vrtcev Gorišnica in Cirkulane od
Javnega vzgojno-varstvenega za-
voda Ptuj. Soglašali so tudi z
gradnjo nove lekarniške enote v
Ptuju ter se seznanili z odgovo-
rom ministrstva za gospodarske
dejavnosti v zvezi z zahtevanimi
odškodninami Za izrabo gramo-
za na območju občine Ki-
dričevo. Predstavniki krajevne-
ga odbora Apače so člane sveta
seznanili s potekom dogovorov o
preselitvi vojaškega učnega cen-
tra na območje Apač. V zvezi s
tem so svetniki ustanovili poseb-
ni odbor, ki bo pripravil merila
za nadaljnja pogajanja o tej pro-
blematiki.
-OM
Grb občine Kidričevo
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Kurenti in trobentite
Mešanica (politične) prete-
klosti in sedanjosti je karakteri-
zirala dogajanja zadnjih dni na
Slovenskem. Pred parlamentar-
no komisijo, ki raziskuje ozadje
procesa JBTZ, sta pričala nek-
danji predsednik Predsedstva
SR Slovenije Janez Stanovnik in
nekdanji predsednik Socialis-
tične zveze Slovenije Jože Smo-
le. Janez Stanovnik si je kurenta
sposodil za prispodobo znanilca
politične pomladi. "Pomlad na-
pravijo zvončki, trobentice in re-
grat. Če pa se hočejo zvončki po-
javiti, morajo najprej priti ku-
renti in razbiti zimo. Takšni ku-
renti smo bili mi," je dejal Sta-
novnik in pri tem mislil na te-
danje slovensko politično vodst-
vo, ki naj bi se po njegovem
mnenju na splošno jugoslovan-
sko krizo odzvalo z odločitvijo
za vsestransko demokratizacijo,
za politično pomlad. Stanovnik
in Smole sta odločno zanikala
kakršnokoli vpletenost sloven-
skega političnega vodstva v pro-
ces proti četverici - Janši,
Borštnarju, Tasiču in Zavrlu, Ja-
nez Janša pa je v reakciji na nju-
no izvajanje med drugim izjavil,
da imata Stanovnik in Smole
slab spomin.
V parlamentu je ohranil svojo
pozicijo predsednik državnega
zbora Jožef Školč. Njegovo za-
menjavo je zahtevala skupina
poslancev Slovenske ljudske
stranke in Socialdemokratske
stranke, ker naj bi "arogantno"
in "nedemokratično" vodil seje
državnega zbora. Školča so tiho
podprli tudi v Slovenski krščan-
ski demokraciji, čeprav je pred
časom prav njegova izvolitev na
mesto predsednika Državnega
zbora izzvala huda nasprotovan-
ja ravno v tej stranki in tudi pro-
testni odstop zunanjega ministra
Lojzeta Peterleta, sicer predsed-
nika te stranke.
Precejšnje nelagodje in števil-
na ugibanja je izzvalo tudi spo-
ročilo Slovenske škofovske kon-
ference, da utegne priti do pre-
ložitve papeževega obiska v Slo-
veniji, če država ne bo zagotovila
Cerkvi potrebnih finančnih
sredstev za organizacijo cerkve-
nega dela obiska.
KAJ JE KDO GOVORIL?
Na zaslišanju v parlamentar-
nem odboru, ki raziskuje zadevo
JBTZ, je nekdanji predsednik
Predsedstva Slovenije Janez Sta-
novnik poudaril, da nikakor ni
moč govoriti o odgovornosti slo-
venskega političnega in državne-
ga vodstva za ta proces. Po nje-
govem mnenju ima to vodstvo še
kako pomembno vlogo in velike
zasluge za srečen razplet demo-
kratičnih dogajanj v Sloveniji.
Janez Stanovnik misli, da je
Beograd prek primera JBTZ
pravzaprav poskušal obračunati
s slovenskim političnim vodst-
vom. "Janez Janša in njegovi to-
variši so bili žrtve, niso pa bili
cilj," je dejal Stanovnik. Ob tem
je opozoril tudi na pismo Janeza
Janše Kučanu, v katerem je pred
sedmimi leti zapisal, da so se
bali, da se bo stvar končala tako,
da bodo odstavili Kučana, Sta-
novnika, predsedstvo CK ZKS.
V knjigi Sedem let pozneje pa
Janša, kot je opozoril Stanovnik,
povsem drugače piše, da je Beo-
grad zahteval od slovenskega po-
litičnega vodstva, da obračuna s
pojavi demokratičnih poskusov,
in slovenska politika naj bi s
pomočjo armade in vojaškega
sodstva to storila. "Očitno je
Janša v tem času storil salto mor-
tale," je dejal Stanovnik.
Nekdanji predsednik Sloven-
ske socialistične zveze je progla-
sil izjave Janeza Janše, da je bilo
tedanje slovensko politično
vodstvo odgovorno za proces
proti četverici in da ga je ono
tudi insceniralo, za političen
konstrukt, zgrajen na neresni-
cah.
Janez Janša je v zvezi z nasto-
pom Stanovnika in Smoleta na
posebni tiskovni konferenci
obžaloval, "ker poslanci obema
niso postavili več vprašanj, ki bi
utegnila razkriti razkorak med
tistim, kar sta izjavljala nekoč, in
tem, kar izjavljata danes". O Sta-
novnikovem pričevanju je Janša
dejal, da predstavlja prvo priz-
nanje nekega politika, da je za
aretacijo vedel že vnaprej. Sta-
novnik je namreč dejal, da je bil
o aretacijah obveščen 31. maja
1988 ponoči, se pravi, še preden
so Janšo aretirali. Kot laž je
Janša označil njegovo izjavo o
tem, da v poročilih, ki jih je do-
bival od Službe državne varnos-
ti, ni bilo informacij o preiska-
vah na Mikroadi. Glede izjav o
tem, kako so v slovenskem poli-
tičnem vrhu konec osemdesetih
let le spoznali, da je pot v popol-
no demokratizacijo družbe edi-
na mogoča, je Janša rekel, da v
tistem času ni bilo zaslediti no-
benega od postulatov, na katerih
naj bi ta demokratizacija po Sta-
novnikovem pričevanju temelji-
la. Če pa so že bili, so bili nekje
dobro skriti, je prepričan Janša.
O očitani protislovnosti med
dvema dokumentoma, pismom
Kučanu iz leta 1988 in pisanjem
v knjigi Sedem let pozneje iz leta
1995, je Janša dejal, da je v zapo-
ru res menil, da je na udaru vrh
slovenske politike, vendar mu je
kmalu postalo jasno, da ni tako.
Citiranje njegovega pisma
Kučanu je označil za "trganje po-
sameznih delov iz konteksta."
(Republika, 1. marca 1996)
Seveda je moč soglašati z
Janšo, da človek v določenih raz-
merah kaj pove in oceni drugače,
kot pa se pokaže in potrdi pozne-
je. Prav tako je lahko problema-
tično trganje "posameznih delov
iz konteksta". Vendar pa mora to
pravilo veljati za vse, ne samo za
enega in samo za nekatere. Prav
zato se zdi problematično, ko se
skuša na primer JBTZ gledati
povsem ločeno od siceršnjih
družbenih dogajanj in silnic tis-
tega časa, torej zunaj "konteksta"
drugih prizadevanj za demokra-
tizacijo in brez upoštevanja
skupnih rezultatov.
BO PAPEŽ PRIŠEL?
Pred nekaj dnevi so iz Sloven-
ske škofovske konference spo-
ročili, da bo papežev obisk maja
letos preložen, če država ne bo
izpolnila danih obljub o fi-
nančni pomoči. Država je sicer
za papežev obisk že namenila
milijardo tolarjev, ki bo v glav-
nem porabljena za zagotovitev
njegove varnosti, Cerkev pa naj
bi prispevala 450 milijonov za
ureditev prireditvenih prostorov
v Ljubljani, Postojni in Maribo-
ru. Tega denarja pa po besedah
predstavnika tiskovnega urada
Slovenske konference dr. Grila
sama ne more zagotoviti in zato
prosi za pomoč države. Vlada na
prošnjo še ni odgovorila. Dr. Ja-
nez Gril je dejal, da si "država
prav gotovo ne more privoščiti
škandala in padca mednarodne-
ga ugleda, če bi bil obisk dejan-
sko preložen ali celo odpovedan.
Kaj žalostno bi namreč bilo, da
bi se pred svetom osmešili zaradi
nekaj borih milijonov tolarjev
..." Delo pa ob tem piše, da je ver-
jetnost, da bi bil "papežev obisk
v zadnjem hipu zares odpovedan
oziroma preložen, tako rekoč ni-
kakršna. Tega razkošja si Slove-
nija, rečeno nekoliko patetično,
preprosto ne more več pri-
voščiti."
Jak Koprive
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
Izobraževanje gospodinj
V občini Destrnik - Trnovska vas obstajajo trije aktivi
kmečkih žensk: na Destrniku, v Trnovski vasi in Vitomar-
cih. Za njihovo delo je bilo iz proračuna v letu 1995 na-
menjenih 280.000 tolarjev, ki jih je občinski svet razdelil
po glavarini.
Aktivi so skupaj s svetoval-
no službo za kmečko družino
in dopolnilne dejavnosti pri
Obdravskem zavodu za veteri-
narstvo in živinorejo Ptuj or-
ganizirali več izobraževanj za
gospodinje. Destrniške gospo-
dinje so na kmetiji Marice Ze-
lenik v Levanjcih ob strokov-
ni razlagi Vere Žemljic pri-
pravljale sladkovodne in mor-
ske ribe ter z Alenko Turk
pekle slano pecivo. V Turis-
tičnem domu Destrnik so or-
ganizirale peko potic pod
vodstvom Marije Rošar,
učiteljice praktičnega pouka
na Srednji živilski šoli v Mari-
boru. Marija Rošar je vodila
tudi tečaj na kmetiji Štebih v
Sovjaku z naslovom Peka peci-
va iz kvašenega listnatega testa.
Aktiv v Trnovski vasi je or-
ganiziral še tečaj o pripravi
dušene govedine s prilogami,
šarlote ter ledene torte s
Tončko Kocbek. Gospodinje
v Vitomarcih pa so se z Nado
Pignar lotile priprave jedi iz
perutnine na turistični kmetiji
Marte Druzovič.
Tako v občini Destrnik -
Trnovska vas ne bo problema
za dobre gospodinje, edino
moški bodo morali imeti do-
volj debele denarnice za nakup
materiala, ki je potreben za
pripravo raznih dobrot.
Zmago Šalamun
ORMOŽ / srečanje predsednikov občinskih svetov
Lokalna samouprava zaživela
V ponedeljek, 29. februarja, smo se v prostorih občine
Ormož zbrali predsedniki občinskih svetov občin s področja
upravnih enot Ptuj, Lenart, Ljutomer in Ormož in se pogo-
vorili o problematiki lokalne samouprave po prvem letu de-
lovanja občinskih svetov.
Pogovor smo sklenili z ugoto-
vitvijo, da je kljub nekaterim
težavam pri uvajanju novih
občin lokalna samouprava dobro
zaživela in da so povsod pre-
pričani, da je dobro imeti svojo
občino. Bi pa bilo potrebno v
najkrajšem času rešiti nekatera
odprta vprašanja glede pristoj-
nosti med občinami in državo.
Mnenja smo bili, da bi zakono-
daja in iz tega izhajajoč način fi-
nanciranja občin morala predvi-
deti tri oblike občin, in sicer
mestne občine, občine, ki niso
mestne, imajo pa v svoji sestavi
mesto, in podeželske občine.
Prav tako smo menili, da bi bilo
potrebno zagotoviti večjo
angažiranje občin pri uvajanju
dopolnilnih dejavnosti na kme-
tijah in sploh pri pospeševanju
gospodarstva, kajti prav neza-
poslenost je največji problem
novonastalih občin v tem delu
Slovenije.
Na koncu smo sklenili, da se
bomo v bodoče pogosteje sestali
in se pogovorili o perečih
vprašanjih, tudi zato ker so
mnoge zadeve skupne in bo v
bodoče potrebno več projektne-
ga povezovanja med posamezni-
mi občinami.
Alojz Sok
MAJŠPERK / svetniki sprejeli proračun
V proračunu 336 milijonov
Svetniki občine Majšperk so se v torek, 27. fe-
bruarja, sestali na 15. redni seji. Največ besed so
namenili predlogu letošnjega proračuna, ki je
predviden v višini 336 milijonov tolarjev.
V zvezi s tem so sprejeli sklep o začasnem fi-
nanciranju potreb za letos do sprejema pro-
računa. Razpravljali in sklepali so o pravilniku
o oddajanju poslovnih prostorov ter sklenili, da
za 6,95 odstotkov povišajo vrednost točke za
uporabo poslovnih prostorov. O predvideni
spremembi tarife komunalnega prispevka ob
ceni vode ter o spremembah nadomestil občin-
skim funkcionarjev niso razpravljali, ker niso
prejeli ustreznega gradiva. Imenovali pa so
predstavnika v svet zavoda Zdravstveni dom
Ptuj, ta je iz občine Videm, ter se dogovorili o
kriterijih za delitev premoženja občine Ptuj.
Razpravo o tem so še podaljšali.
-OM
TEDNIK - 7. MAREC 1996
OD TOD IN TAM - 11
PTUJ / 1 26. občni zbor gasilskega društva
Organiziranost in finantiranje nedorečena
V soboto, 2. marca, so se na 126. letnem občnem zboru sestali
člani prostovoljnega Gasilskega društva Ptuj, enega najsta-
rejših v Sloveniji, saj je bilo ustanovljeno 3. marca 1870.
Med številnimi predstavniki gasilskih društev so bili še pose-
bej veseli gostov iz pobratenih društev Krapina, Kozje in Sta-
ri Trg, predstavnikov ptujske uprave za obrambo, mestnega
poveljstva, skupnih služb KS ter policijske postaje Ptuj.
Občni zbor je bil volilni in za
predsednika so soglasno ponov-
no izvolili Edvarda Kozela.
Danes je v GD Ptuj 64 članov,
med njimi 7 veteranov, 7 častnih
članov ter zelo malo mladincev.
Zato bodo letos med nalogami
prednostne tiste, ki bodo priteg-
nile nove gasilce. Edvard Kozel
je med drugim poudaril, da je
treba čim prej urediti financi-
ranje gasilske dejavnosti in so-
delovanje med društvi v novih
občinah v času požarov ter gasil-
sko-preventivnih akcij. Gasilci
se zavedajo, da je gospodarstvo
že skoraj čisto pri tleh, hkrati pa
ugotavljajo, da ni zaradi tega
požarna ogroženost nič manjša.
V GD Ptuj si zastavljajo
vprašanje	organiziranosti
požarne varnosti v mestni
občini Ptuj, saj formalno obstaja
kar nekaj gasilskih ustanov ozi-
roma organizacij: poleg javnega
zavoda za gasilske in reševalne
dejavnosti Ptuj, ki po njihovem
mnenju še ni upravičil svojega
obstoja, imamo gasilsko zvezo,
ki ji v GD Ptuj prav tako opore-
kajo dosedanjo vlogo, imamo
občinsko gasilsko poveljstvo
mestne občine Ptuj, poleg tega
pa še sektorska poveljstva in se-
veda tudi operativne gasilske
enote. Ob tolikih gasilskih orga-
nizacijah in organih je treba na-
tančno določiti, kaj je občanom
resnično potrebno in koristno -
in navsezadnje, za kaj bo denar
in za kaj ga ne bo.
V GD Ptuj se lahko edini po-
hvalijo s tehnično sodobno
opremljeno posebno gasilsko
enoto, ki je pooblaščena za pos-
redovanje, zaščito in reševanje
ob nesrečah z naravnimi in dru-
gimi snovmi ter za naloge
tehničnega reševanja ob promet-
nih nesrečah na celotnem
območju nekdanje občine Ptuj -
tudi na območju vseh novih de-
vetih občin torej, pa tudi na
širšem območju, če jih po-
kličejo. Poleg svoje osnovne dej-
avnosti nudijo podjetjem in
občanom strokovno pomoč,
imajo pa tudi servis gasilnih
aparatov ter gasilsko stražo.
Opravljajo tudi različne preven-
tivne preglede, razne preglede
gasilskotehničnih sredstev, nu-
dijo pa tudi strokovno pomoč s
prikazom gasilske tehnike v 730.
učnem centru slovenske vojske
v Ptuju.
Dosedanji poveljnik Ivan
Grahl je povedal, da so lani
opravili 72 izvozov, sodelovali v
38 požarih ter 37 prometnih nes-
rečah. Na občnem zboru so za
novega poveljnika izvolili Rudi-
ja Topolovca, nekaj sprememb
pa je tudi v organih društva. Za-
radi sprememb zakona o
društvih so sprejeli tudi novi
statut GD Ptuj, ki je prilagojen
njegovi vsebini. Ob koncu so
podelili še priznanja in pohvale
za dolgoletno pripadnost in ak-
tivnosti v gasilstvu.
•OM
Za predsednika GD Ptuj so
ponovno izvolili Edvarda
Kozela.
Martin Mahorič je prejel
priznanje za 40 let dela v
gasilski organizaciji.
Janez Potočnik je prejel
priznanje za 300 požarnih
akcij.	Foto: M. Ozmec
PTUJ/SREČANJE ČLANOV DRUŠTVA GOJITELJEV MALIH ŽIVALI
20 let druženja
ljubiteljev malih Hvali
Ob koncu prejšnjega tedna so se na občnem zboru srečali
člani ptujskega Društva gojiteljev malih živali. Danes
društvo šteje že 49 članov, dobro sodeluje s sosednjimi
društvi ter se lahko pohvali z dobrimi uspehi članov na raz-
stavah doma in v tujini. Zadnja meddruštvena razstava je
dala ptujskim rejcem malih živali 98 nazivov prvak pasme. V
letošnjem letu bo v društvu še posebej pestro, kajti vse leto
bodo praznovali jubilejnih 20 let delovanja.
Da je ptujsko društvo gojitel-
jev malih živali zares uspešno, je
bilo slišati tudi v poročilu pred-
sednika Ivana Brleka, ki je pou-
daril, da je v dvajsetih letih go-
jenje malih živali postalo pojem
uspešnosti. "Članstvo se je v
zadnjih letih povečalo, lani smo
pridobili pet novih članov, dela-
mo pa v treh društvenih sekci-
jah: v kunčjerejski gojijo naši
rejci 21 pasem, v golobarski 102
pasmi in v perutninarski - v
njen okvir spada tudi okrasna
perutnina - pa 23 pasem. Lahko
rečem, da se je število malih
živali pri naših rejcih močno
povečalo - prišli smo do številke
2500. Zmeraj si prizadevamo, da
bi bili na razstavah malih živali
uspešni, da bi se lahko pokazali
z novimi pasmami, in prepričan
sem, da nam to tudi uspeva.
Posebej radi se pohvalimo s
ptujsko meddruštveno rasztavo
malih živali, kajti na lanski je
razstavljalo že več kot 40 razst-
valjalcev 900 živali. Pri tem ni-
kakor ne smem pozabiti na
uspehe naših rejcev, ki so na
zadnji razstavi dobili 98 nazivov
prvak pasme. V društvu smo
zaskrbljeni zaradi vsakoletnih
pojavov hemoragične bolezni
pri kuncih; ta se zlasti pojavi pri
neorganiziranih rejcih. Kljub
nekaterim težavam pa je naš cilj
še zmeraj pripraviti dobro raz-
stavo malih živali in prizadevan-
je, da bi se nam pridružili tudi
drugi ljubitelji in rejci," je med
drugim na srečanju članov
Društva gojiteljev malih živali
Ptuj povedal Ivan Brlek.
Dobro sodelovanje z rejci iz so-
sednje Hrvaške ptujskim rejcem
narekuje, da bi še letos pripravili
večjo mednarodno razstavo. Po-
leg te razstave so v nov program
dela uvrstili še sodelovanje na
državni, regijskih in drugih raz-
stavah po Sloveniji, poskrbeli
naj bi za nekaj novih pasem
živali in za strokovno izo-
braževanje članov. Mnogo pou-
darka bodo dali v tem letu tudi
preventivni zdravstveni zaščiti
živali in nakupu manjkajoče
opreme.
ORMOŠKI REJCI V SVO-
JEM DRUŠTVU
"Dobro smo sprejeli tudi
odločitev rejcev iz ormoške
občine, ki bodo v prihodnjih
dneh ustanovili svoje društvo,
vsekakor pa ob tem ostaja dobro
sodelovanje. Mnogokrat se
kakšno nestrinjanje pojavi pri
kontaktih z Zvezo društev goji-
teljev malih živali, kajti veliko je
še nedorečenega. Radi bi ustano-
vili nekakšno regijsko ali po-
krajinsko zvezo po avstrijskem
vzoru, počakali pa bomo do leta
1997, ko morajo vsa društva
sprejeti nova društvena pravila,
v katerih je takšno združevanje
predvideno. Ob tem nikakor ne
smem pozabiti na dobro sodelo-
vanje z novonastalimi občinami
na nekdanjem širšem ptujskem
in ormoškem območju. Naše
delo v društvu pa bo v prihodnje
zares uspešno, če bomo imeli po-
leg dobro volje do dela tudi
sredstva, predvsem pri pripravi
razstav," pravi predsednik
društva Ivan Brlek.
Tekst in posnetek:
Tatjana Mohorko
Ivan Brlek
LENART / tednikova anketa
Podžupan odstavljen
Kot smo že poročali v prešnji številki Tednika, seje lenarški
župan Slavko Kramberger zelo na hitro odločil, da razreši
podžupana Stanka Kranvogla ter na njegovo mesto postavi
Ivana Vogrina. Ta županova poteza je zelo presenetila le-
narške svetnike in svetnice, še posebaj pa Lenarčane. Glavni
županovi argumenti za razrešitev so bili, češ da seje sedanji
podžupan premalo zavzemal za razvoj občine. Kaj pa menji-
jo o nenadni županovi odločitvi prebivalci lenarške občine?
Konrad Kurnik, 51 let, Len-
art: "Dosedanji podžupan Stan-
ko Kranvogel je bil vedno akti-
ven, mogoče pa preveč resnicol-
juben in pošten. Menim, da se
nekdanji župan Jože Škrlec
počasi vrača in da je Ivan Vogrin
njegov predhodnik. Nerazumlji-
vo pa je to, ker sta župan in zdaj
že bivši podžupan strankarska
kolega, Vogrin pa je iz druge
stranke."
Alenka Špes, 27 let, Lenart:
"Nemogoče je v Lenartu
mogoče. Ni pravično, da župan
povsem samovoljno, brez volje
volilcev namešča določene ljudi.
Osebno se namreč ne strinjam z
njegovo odločitvijo, saj vem, da
je Kranvogel dobro opravljal
svoje naloge. Tokrat smo bili
Lenarčani opeharjeni."
Darko Rebernik, 42 let, Len-
art: "Stvar politike. Kolikor sem
dogajanje spremljal, se ne strin-
jam, da dosedanji podžupan ne
bi opravljal svoje naloge. Verjet-
no pa župan že ve, zakaj se je
tako odločil ... Cas bo pokazal
svoje."
Ludvik Matjašič, 44 let,
Gočova: "Nerazumljivo, pa
vseeno razumljivo dejanje, ker
ima županova poteza svoje vzro-
ke in cilje, ki bodo verjetno
kmalu vidni ter znani tudi širši
javnosti."
Milan Kurnik, 43 let, Močna:
"To je posledica političnih igric.
Menim, da je bil Stanko Kran-
vogel razrešen, ker je hotel neka-
tere na lenarški občini poklicati
na odgovornost."
Marija Slodnjak
Od leve: Konrad Kurnik, Alenka Špes, Darko Rebernik, Ludvik Matjašič in Milan Kurnik
12 - PO NAŠIH KRAJIH
7. MAREC 1996- TEDNIK
PTUJ / s sosveta načelnika upravne enote
Nove obiine v mednarodnem
projektu lokalne samouprave
Šesto sejo sosveta načelnika upravne enote Ptuj,
ki je bila 28. februarja, je začel župan mestne
občine dr. Miroslav Luci in poudaril, da si v Ptuju
prizadevamo, da bi vzpostavili takšno lokalno sa-
moupravo in državno upravo, da ne bi v nobenem
primeru prizadela občanov.
Načelnik upravne enote Ptuj
Metod Grah je prisotne župane
s širšega območja Ptuja seznanil
s pogovori, ki so jih imeli načel-
niki upravnih enot pri general-
nem sekretarju vlade o
plačevanju najemnin za upravne
enote. Kot je znano, te najemnin
ne plačujejo, ker je tako zapisa-
no v zakonu o upravi, zato bi ga
bilo nujno spremeniti. Pobudo
za spremembo 103. člena tega
zakona lahko dajo tudi župani s
ptujskega območja, če se tako
dogovorijo. Zanimivo je, da
država plačuje najemnino pros-
torov za upravne enote, če so v
lasti gasilskih, lovskih in drugih
društev oziroma skupnosti, le
občinam ne. Te bodo, če proble-
ma ne bodo v kratkem rešili,
morale poiskati rešitev tudi v
tem, da stavbe prodajo "pravim"
lastnikom, tem bo pa država le
plačevala. Problemi so toliko
večji, ker jih je potrebno
vzdrževati, denarja pa iz znanih
razlogov ni. To plačevanje bi
državo zelo veliko stalo, po ne-
kih izračunih milijardo tristo
milijonov tolarjev. V stavbi, kjer
je sedež ptujske upravne enote,
bo že letos potrebno popraviti
streho. Do 15. marca v upravni
enoti pričakujejo predloge iz po-
sameznih občin glede delovnih
dni krajevnih uradov, ki jih je
trenutno na celem območju
upravne enote devetnajst.
Direktor Inštituta za javno
upravo pri Pravni fakulteti v
Ljubljani dr. Gorazd Trpin je
skupaj s sodelavcem Aljošo Ra-
cetom občinam s širšega
območja Ptuja ponudil sodelo-
vanje v mednarodnem projektu
na področju lokalne samoupra-
ve, ki naj bi bil pravšen za to
območje zaradi prizadevanj po
skupnem sodelovanju in izgraje-
vanju druge stopnje lokalne sa-
mouprave. Ta bi temu območju
prinesel prepotrebno znanje in
izkušnje, obenem pa možnosti
za vzpostavitev sodelovanja med
državami in mesti, ki sodelujejo
v projektu, vrednem 700 tisoč
ecujev, za katerega bodo do-
končno odločitev sprejeli v
Bruslju. Za zdaj so se za sodelo-
vanje v projektu odločile lokalne
skupnosti iz Madžarske, Velike
Britanije, Francije, Avstrije,
Belgije in Švedske. Prizadevanje
za regijsko središče Ptuj bi po
mnenju dr. Gorazda Trpina
lahko bilo osrednje vprašanje
tega projekta na širšem območju
Ptuja, za katerega so po besedah
ptujskega župana zainteresirani
tudi v občinah Ormož, Ljuto-
mer in Videm ob Ščavnici. V po-
krajini je mogoče lažje oblikova-
ti in uveljavljati interese ter
vpeljati racionalno upravljanje.
Končna odločitev o^pokrajini pa
je vedno politična. Župani občin
s širšega območja Ptuja je zani-
malo, zakaj je ptujskemu
območju ponujen ta projekt,
kako se bo izobraževanje'izvaja-
lo in kakšni bodo stroški. Pro-
jekt EU ni vsiljen, je povedal
Gorazd Trpin, ponuja možnosti,
da se spoznajo izkušnje iz lokal-
ne samouprave v drugih
državah, glede na to da so pro-
blemi upravljanja na lokalni
upravi bolj ali manj podobni, le
načini reševanja se razlikujejo.
Pri tem je zelo pomembno spoz-
nanje, da je mesto lokalne sa-
mouprave razvoj, ne politika.
Odločitev o pristopu k projek-
tu bodo župani devetih devetih
občin na območju bivše ptujske
občine sprejeli do drugega ted-
na. Ob projektu Spodnje Po-
dravje s Prlekijo, ki ga izvaja
geografski inštitut Slovenije,
lahko da že omenjeni projekt
prav zanimive podatke, zato ga
ne bi kazalo odkloniti. Ptujske-
mu območju je bil projekt ponu-
jen zaradi dobrega dosedanjega
sodelovanja, vanj je vključen
tudi Inštitut za javno upravo pri
Pravni fakulteti v Ljubljani.
Uresničevati se bo začel že junija
letos, stroškov pa z njim skoraj-
da ne bo. Edino težavo je
pričakovati v občinah, ki šele
začenjajo delati in nimajo ljudi,
zato se bo vsaka odsotnost sedaj
zaposlenih zelo poznala.
MG
Na območju upravne enote Ptuj deluje od prvega januarja
letos še devetnajst krajevnih uradov, v Grajeni, Lovrencu na
Dravskem polju, na Ptujski Gori in v Doleni pa so s tem da-
tumom prenehali delati. Kot so povedali v upravni enoti, so
ukinili tiste krajevne urade, ki so bili odprti le en dan v tednu,
ki so bili za najmanjše število prebivalcev, do najbližjih pa
imajo občani dobre prometne povezave. Grajenčani imajo po
novem krajevni urad v Ptuju, Lovrenčani v Kidričevem, Ptuj-
skogorčani v Majšperku in Dolenčani v Vidmu. Tudi po
zmanjšanju števila krajevnih uradov jih je na območju uprav-
ne enote Ptuj v primerjavi s podobnimi območji v Sloveniji
dela trenutno največ. Da bi bilo delo krajevnih uradov čim
bolj približano občanovim potrebam, je načelnik upravne
enote Ptuj Metod Grah pozval vse župane v novih občinah na
širšem bomočju Ptuja, da predlagajo morebitne spremembe
delovnega časa uradov. Nekateri so to že storili.
BRANKO CESTNIK / pismo iz rima
Poitalijanjenje in
samopoitalijanjenje
Novinar: "Zakaj hodiš v italijansko šolo?" Dekle:
"Italijanščina je lep jezik." Novinar: "Lepši od
hrvaškega?" Dekle: "Seveda, veliko lepši!" Novi-
nar: "In od slovenskega?" Dekle: "Od slovenskega
jezika? Hi, hi, hi ... Od slovenskega jezika pa
sploh." Preden je intervjuvano dekle hihitaje odgo-
vorilo na zadnje vprašanje, je pubertetniško za-
grenilo obraz, kot da bi ji italijanski novinar s
vprašanjem pomolil pod nos nekaj ogabnega.
Ne, ne gledamo nacionalis-
tičnega propagandističnega pro-
grama. Gledamo dokaj objekti-
ven dokumentarec italijanske
državne televizije RAIDUE. Ni-
smo v eni izmed dvojezničnih
tržaških šol. Smo v italijanski
šoli, ki se nahaja v hrvaški Istri.
Pubertetnica ni neka z manjšin-
skim življenjem nezadovoljna
Italijanka. Verjemite ali ne, to
hihitavo dekle je po rodu Slo-
venka. In niti to, da je njen oče
po poreklu Nemec, mi ne poma-
ga, da bi njeno posmehljivost ob
besedi "slovenski jezik" razumel
in nekako opravičil.
Oddajo, ki govori o Istri in o
tragičnih dogajanjih med drugo
svetovno vojno in po njej, gleda-
va skupaj z nekim južnim Itali-
janom, ki nikoli ni skrival svoje
naklonjenosti skrajni desnici.
Že več let se poznava, in čeprav
ni neumen in slab po srcu, še
vedno rad podreza vame glede
"pravzaprav italijanske Istre".
Nocoj, pred televizorjem, me po
dekletovem hihitanju zmagos-
lavno pogleda. Ne komentira.
Ni potrebno. Tudi brez njegove
desničarske pikrosti sem na
tleh. Mencaje ga poskušam pre-
pričati: "Veš, ta pubertetnica je
izjema. Ne smeš verjeti." Ampak
njegov obraz je že ovenčan z
zmagoslavnim nasmeškom.
Niti sam ne verjamem preveč
besedam, s katerimi poskušam
ublažiti zadrego pred televizor-
jem. Spomnim se namreč pisa-
telja Alojza Rebule in njegovega
predavanja o zemejskih Sloven-
cih, ki ga je imel pred leti v
Rimu. Rebula, sicer profesor
klasičnih jezikov na tržaški gim-
naziji, je pripovedoval, kako je
nekoč med šolsko uro poklical
neko slovensko učenko:
"Frančiška!" Učenka pa mu je
odvrnila: "Io non sono Frančiška.
Io sono Francesca." Ali po naše:
"Jaz nisem Frančišča. Jaz sem
Francesca." Rebulo je ta zavrni-
tev slovenskega imena silno
razsrdila in Frančiška (ali Fran-
cesca) je morala nato spokorno
poslušati njegovo karajoče
grmenje in goreče pridiganje o
narodni zavesti, o ponosu
majhnih ljudstev, o zvestobi
lastni krvi in jeziku.
Ko je Rebula govoril o tem do-
godku, se je ravnel in vsi prisot-
ni smo čutili, kako velika je nje-
gova bolečina glede usode Slo-
vencev v Italiji. In gotovo ne
brez razloga.
Pod fašizmom so Italijani v
slovensko vas poslali svojo
učiteljico, svojega uradnika ter
nekaj žandarjev. Ti naj bi italija-
nizirali Slovence. Ko so odšli, so
Slovenci ostali Slovenci. Kajti
četudi so jih hoteli nasilno poi-
talijaniti, je to nasilje samo
ojačalo njihovo pripadnost slo-
venskemu narodu. Vse po prin-
cipu: "Bolj me biješ - bolj me
krepiš!"
"Ampak kar ni uspelo totalita-
rizmu, je na določen način uspe-
lo demokraciji," je razlagal na
tistem predavanju Alojz Rebula.
Po paradoksu je v Italiji zamrlo
več slovenstva v času, ko naj bi
načeloma zavladalo sožitje, plu-
ralizem in spoštovanje človeko-
vih pravic. Zakaj? Ali obstaja
tudi princip: "Manj me biješ,
bolj me slabiš!" Kaj je problem:
poitalijanjenje ali samopoitali-
janjenje? Skratka, kdo je glavni
akter italijanizacije: Italijani in
njihova morebitna podtalna po-
litika ali Slovenci in njihova
morebitna brezhrbtenična nara-
va?
Kot vedno, odgovor je nekje
vmes. Natančne zgodovinsko-
statistične analize bodo nekega
dne gotovo podale objektivno
sliko o italijanskih Slovencih
zadnjih petdeset let. (Mimogre-
de: trenutno niti časopis, kot je
"La Reppublica", nima podatkov
o številu Slovencev v Italiji.
"30.000, 50.000 ali 80.000?" se je
že lani spraševal ta dnevnik.)
Zaenkrat poskušajmo otipati fe-
nomen samoitalijanizacije s
pomočjo pojma "drugačnost".
Čutiti se "drugačen" je prijet-
no, če te drugačnost povzdiguje
nad druge (če imaš ferrarija, je
tvoja "drugačnost" povsem spre-
jemljiva, mar ne?) ali pa če te
dela bolj človeka (primer "dru-
gačnosti" oporečnika v represiv-
nih režimih). Huje je, če je tvoja
drugačnost videna s strani okol-
ja kot nekaj čudnega in manj-
vrednega. Najhuje pa je, če je
tudi s tvoje strani čutena kot
manjvrednost. Zdi se, da je prav
občutek manjvrednosti eden iz-
med ključnih elementov, ki pri-
pomorejo, da se nekatere šibke
osebnosti samopoitalijanijo.
Mlad si in rad bi ustvarjal sebe
in družbo. Ampak hitro spoz-
naš, da si "drugačen". Opaziš, da
ta drugačnost vpliva na tvoje
uveljavljenje v okolju. Spoznaš,
da je tvoja drugačnost v bistvu
kot nekaj manjvrednega. Nihče
ti ničesar ne reče ali očita, am-
pak ti se počutiš nelagodno v od-
nosu z drugimi. Postajaš tujec.
Sčasoma na zdržiš podzavestne-
ga pritiska: "Jaz pa nisem kot
večina. Jaz pripadam revnemu
ljudstvu, katerega matična do-
movina je na vzhodu, ne pa na
zahodu. Zahod je zakon sedan-
josti in pot v bodočnost in jaz
moram biti čim bolj njegov.
Tako bom varen. Tako bom
manj tujec in bolj jaz ..."
In če se k notranjemu pritisku
pridruži še tihi pritisk s strani
medijev, se zlahka zgodi, da
neko tržaško dekle noče biti
Frančiška, ampak Francesca, in
da se neki slovenski Istrijanki
upira njen materni jezik.
Vprašanje: "Ali smo se zato bo-
rili?" se je svoj čas pogosto poj-
avljalo v demagoških vzorcih
slovenske poznokomunistične
retorike. A prav to zguljeno
vprašanje se ti obudi, ko raz-
mišljaš o usodi slovenske
manjšine v Italiji. Ali so se naši
očetje zato borili za narodni ob-
stoj v Istri, na Krasu, pod
kraškim robom, da se bodo sedaj
njihovi sinovi in hčere kar sami
po sebi odločali za italijanskost?
Ali so se mnogi proti najprej na-
silni, nato pa podtalni italijani-
zaciji borili zato, da bo po vseh
teh naporih samoitalijanizacija
bolje uspela?
Gotovo, problema samoitalija-
nizacije ne smemo posploševati
ali pretirano dramatizirati. Ne
smemo pa se tudi delati, kot da
ga ni ali pa kot da je samo prob-
lem nekaterih kilavih mladih
duš tam na oni strani meje. Lo-
gika manjvrednostnega občutka
pred drugimi, tako imenovanim
"bolj razvitimi" nacijami in kul-
turami žanje svoje žrtve tudi v
našem spodnještajerskem okol-
ju.
Branko Cestnik - Rim
enciklopedija slovenije / ptuj v devetem zvezku
Prelistali smo
Endklopedije Slovenije
Enciklopedija Slovenije, velik slovenski projekt, se
je konec lanskega leta s svojim devetim zvezkom,
ki zajema gesla od PLO do PS, še za korak pri-
bližala cilju, izdaji vseh trinajstih zvezkov. Res pa
je, da je deveti zvezek koncipiran bistveno dru-
gače, kot je bil prvi, in slišijb se že tudi predlogi o
dopolnjenem (če že ne celo spremenjenem) pona-
tisu.
Tudi deveti zvezek prinaša šte-
vilna zanimiva gesla, ki se
nanašajo na Ptuj, kakor tudi raz-
lično gradivo, ki s svojo
pričevalnostjo bogati nekatera
druga splošna gesla.
Med biografskimi gesli so v
enciklopediji zastopani: politik
Miroslav Ploj, rojen 1862. v
Ptuju; pedagog Albin Podja-
voršek, ki je poučeval na OŠ
Breg; ekonomist Vekoslav
Potočnik iz Brstja, profesor na
Ekonomski fakulteti v Ljublja-
ni; pisatelj Ivan Potrč; zdravnik
in politik Jože Potrč; kurat in
zgodovinar Simon Povoden
(geslo o njem dopolnjuje Kasi-
mirjeva litografija znamenitega
Povodnovega muzeja).
Posebno geslo je v enciklope-
diji namenjeno Pokrajinskemu
muzeju Ptuj. Prikazan je njegov
nastanek in razvoj, ob koncu
gesla pa je navedena dodatna li-
teratura, ki nudi zahtevnejšim
bralcem še več informacij o sami
ustanovi in njeni zgodovini.
Geslo dodatno ilustrira fotogra-
fija lapidarija v nekdanjem do-
minikanskem samostanu (škoda
je le, da ostrina ni najboljša).
Zanimivo je geslo, ki se nanaša
na srednji vek, govori pa o Po-
dravski krajini, mejni grofiji, v
katero je sodil tudi Ptuj in se je
nekaj časa celo imenovala Ptuj-
ska krajina.
Pred nedavnim so izšle nove
poštne znamke z likom kurenta,
enciklopedija pa prinaša
obsežno geslo, ki govori o
poštnih znamkah, in tudi izbor
poštnih znamk, ki so bile v upo-
rabi na Slovenskem, ter izbor
motivov na poštnih znamkah.
Med njimi je tudi priložnostna
poštna znamka iz leta 1969
(praznovanje famozne 1900-let-
nice Ptuja) z Orfejevim spome-
nikom in panoramo Ptuja.
Pri geslu pokopavanje se Ptuj
omenja trikrat. Prvič so omenje-
ni bronastodobni plani grobovi
iz Turnišča, drugič rimskodob-
na grobišča in tretjič srednje-
veški slovanski grobovi (več kot
400 grobov). V geslu o pokrajin-
skem tisku, ki je namenjen bral-
cem s posameznih območij Slo-
venija, sta za Ptuj omenjena
Naše delo, ki se je preimenovalo
v Tednik (spregledali so, da se je
Naše delo najprej preimenovalo
v Ptujski tednik in šele ta je
postal leta 1961 Tednik).
Risba znamenitega poznoan-
tičnega kristograma iz Rogozni-
ce (odkrita sta bila dva, oba pa
danes hranijo na Dunaju) in fo-
tografija okovja častniškega
pasu z Zg. Brega ilustrirata ges-
lo, ki na kratko predstavi pozno-
antično obdobje na Slovenskem.
Ptuj se omenja še pri geslu
prašičereja, saj je ta bila in je v
veliki meri še danes na ptujskem
območju zelo razvita (ptujski
okraj je že pred 1. sv. vojno letno
izvozil nad 200 vagonov mladih
prašičev).
Zanimivo je geslo o pričeski
(se pravi o načinu urejanja,
česanja, okraševanja in nošenja
las), ki ga lepo ilustrira tudi sli-
ka (olje) Davida Richterja iz leta
1712, ki prikazuje Janeza Ferdi-
nanda Herbersteina z značilno
plemiško pričesko z lasuljo al-
longe s kitico; slika se seveda na-
haja v Pokrajinskem muzeju
Ptuj.
Pojmi Ptuj, Ptujsko polje,
Dravsko polje, Ptujsko jezero se
večkrat pojavljajo tudi v geslu
Podravje, žal pa je uredništvo
(napaka, ki se pogosto dogaja)
zamešalo Ptujsko in Dravsko
polje in tako objavilo fotografijo
Ptujskega polja z Bočem v ozad-
ju (moralo bi seveda pisati Drav-
sko polje).
Martin Šteiner
Posebno geslo na 60. strani devetega zvezka Enciklopedije
Slovenije govori o Pokrajinskem muzeju Ptuj.
Foto: M. Ozmec
TEDNIK - 7. MAREC 1996
NASI KRAJI IN LJUDJE - 13
GORISNICA / kabelski sistem zazivel v letu in pol
Gorišniška televizija v malem
Odbor za kabelsko televizijo v Gorišnici je pred dobrima
dvema letoma zavihal rokave in pripravil vse potrebno za
gradnjo kabelskega sistema. Doslej je nanj priključenih 370
naročnikov od 500 prijavljenih. Sistem bodo v prihodnje širi-
li do 1000 gospodinjstev, kabelski program pa se bo širil tudi
v naselja nekdanje KS Cirkulane.
Gorišničani so sedaj predani štiriindvajsetim programom,
od tega imajo 10 zemeljskih in 14 satelitskih, do konca leta
pa bodo imeli že 27 programov. Ustanavljajo tudi Društvo
KTV Gorišnica. Na internem programu delajo poskusno,
pripravljajo pa se že tudi tedenske oddaje o življenju in delu
v občini.
Lastniki gorišniške KTV so
vsi naročniki, njihov zastopnik
pa je odbor za KTV, ki ga je v
letu 1994 imenoval takratni svet
KS Gorišnica. Kabelski sistem
sedaj že spremljajo občani v
Gorišnici, Moškanjcih, Cunkov-
cih, Forminu, Gajevcih - Place-
rovcih, Zagojičih in Mali vasi,
končan pa še ni v Zagorcih,
Zamušanih, Tibolcih in Mure-
tincih. Predsednik odbora
KTV Slavko Čagran pravi, da
bodo imeli za nove programe
dodatnih 16 tisoč DEM
stroškov, a jih bodo poskušali
pridobiti s širjenjem programa.
"Ne želimo, da bi morali do-
datne stroške pokriti naši
občani, kajti to bi bil zanje pre-
velik strošek. Sedaj mesečno za
vzdrževanje plačajo 2,10 DEM,
po ureditvi celotnega sistema in
po garanciji pa bo ta strošek 3
DEM za posamezno gospo-
dinjstvo. Podjetje Signal iz Lju-
tomera ima v rokah gradnjo ce-
lotnega kabelskega sistema, med
drugim je tudi kabelski operater
KTV in nas zastopa v združenju
kabelskih operaterjev Slovenije.
V prihodnje imamo v načrtu
tudi povezavo po optičnem ka-
blu s KTV Rotovž Maribor; so
pogovori z njimi že stekli.
Od izvajalca del zahtevamo
zaključen sistem v naseljih nek-
danje KS Gorišnica, da lahko
potem pridobimo uporabno
dovoljenje in druga dovoljenja,
določena v pogodbi. Delo je si-
cer nekoliko v zaostanku, ven-
dar moram poudariti, da je
gradnja zelo kvalitetna, gradi se
zvezdast KTV sistem, ki v pri-
hodnje omogoča vsakemu
naročniku posamezni odklop.
Prednost naše gradnje kabelske-
ga sistem je tudi to, da je speljan
pod zemljo. Da je vse dobro te-
klo, moram pohvaliti vaške od-
bore, vodstvo občine in župa-
na," pravi Slavko Čagran, ki ga
delo v odboru za KTV zelo vese-
li, zato mu namenja še posebej
veliko prostega časa.
TEDENSKI	UTRIP
GORIŠNIŠKIH DOGOD-
KOV
Interni program, ki je posku-
sno začel delati decembra lani in
so skozenj spustili že nekaj od-
daj, naj bi se v prihodnje širil.
Skupaj z občino namreč odbor
pripravlja temeljito analizo de-
lovanja internega programa ter
odločitve za nadaljnje delo. Ime-
novan je že tudi poseben ured-
niški odbor, ki ga poleg članov
gradbenega odbora sestavljajo
zunanji sodelavci.
V Gorišnici se prav tako lahko
pohvalijo z dobro snemalno teh-
niko. Marjan Petek že sedaj
skrbi za snemalni del programa,
Helena Korošec bo poskrbela
za programsko vsebino, delo na
računalniku pa je v rokah Vilija
Godca. Dobro so v zadnjih me-
secih uspeli opremiti tudi pros-
tore kabelske televizije v stavbi
občine, člani odbora pa vsak
četrtek med 13. in 14. uro
poskrbijo tudi za dežurstvo.
"Na internem programu pred-
vajamo male oglase, ekonom-
skopropagandna sporočila in
spote z živo sliko, lotili pa smo
se priprave različnih oddaj, ki
govorijo o dogodkih v občini.
Doslej smo v sodelovanju z
občino uspeli pripraviti pet
mesečnih kronik, skupaj z njimi
pa sedaj pripravljamo še video-
kaseto o celotni podobi in živl-
jenju v občini Gorišnica. Interni
program smo si zamislili tudi v
sodelovanju z našimi uporabni-
ki - občani, podjetniki in
društvi. Sicer pa reklamna ob-
vestila zbiramo vsak dan v
občinski pisarni, pa tudi fi-
nančno poslovanje gre prek
občine. Radi bi imeli redni
športni pregled, v katerega bi za-
jeli vse športne panoge, ki jih
poznamo v občini, pa tudi sode-
lovanja z učenci naše šole si želi-
mo," dodaja Slavko Čagran, ki
je zadovoljen z delom odbora za
KTV.
Novo Društvo KTV
Gorišnica, ki ga šele ustanavlja-
jo, bo skrbelo tudi za povezavo z
drugimi kabelskimi sistemi,
predvsem pa si sedanji odbor v
največji meri prizadeva, da se
dela prve faze gradnje sistema
končajo. Zadnji rok za do-
končanje naj bi bil 1. maj. Za
občino Gorišnica, kjer bodo
občane o vsem aktualnem doga-
janju podrobneje obveščali po
internem programu - prva
zgoščena oddaja je bila minuli
konec tedna - je razvejan kabel-
ski sistem, po mnenju odbora
KTV, temeljnega pomena v pri-
hodnosti.
Tatjana Mohorko
Slavko Čagran
PTUJ / KDAJ SELITEV REŠEVALNE POSTAJE
Reševal€i vse
boli ogroženi
Morda je naslov zastrašujoč, vendar je v njem veliko resnice.
Kolektiv Reševalne postaje Ptuj, ki sodi v okvir Zdravstvenega
doma Ptuj, že nekaj let opozarja na skrajno neprimerno in ne-
dostopno lokacijo svojih garaž v Vošnjakovi ulici na Ptuju.
V primeru morebitnega po-
tresa lahko v Ptuju ostanemo
celo brez reševalcev. Zakaj?
Ker je edini dostop do garaž
reševalnih avtomobilov skozi
ozek dvoriščni vhod pod staro
in dotrajano zgradbo Narod-
nega doma, ki jo lahko resno
ogrozi vsak najmanjši potres.
Če torej iz kakršnihkoli razlo-
gov pride do porušitve tega
vhoda, potem ostanemo v Ptu-
ju in širši okolici brez nujno
potrebnih reševalnih vozil.
Zato je prav, da odgovorni in
širša skupnost končno pris-
luhnejo željam in zahtevam ko-
lektiva reševalne postaje po pre-
potrebnih novih garažnih in
poslovnih prostorih. Potem
bodo odpadle tudi vse dosedanje
dodatne skrbi voznikov reševal-
nih vozil, ki skoraj vsak dan na-
letijo na ovire.
Vozniki, predvsem obiskoval-
ci bližnjih lokalov v Vošnjakovi
ulici, parkirajo svoja vozila bo-
disi desno ali levo ob uličnem
vhodu na dvorišče Reševalne
postaje Ptuj, tako da reševalna
vozila ne morejo voziti ne ven
ne noter. Žalostno je, da tudi če
prijavijo napačno parkirano vo-
zilo na policijo, ostanejo vsi sku-
paj nemočni. Čakajo, iščejo in
pozivajo nespretnega voznika,
da vozilo pač umakne. To, da v
tisiem času tečejo dragocene se-
kunde in minute, ki včasih po-
menijo tudi življenja, prav niko-
gar ne moti. To enostavno ni
kaznivo.
Zadnje čase so vse bolj nasilni
in agresivni tudi obiskovalci
Narodnega doma, ki svoja vozila
parkirajo kar na dvorišču
reševalne postaje in s tem še bolj
ogrožajo mobilnost njihovih
voznikov, predvsem v nujnih
reševalnih prevozih.
Takšen primer so doživeli
tudi v soboto, 24. februarja, ko
je voznik modernega džipa par-
kiral svoje vozilo slabega pol
metra od vhodnih vrat poslov-
nih prostorov reševalne postaje
v Vošnjakovi. Reševalci so se
morali dobesedno plaziti med
zidom in parkiranim avtomobi-
lom, da so lahko prišli do sani-
tetnega materiala, do telefona,
do svojih pisarn. Absurd, ki mu
ni primere. Tudi tokrat so seve-
da poklicali policijo, a kaj ko je
tudi ta po veljavni kazenski za-
konodaji nemočna. Nespretne-
mu vozniku džipa so lahko za
brisalec le zataknili listek z de-
narno kaznijo okoli 2.500 tolar-
jev zaradi napačnega parkiranja.
In potem so vsi skupaj lahko
samo upali in čakali. Minila je
dolga noč, ki je bila dokaj
živahna, saj so imeli precej nuj-
nih izvozov. Prišla je nedelja,
lastnika ali voznika napačno
parkiranega vozila pa vse do
enajste ure še od nikoder. Ta-
krat je šefu reševalne Dušanu
Klemenčiču prekipelo in na
pomoč je poklical novinarje.
Prišli smo, a kaj ko smo tudi mi
vse skupaj lahko samo poslikali
(fotografijo smo objavili v
prejšnji številki) in zapisali ter
vse skupaj posredovali tudi
vam, dragi bralci. Kdo lahko za-
devi "stopi na prste"? Ptujski
reševalci in navsezadnje vsak od
nas, ki je ali bo kadarkoli potre-
boval njihove storitve, si vsega
tega resnično ne zaslužimo!
M. Ozmec
LENART / po krajevnih volitvah in referendumih vse jasno
Izvoljeni Umi svetov krajevnih skupnosti
Na zadnjih krajevnih volitvah v občini Lenart so v 28 volil-
nih enotah izvolili nove člane svetov KS, ki so jih kandidirale
politične stranke, nekaj pa je bilo neodvisnih kandidatov. V
krajevne svete so bili izvoljeni:
#	KS Lenart: Darinka
Čobec, Evgen Udiljak, Branko
Kramberger, Edi Golob, Anton
Letnik, Drago Zorger, Janez
Bračič, Drago Kerec, Marjan
Znuderl, Stanislav Kramberger
in Vinko Mlakar;
#	KS Lokavec: Jože Srčič,
Vera Golob, Lenart Zemljič,
Anton Vogrin in Kari Škrlec;
#	KS Sv.Ana: Janez Brancelj,
Ivan Kraner, Franc Bruher,
Drago Ruhitelj, Silvo Slaček, Ja-
nez Zemljič, Bogomir - Fridek
Ruhitelj, Peter Jaušovec in Jožef
Snajder;
#	KS Sv.Trojica: Franc Raj-
ter, Marjan Klobasa, Izidor
Gungl, Janez Štrbal, Franc Roj-
ko, Srečko Šalamun, Drago
Lipič, Branko Žel in Srečko
Divjak;
#	KS Voličina: Slavko
Jančič, Franc Jurša, Branko
Tuš, Anton Goznik, Franc
Vohl, Jože Rašl, Franc Zmavc,
Zvonko Čuček in Dragica Bez-
jak;
#	KS Jurovski Dol: Jože
Škrlec, Viktor Škrlec, Ludvik
Senekovič, Ivan Špindler, An-
ton Lenart, Alojz Andrejč, Ro-
man Črnčec, Jože Komperšak,
Franc Krajnc;
#	KS Cerkvenjak: Janko
Maguša, Feliks Fekonja, Silva
Kožar, Milan Rajh, Zvonko Pa-
luc, Franc Kuri, Ivan Simonič,
Roman Ploj in Franc Zorko;
O KS Benedikt: Jože Maurič,
Leopold Zimič, Roman Kager,
Friderik Rola, Maks Žnuderl,
Ivan Rajšp (po žrebanju, ker sta
dobila z Marjanom Kraljem
enako število glasov), Milan
Repič, Janez Zorko, Ivanka
Žižek.
Kot smo v našem Tedniku že
poročali, so se za krajevne sa-
moprispevke odločili samo v
treh krajevnih skupbostih
občine Lenart, in to v Lokavcu,
Benediktu in Cerkvenjaku. Tam
bodo prihodnjih pet let plačevali
od mesečnih plač in drugih
osebnih prejemkov, pokojnin in
avtorskih honorarjev 2,3 % in od
katastrskega dohodka 7,2 %.
Največ denarja bodo namenili
razvoju komunalne infrastruk-
ture. V vseh drugih KS pa sa-
moprispevek ni dobil podpore.
V Voličini so imeli tudi poiz-
vedovalni referendum o odlaga-
lišču, na njem pa so se skoraj so-
glasno izrekli proti takšnemu
posegu na območju Voličine.
Ena od značilnosti zadnjih vo-
litev je bila dokaj skromna volil-
na udeležba: na volišča je šlo ne-
kaj manj kot 52 % volilnih upra-
vičencev. Čas bo verjetno poka-
zal, kje so bili nekateri dodatni
vzroki za tako slabo udeležbo.
Morda tudi v slabši obveščenos-
ti ali pa še kje. Razlogov, da ne-
kateri pri Lenartu začnejo raz-
mišljati, je dovolj, čeprav je se-
veda izbira državljana, ali bo vo-
lil ali ne, njegova temeljna pra-
vica. Pa vendarle!
M. Toš
VELIKA NEDELJA / šala, nevoščljivost, hudobija?
Vsaka šala ima svojo mejo
V torek zjutraj smo v uredništo prejeli klic, da je pred gos-
tilno Pri križu ponoči nekdo navozil prikolico starih pnevma-
tik. Sprva smo mislili, da se nekdo z nami šali, ko pa smo po-
tem obiskali Osvalda Rižnarja iz Velike Nedelje, pa smo
spoznali, da se je z njim nekdo prav grdo pošalil.
V teh krajih si sosedje radi
ponagajajo zaradi kakšnih za-
mer, nevoščljivosti ali pa si
preprosto privoščijo šalo.
Nekoč so to počenjali tako, da
so znancu ponoči razmetali
krmo, znosili rože z oken ali
kaj podobnega. Kup gumijas-
tih smeti pred pragom pa goto-
vo presega vsako mero okusa
in dobre šale. Lastnik lokala je
bil ogorčen in je dajal, da ve,
kdo je odgovoren za nesram-
nost, ki je po njegovem mnen-
ju plod nevoščljivosti. Policija
si je ogledala grdobijo in Dar-
ko Nejvirt, komandir ormoške
policijske postaje, je izjavil, da
je storilec znan, niso pa se še
uspeli pogovoriti z njim. Go-
spodu Rižnarju bodo posredo-
vali njegove podatke, potem
pa obstaja možnost zasebne
tožbe.
Osvald Rižnar se je v kraj pri-
selil pred približno 15 leti iz
Maribora. Najprej se je ukvarjal
s kmečkim turizmom, kasneje
pa je objekt preuredil v
okrepčevalnico. Želel bi lokal
obdržati na primernem nivoju,
vendar vanj včasih zaidejo pre-
cej neugnani gostje.
vk
Takšno presenečenje je na dvorišču našel Osvald Rižnar.
DORNAVA/ referendum za
samoprispevek 21 . aprila
J I. april -
obiinski praznik
Na seji dornavskega občinskega sveta v ponedeljek, 26. fe-
bruarja, so največ govorili o razpisu referenduma za novi sa-
moprispevek za prihodnjih pet let.
V naseljih Dornava in Mez-
govci bodo polovico zbranih
sredstev namenili za gradnjo
prizidka k osnovni šoli dr. Fran-
ja Žgeča, drugo polovico pa za
financiranje programov vaških
odborov. Referendum bo 21.
aprila, ko bodo izvedli tudi na-
domestne volitve za občinski
svet v peti volilni enoti za nasel-
je Polenšak, Polenci in Bratis-
lavci.
Svetniki so se strinjali, da tudi
dornavska občina pristopi h
gradnji skupnega centra za rav-
nanje in odlaganje komunalnih
odpadkov. Občinski praznik
občine je 11. april, rojstni dan
pedagoga dr. Franja Žgeča, ki je
nekaj časa živel in delal v Dor-
navi. Odločili so se tudi za osnu-
tek občinske zastave in grba.
Med zanimivimi pobudami je
bila, da bi tudi občina Dornava
sodelovala v programu javnih
del. Svetnik Franc Zagoršek je
predlagal, da bi posebni komisi-
ji za znamke pri Pošti Slovenije
kot motiv za znamko ponudili
tudi dornavski baročni dvorec.
Svetnik Mirko Cigula pa je
predlagal, naj bo član ured-
niškega odbora interne televizi-
je Dornava tudi svetnik Marjan
Šilak, ki v občinskem svetu
skrbi za šolstvo.
MS
14 - RAZMIŠLJANJA
7. MAREC 1996- TEDNIK
pise:Kla$ Berlič / medijska konstrukcija realnosti s poudarkom na politiki - 3.del
Kar se ni pojavilo v medijih, se ni zgodilo
Mediji lahko tako celo dogodke, ki jim je bil posameznik
sam priča, reinterpretirajo, pojasnijo ozadje in tako zadevo
po svoje osvetlijo, lahko pa to pomeni tudi, da stvari posta-
nejo nejasne, bolj zamegljene.
Mediji zraven tega, da realnost interpretirajo, razširjajo
območje posameznikove realnosti (Drame 1992), saj vse tis-
to, kar ni dostopno njegovemu lastnemu neposrednemu iz-
kustvu, lahko dobi le preko komunikacije. Gre za tako ime-
novano realnost drugega reda v primerjavi z realnostjo
prvega reda, kije opredeljena na možnosti preverljivega do-
kazovanja.
S svojim delovanjem lahko
mediji v realnost tudi neposred-
no posežejo - sprožijo lahko neki
dogodek (npr. sprožijo preiska-
vo), lahko pa spremenijo tok do-
gajanja (npr. vplivajo s svojo
prisotnostjo na humanejše rav-
nanje z zaporniki).
Zraven drugega vplivajo medi-
ji na realnost tudi z naslednjimi
načini:
-	s podeljevanjem statusa ose-
bam, problemom, organizaci-
jam, gibanjem ...
-	z vsiljevanjem družbenih
norm - mediji lahko začnejo ak-
cijo, tako da 'razgalijo' razmere,
ki se ne ujemajo z javno moralo
-	s tako imenovanim 'postavl-
janjem na dnevni red' (Agenda-
Setting) določijo, katere teme so
pomembne in katere ne
-	s povzročanjem učinka 'spira-
le tišine' (Spiral of Silence), ko
ljudje v javnosti podprejo večin-
sko mnenje in zavrnejo manjšin-
sko, da bi se izognili socialni
izolaciji
-	s socializacijo - mediji so ved-
no močnejši socializator, novin-
ci v družbi se preko medijev
učijo obnašanja, oblikujejo kon-
cepte prav/narobe...
V moderni družbi so mediji
večinski vir informacij, ki nam
določa, o čem bomo razmišljali
in kako bomo o tem razmišljali,
zraven tega pa nam vsilijo tudi
vzorce obnašanja, tako da lahko
rečemo, da nam mediji v veliki
meri dajo to, kar pojmujemo
pod imenom dejanskost!
MEDIJSKA
KONSTRUKCIJA
POLITIČNE
REALNOSTI
Za to, da bi lahko v čim večji
meri sodelovali pri oblasti, mo-
rajo politiki na volitvah doseči
čim večje število glasov. Da bi
lahko to dosegli, jih morajo vo-
lilci najprej opaziti. Ko so
opaženi, morajo pustiti pri voli-
cih ugoden vtis. Skozi čas si iz
drobnih vtisov, ki jih dobijo ob
posameznih dogodki, ti volici o
njih ustvarijo svoje mnenje. Pra-
vimo, da ima politik neki imidž.
Ta imidž lahko bolj ali manj
ustreza dejanskosti; dokler poli-
tik dejanskost uspešno prikriva,
tako dolgo bo njegov imidž ne-
okrnjen in v očeh volilcev bo po-
zitivno ovrednoten. V moder-
nem političnem marketingu vel-
ja pravilo, da mora biti izhodišče
imidža uspešnega politika v vo-
licih in ne v politiku, kot bi
lahko kdo pričakoval. Izdelek je
potrebno prilagoditi tržišču,
kajti obratno ni mogoče. Najbol-
je je seveda, če se zaželeni imidž
in dejanske lastnosti politika
ujemajo, kajti v primeru, da se
preveč razlikujejo, bo prej ali
slej prišlo do napake, ki bo raz-
krila narejenost. Mediji pa ko-
maj čakajo, da lahko brez usmil-
jenja raztrgajo takšnega nes-
rečneža. Kajti pristnost je domi-
nanten vtis, ki ga skušajo ustva-
riti kandidati.
Vse, kar smo povedali o vplivu
medijev na naše dojemanje de-
janskosti (realnosti), velja še to-
liko bolj za področje politike.
Politiki so na splošno trgovci s
simboli. Realnost, v kateri biva-
mo, je od izbire politika na volit-
vah le malo odvisna. V razvitih
državah je ta pomen vedno
manjši, kajti svet vsakdanjega
življenja v prvi vrsti obvladuje
sfera ekonomije in ne politike. V
teh državah politika služi le kot
sfera, ki zagotavlja makro pogoje
za delovanje ekonomije. Ma-
nevrski prostor politike je
močno zožen, kajti neusmiljeni
zakoni delovanja družbe in nje-
nega podsistema - ekonomije so
dani in dovolj preučeni, da ga ni
politika, ki bi si upal zavzemati
se za ravnanje, ki jim je nasprot-
no. Tako je skorajda vseeno, ka-
teri politik je na oblasti, vsi se
morajo gibati v določenem
območju in razlike so le v odten-
kih.
Se nadaljuje
ummum.i ||| | l|i| HHII'1 lillilH^MI
Rudolf Steiner
Mislec in znastvenikdr. Rudolf Steiner je bil utemeljitelj AN-
TROPOZOFIJE, duhovne znanosti o nadčutnih spoznanjih.
Njegovi nauki zajemajo področja prosvete, znanosti, religije,
umetnosti in medicine. Še posebej znana je njegova "waldorf-
ska pedagogikaSteinerjeve šole, zdravilišča in klinike pa
lahko najderiio povsod po svetu.
ŽIVLJENJEPIS
Rodil se je 27. februarja 1861 v
Kraljevcu v Hrvaški. Njegov
oče, po rodu Avstrijec, je bil
uslužbenec Južnoavstrijske
železnice, zato so se veliko selili.
Otroštvo je preživel v raznih av-
strijskih mestih.
Leta 1879 se je na Dunaju
odločil za obsežni študij nara-
voslovnih ved (matematika,
bioologija, fizika, kemija), zgo-
dovine, filozofije in nemške
književnosti. Še posebej se je za-
nimal za Goetheja. Leta 1882
mu je bila zaupana založniška
dejavnost Goethejevih prirod-
noznanstvenih spisov. Leta
1890 je postal sodelavec Goethe-
jevega in Schillerjevega arhiva v
Weimarju. Leta 1891 pa je opra-
vil doktorat iz filozofije na temo
Osnovno vprašanje gnostične teori-
je s posebnim vidkom na Fichtejevo
epistemologijo.
Leta 1897 se je preselil v Ber-
lin, kjer je med letoma 1899 in
1904 deloval kot profesor na šoli
za izobraževanje delavstva, na ka-
teri je predavala tudi Rosa Lu-
xemburg.
Leta 1902 je postal glavni taj-
nik Teozofskega društva, ki se je
naslanjalo na vzhodnjaško tradi-
cijo. Ker je imel Steiner dru-
gačna stališča o duhovnosti od
uradne smeri, ki jo je v društvu
zagovarjala predsednica Annie
Besant, je bil 1.1913 izključen; z
njim pa tudi njegovi številni
pristaši in ti so istega leta usta-
novili Antropozofsko društvo.
Izraz antropozofija je Steiner
skoval iz grških besed anthropos
(človek) in sophia (modrost).
Sedež novoustanovljenega
društva je bil v švicarskem mes-
tu Dornachu, kjer so po Steiner-
jevih načrtih začeli graditi
prečudovito zgradbo, imenova-
no Goetheanum.
Ta arthitektonska umetnost,
narejena iz lesa, je v novoletni
noči iz 1922/23 zgorela do temel-
jev zaradi podtaknjenega požara.
Novi Goetheanum je bil zgrajen
iz betona in dokončan 1. 1928.
Od 1. 1912 je razvijal antropo-
zofsko medicino, ki sodi danes
med alternativne metode zdravl-
jenja. Zdravniki, ki želijo prak-
ticirati Steinerjevo medicino,
morajo obiskovati podiplomski
študij na tovrstni fakulteti v
Švici. Jeseni 1919 pa je ustanovil
t. i. Svobodno waldoifsko šolo in jo
vodil do smrti.
Steiner je v svojem življenju
ogromno potoval in predaval po
Evropi. Želel je, da bi njegova
spoznanja o duhovnosti postala
neodtujljivi del vsakdanjosti.
Napisal je okrog 330 zvezkov.
Naslovi nekaterih Steinerjevih
del: Teozofija - Uvod v nadčutna
spoznanja sveta, Kako se pridobi-
vajo spoznanja višjih svetov, Misti-
ka na začetku novodobnega duhov-
nega življenja, Filozofija svobode,
Kozmologija, religija in filozofija
idr. Umrl je 30. marca 1925 v
Dornachu.
NAUK
Steiner pravi, da se človek ses-
toji iz telesa, duše in duha.
Fizično telo nam omogoča, da
doživljamo svet zgoščene mate-
rije, torej zemeljsko bivanje.
Duša je človekova zavest, v kateri
se odslikavajo razpoloženjska
stanja. Duh pa je božanska zavest,
ki prebiva v jedru duše in nam
daje življenje. Vse te komponen-
te se v človeku tesno prepletajo
in vzajemno delujejo druga na
drugo. Npr. ko telesne aktivnos-
ti v fizičnem telesu nemoteno
potekajo, tedaj v duši nastopi
ugodje in zadovoljstvo. Ko pa se
porušijo, v duši nastane nela-
godje in celo bolečina. V duši
potekajo mnoge mentalne aktiv-
nosti. Če v človeški duši za dalj
časa zavladajo strah, obup in te-
snoba, to odseva na telesnem
počutju in zdravju.
Duša je spona med duhom in
telesom. Preko volje duša aktivi-
ra svoje telo in se realizira v ze-
meljskem svetu. Duh je božja za-
vest, ki se doživlja kot človek.
Bolj ko v duši slabi človekova
zavest (ego), bolj se v njem reali-
zira božansko bitje, ki živi v
skladu z vesoljnimi zakoni.Od
tod je tudi smiselna molitev:
"Tvoja volja naj se zgodi, Oče, ne
moja."
Po Steinerju človek poseduje
tri osnovna telesa: fizično, ete-
rično in duhovno; ta mu omo-
gočajo bivanje na različnih ni-
vojih obstoja. Pri pojmu"eterično
telo" izraz "eter" ne pomeni hipo-
tetičnega etra v fiziki. Gre za oz-
nako subtilnega telesa, sestavlje-
nega iz finih energij, ki so nevid-
ne telesnim čutom. Okrog telesa
in človeške duše pa se nahaja še
aura ali svetlobni ovoj, ki ima se-
dem plasti. Bolj ko v človeku de-
luje (božji) duh, hitreje odpade-
jo ovoji, ki dušo priklepajo k
nižjemu stvarstvu.
Steiner je učil tudi o reinkarna-
ciji in karmi. Človeška duša se
nenehno rojeva v nova ze-
meljska življenja, pri tem pa s
seboj nosi "plodove" (karmo) svo-
jega delovanja. Reinkarnacija in
karma omogočata duši, da se
šola in vzpenja vedno višje k
svetlobi večne resnice.
Po telesni smrti duša preide v
onostranstvo, ki pa ni neki bledi
svet meglenih duhov, ampak gre
za višjo stvarnost, v kateri se ze-
meljski svet zdi kot bledo odsli-
kavanje večnega Duha. V du-
hovnem svetu (Steiner loči se-
dem regij, nivojev ali oblik bi-
vanja) se duša orientira po prin-
cipu simpatije - antipatije do
božanske svetlobe. V nižjih du-
hovnih regijah vladajo nižje
strasti, samoljubje in egoizem.
Višje ko se duša vzpenja, več
božanskih kvalitet doživlja.
Vendar pa gre pri tem za dolgo-
trajni evolucijski proces
čiščenja, ki skozi številne ze-
meljske inkarnacije poteka tudi
v onostranstvu. To traja tako
dolgo, dokler se duša ne povrne
k svojemu Izvoru (Očetu, Bogu,
Vesoljni inteligenci ali kakorko-
li že hočemo poimenovati nekaj,
kar se ne da izraziti z besedo).
Na poti samospoznanja Steiner
ločil 3. faze: priprava (zanjo je
potrebna notranja tišina; razvija
duhovne čute), prosvetljenje
(doživi se duhovna svetloba oz.
bližina "živega Boga") in iniciaci-
ja ali posvetitev (ki omogoča duši
komunikacijo z višjimi bitji iz
duhovnega sveta; te ne smemo
zamenjevati s spiritualizmom, ko
se kličejo duše umrlih, saj
takšna komunikacija ne pripo-
more k dvigu duše).
PIŠE: Mirko Kostanjeve« / PRIKAZ PREDPISOV IN PRAKSE
Generalni
#	Delo in pristojnost gen. drž. tožilca
ZDT, ki v II. poglavju (8.-13. čl.) določa
splošno pristojnost in pooblastila državnega
tožilca (izvrševanje funkcije pregona storilcev
kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj,
delo v civilnih in sodnih postopkih itd.), ne
izvzema generalnega državnega tožilca, ampak
mu v tem in še v drugih poglavjih daje tele pris-
tojnosti:
-	da izda v soglasju z ministrom za pravosodje
predpise za notranje poslovanje državnih tožil-
stev (7. čl.),
-	da izvaja skupaj z ministrom za pravosodje
nadzor nad upravnim poslovanjem državnih
tožilcev (7. čl.),
-	da lahko za obravnavo več zahtevnih kazni-
vih dejanj ali iz drugih zelo tehtnih razlogov
določi enega ali skupino državnih tožilcev in da
v tem primeru premesti državnega tožilca na
delo v drugo državno tožilstvo (10. čl.),
-	da predlaga število mest državnih tožilcev
pri posameznih državnih tožilstvih, katerih šte-
vilo potem določi minister za pravosodje v so-
glasju z vlado RS (14. čl.),
-	da predlaga ministrstvu za pravosodje razpis
prostega mesta državnega tožilca (19. čl.),
-	da vodi delo personalne komisije, katere član
je po položaju (21. čl.),
-	da razpiše volitve članov personalne komisi-
je (21. čl.),
-	da poda mnenje o imenovanju oziroma na-
predovanju na mesto vodje višjega ali
okrožnega tožilstva (23. čl., zadnji odst.),
-	da odloča o premestitvi državnega tožilca na
mesto v drugo državno tožilstvo (35. čl.),
-	da zahteva uvedbo disciplinskega postopka
zoper državnega tožilca (42. čl.),
-	da odloči o suspenzu državnega tožilca, zo-
per katerega je uveden kazenski postopek (49.
čl.),
-	da kot vodja državnega tožilstva RS pošlje
skupno letno poročilo o delu državnih tožilstev
državnemu zboru (62. čl.),
-	da bodisi sam ali po njegovem pooblastilu
drugi državni tožilec posreduje obvestilo o delu
državnih tožilcev sredstvom javnega
obveščanja s pošiljanjem pisnih sporočil ali
sklicevanjem konference oziroma na drugi pri-
meren način (63. čl.),
-	da poskrbi, da državno tožilstvo RS izvaja
nadzorstveni pregled poslovanja nad državnimi
tožilstvi nižje stopnje (67. čl.),
-	sprejema nadzorstvene pritožbe v zvezi z de-
lom državnih tožilcev (68 čl.).
#	Plača, drugi prejemki in povračila gene-
ralnega državnega tožilca
Glede na 28. in 30. čl. ZDT se da sklepati, da
se določijo plača, prejemki in druga povračila
generalnemu državnemu tožilcu po enakih
osnovah, na enak način in v enaki višini, kot je
to po ZSS (glej IV. poglavje) določeno za pred-
sednika vrhovnega sodišča.
# Obnašanje generalnega državnega tožilca
in nezdružljivost njegove funkcije z nekateri-
mi drugimi funkcijami in dejavnostmi
Tudi za generalnega državnega tožilca velja
24. čl. ZDT, ki določa, da mora državni tožilec
pri uresničevanju svojih pravic in svoboščin
vselej ravnati tako, da varuje ugled in dosto-
janstvo svoje službe in da je dolžan zase ohrani-
ti vse, kar je zvedel o strankah in njihovih prav-
nih in dejanskih razmerjih v okviru opravljanje
službe. Prav tako mora varovati tajnost vseh po-
datkov, do katerih javnost nima dostopa, 25. čl.
ZDT pa govori o prepovedi sprejemanja daril
ali drugih koristi v zvezi z njegovo službo.
Kdaj bo ravnanje oz. obnašanje generalnega
državnega tožilca neprimerno, tako da bo za
njim rušil ogled in dostojnost svoje službe, tega
zakonodajalec ni določil niti z navajanjem pri-
merov. Po mojem mnenju pa tudi v 24. čl. ZDT
gre za t. i. osebnostno primernost za opravljan-
je tožilske funkcije, ki se zahteva že ob imeno-
vanju generalnega državnega tožilca in ki mora
biti podana ves čas opravljanja tožilske funkci-
je. Mislim, da take osebnostne primernosti ne
bi imel tisti, ki bi n. pr. hodil pijan v službo,
žalil stranke, se pretepal, užival mamila, javno
zagovarjal fašistično ali komunistično ideologi-
jo in jo uveljavljal pri svojem delu.
Tudi za generalnega državnega tožilca velja
136. čl. ustave, ki določa, da funkcija državnega
tožilca ni združljiva s funkcijami v drugih
državnih organih, v organih lokalne samoupra-
ve in organih političnih strank. Glede na 27. čl.
ZDT pa tudi generalni državni tožilec enako
kot sodnik glede na 41. in 42. čl. ZSS ne sme
opravljati odvetniških ali notarskih poslov oz.
gospodarske in druge pridobitne dejavnosti,
poslovnih poslov, ne sme biti član upravnega
ali nadzornega odbora gospodarske družbe ali
druge pravne osebe, ki se ukvarja s pridobitno
dejavnostjo, ne sme sprejeti nobene zaposlitve
ali dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju službe
ali nasprotovalo ugledu tožilske službe oziroma
vzbujalo vtis, da pri opravljanju svoje službe ni
nepristranski.
0 Ali se za gen. drž. tožilca uporabljajo
določbe ZDT o disciplinski odgovornosti?
Nekateri prej našteti primeri neprimernega
obnašanja generalnega državnega tožilca vsebu-
jejo elemente t. i. disciplinskih prekrškov. ZDT
vsebuje v členih 42-48 posebne določbe o disci-
plinskih prekrških, disciplinski odgovornosti,
postopku itd.
Se nadaljuje
TEDNIK - 7. MAREC 1996
OD TOD IN TAM - 15
GRADIŠČA / pri segulovih si želijo v novo hišo
Potrebovali bi pomoč
V Halozah in še marsikje drugje je družin s socialnimi težava-
mi mnogo, vendar je vsem v naši družbi le težko pomagati. Da je
življenje težko in prepleteno z mnogimi težavami, znajo povedati
tudi pri Segulovih v Gradiščih 12 v občini Gorišnica, kjer imajo
veliko željo, vseliti se v novo hišo. Poleg Centra za socialno delo
jim lahko mord^ na neki način pomagajo tudi v občini, sicer pa bi
veliko več pomoči potrebovali tudi od drugod.
Hiška, v katerih prebiva Šegulo-
va družina danes, je stara dobrih
50 let, pa je na njej že opaziti znake
dotrajanosti. Želja po novi hiši je
za Šegulove že preteklost in ven-
dar so jo šele v lanskem letu uspeli
spraviti pod streho. Pomoč so do-
bili od vsepovsod: s Centra za so-
cialno delo, od sosedov in sokraja-
nov, precej so prispevali tudi na
Gradbenem podjetju Drava, kjer je
oče Branko zaposlen, nekaj denar-
ja pa so privarčevali sami. Šegulo-
vi, ali kot jih v kraju poznajo
Blažekovi, so namreč potrkali na
vsa vrata, kjer so jim lahko nudili
pomoč, vendar pa je bilo denarja
in gradbenega materiala dovolj le
za prvo fazo del; sedaj se je zata-
knilo pri nakupu oken in vrat ter
pri notranji ureditvi. V lanskem
letu so jim v hišo napeljali vodo-
vod, elektrike v novi hiši še nima-
jo, ob našem obisku pa so potarna-
li tudi zaradi slabih cest, ki jih
imajo v Halozah.
"V družini nas je pet članov;
hčerka Silva in sin Martin sta
dvojčka in obiskujeta srednjo šolo,
najmlajša Petra pa je še osnov-
nošolka. Zanje je potrebnega veli-
ko denarja, kajti vsak dan morajo
imeti za malico ter prevoz in radi
so, če imajo kakšen tolar tudi zase.
Veliko denarja jim z možem ne
moreva dati, kajti socialna pomoč
je premajhna, vendar pa kljub vse-
mu lahko preživimo. Mož malo
zasluži in sedaj je še bolan, vedno
moramo prositi za pomoč na Cen-
tru za socialno delo in tudi sedaj se
bomo morali obrniti nanje. Doma
imamo malo obdelovalne zemlje,
redimo svinje in kravo, gospodar-
sko poslopje pa je potrebno večje
obnove. Veseli smo, da je nova
hiša že pokrita, da so naše želje po
skorajšnji vselitvi zelo blizu, le de-
nar moramo še najti," pove najbolj
zgovorna pri Segulovih - mama
Lizika.
"Lahko pogledate tudi kletne
prostore, kjer se vidi, da je stara
hiša v zelo slabem stanju. Nimamo
stranišča in ne kopalnice, moramo
se znajti, kot pač znano, nekaj pa
bomo morali narediti še z gospo-
darskim poslopjem. Za okna in
vrata bomo morali imeti veliko de-
narja, ne vemo pa, kdo vse bi nam
lahko pomagal, morda bomo koga
našli. Vsem bomo za prispevek
hvaležni," je ob obisku povedal oče
Branko.
Da je v gorišniški občini takšnih
in podobnih primerov mnogo, iz-
vemo iz telefonskega pogovora.
Sredstev, ki so v proračunu na-
menjena družinam s socialnimi
težavami, ni veliko, komu jih dati
in kako jih razdeliti, pa odloči po-
sebna občinska komisija za social-
na vprašanja.
Šegulovi socialno pomoč dobi-
vajo redno, občasno jim pomaga še
Karitas, Center za socialno delo pa
jim lahko dodeli izredno pomoč
na osnovi zakona o socialnem
varstvo tri do štiri krat letno.
Zadnji dve leti na območju Cirku-
lan dela socialna delavka Anica
Feguš, ki pravi, da je družin s soci-
alnimi težavami v teh krajih izred-
no veliko in mnoge od teh preje-
majo redne denarne dodatke.
"V Halozah je veliko tudi sta-
rejših, ki imajo skromno kmečko
pokojnino in le s težavo obdelujejo
zemljo, pa vendar niso upravičeni
do socialne pomoči, čeprav bi jim
ta prišla prav. Mnogo revnih
družin se na nas niti ne obrne,
Šegulovim pa smo doslej pomagali
že nekajkrat. Napisali smo jim
mnogo prošenj za dodelitev
pomoči, pred zimo smo jim pris-
krbeli denar za kurjavo, pa tudi v
tem letu smo jim obljubili social-
no pomoč. Koliko bo občina lahko
prispevala, je težko rečij naš Cen-
ter za socialno delo Šegulovim
lahko pomaga tako kot doslej, pri
nas se morajo le oglasiti s prošnjo,"
je povedala socialna delavka Anica
Feguš.
Kako pomagati Šegulovim iz I
Gradišč in še mnogim drugim
družinam v Halozah, je težko reči,
pomoč jim je vsekakor potrebna.
Segulovi jo bodo lahko iskali na
Centru za socialno delo in na
sedežu občine Gorišnica, vendar
bo ta najverjetneje premalo. Jim
bo lahko s kakšnim prispevkom
pomagal še kdo drug? Vsak pris-
pevek in dobro delo Šegulovim ve-
liko pomeni, vsakomur lahko
rečejo le iskreni hvala, upajo pa, da
bodo že prihodnja zimo pričakali
v novi hiši, ki je nedaleč vstran.
Tatjana Mohorko
Pri Segulovih so bili ob obisku doma le oče Branko, mama Lizika in najmlajša hčerka Petra
prejeli smo
Kormoran grozi ribam v Dravi
Dolenjske ribe se selijo v nebo. To sem zasledil v časopi-
su, ker so ribiči ugotovili, da v reki Krki propade v enem
mesecu od šest do osem ton rib, saj jih požro ali uničijo pti-
ce. Kaj se pa dogaja pri nas v reki Dravi?
Omejil se bom samo na področje reke Drave od Zavrča do pre-
točnega jezera v Ormožu - do zapornic hidrocentrale H 1, kjer pri-
pada ribolov Ribiškemu društvu v Ormožu, na desni strani pa RD
Varaždin. Masovni pojav ptice kormoran danes strahotno uničuje
ribe na tem predelu reke Drave. To ptico je videti z mosta v Mari-
boru, prav tako v Ptuju, masovno pa na akumulacijskem jezeru pri
Ormožu, ki meji na Republiko Hrvaško. Če so dolenjski ribiči na
reki Krki ugotovili, da več kot 400 teh ptic uniči toliko rib, koliko
jih potem uničijo v reki Dravi od Maribora do Varaždina?! Kdo
naj to ugotovi, če jih je samo na akumulacijskem jezeru videti naj-
manj 150? Po navedbi ribičev ob reki Krki uničijo te ptice v enem
zimskem mesecu šest do osem ton rib. Da je tudi uničenje rib v
reki Dravi katastrofalno, vemo ribiči, saj lahko dnevno po več ur
namakaš trnek, vendar brez uspeha, v bližini pa se večkrat kot
blisk prikaže na površini vode ptica in v trenutku zopet izgine.
Enciklopedija pravi, da je vodna ptica, imenovana kormoran,
zelo požrešna, saj je ugotovljeno, da v enem dnevu požre ter z
ostrim kljunom poškoduje in tako uniči do 1 kg rib. Ta roparska
ptica je nekoliko manjša od divje race, temnejša na nogah in ima
zelo močno razvite plavuti, kar ji omogoča hitrost in spretnost v
vodi. Živi in vali na spodnjem delu Donave in ob obali Črnega
morja, pozimi, ko ni ledu, pa prileti v naše reke ter masovno
uničuje ribe. Ce se bo to uničevanje nadaljevalo, ne bo več rib in
tudi ne ribičev. Zato bi morala vsa ribiška društva nekako omejiti
masovni pojav te zaščitene in škodljive ptice, ki je že prešla narav-
no ravnotežje do druge vrste živali in jo bo uničila, kar se v naravi
pogosto dogaja.
Anton Hržič, Ormož
TEDNIK - 7. MAREC 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 17
Kuharski nasveti
Zrezki
Zrezek imenujemo tanko rezi-
no mesa, ki jo vrežemo najpo-
gosteje iz stegna tako, da najprej
odrežemo tako imenovano prvo
plast, vendar mesa ne odrežemo
0d osnovnega kosa, nato
vrežemo še enkrat, takrat pa
meso od osnovnega kosa
odrežemo. Dobimo dve tanki
plasti, ki se na sredini držita
skupaj. Temu delu pravimo
hrbet zrezka, odprta stran pa se
imenuje lice zrezka. Glede na to,
iz katere vrste mesa režemo zrez-
ke, poznamo telečji, svinjski, go-
veji, puranji, srnin in še drugi
zrezek. Odprta stran ali lice zrez-
ka je zelo pomembna pri narav-
nih zrezkih, saj naj bi lice zrezka
gledalo osebo, ki zrezek uživa.
Teža zrezka je odvisna od tega,
ob kakšni priložnosti jih uživate.
| V gostinskih lokalih po naročilu
I so najpogosteje težki okrog 18
| dekagramov. Če ste prej že po-
jedli hladno ali toplo predjed -
juho, je zrezek kot naslednja jed
skupaj s prilogo in solato nekoli-
ko lažji, saj vas čaka še sladica.
Za zrezke na splošno velja, da
ne smejo biti pretanki, saj v tem
primeru ne pride do izraza okus
mesa. Praviloma jih režemo
zmeraj pravokotno na potek me-
snih vlaken. Okus jim lahko
spreminjamo z raznimi dodatki,
kot so začimbe, različne obloge
za paniranje, na primer med
drobtine bi lahko pomešali
manjšo količino kokosa, mletih
mandljev ali lešnikov. Že manjše
količine spremenijo okus. Od
začimb pa zraven soli in popra
lahko uporabimo še različne
začimbne mešanice, ki se prile-
gajo vrsti mesa. Perutninskim bi
okus lahko izboljšali s curryjem,
govejim s timijanom in rožmari-
nov, svinjina in teletina pa se
bolj ujemata z industrijskimi
mešanimi začimbami.
Zrezke najpogosteje paniramo,
torej jih obdamo z določenimi
živili. Glede na to poznamo du-
najsko paniranje, sestavljeno iz
moke in raztepenih jajc, na kon-
cu pa meso povaljamo v drobti-
ne; poznamo tudi pariško pani-
ranje: meso najprej povaljamo v
moki, nato v raztepenih jajcih in
postopek po želji ponovimo (ob
ponovitvi postopka bo zrezek vi-
deti še večji, hkrati pa bo
sočnejši); poznamo pa še ang-
leško paniranje: to je zelo podob-
no dunajskemu, le da krušne
drobtine zamenjamo s popolno-
ma belimi, oziroma pri pripravi
drobtin ne uporabimo skorje
kruha. Meso lahko obdamo tudi
z žvrkljanim testom oziroma tes-
tom za palačinke, le da tekočino
oziroma mleko zamenjamo s pi-
vom, vinom ali kislo vodo.
Pri pripravi naravnih zrezkov
pazimo na peko: ker meso na eni
strani pomokamo, ga damo peč v
vročo maščobo z nepomokano
stranjo navzdol, drugače se vam
bo moka v ponvi oziroma poso-
di, v kateri jih pečete, počasi
žgala in to daje omaki nekoliko
grenak okus. Zrezke vedno
obračamo s kuhinjsko vilico, ki
ima dva veliko roglja, tako da en
rogelj potisnemo pod zrezek,
drugi je nad njim in na hitro
obrnemo. Če jih med obračan-
jem z vilico večkrat prepikamo,
ranimo mesna vlakna in zaradi
tega med peko še dodatno izteka
mesni sok, pečeni zrezki pa so še
bolj suhi in trdi, kot bi lahko
bili. Pri pripravi naravnih zrez-
kov v omaki je boljše, da jih naj-
prej na hitro opečete. S tem do-
bite okusnejšo omako, ta je lepše
barve, pa tudi zrezki so veliko
okusnejši in sočnejši. Toplotne
obdelave oziroma pečenja po ne-
potrebnem ne podaljšujete, saj s
tem prav tako zgubite kvaliteto
celotne jedi.
Naslednjič bodo tema prav
tako zrezki. Slišali boste, kakšni
naj bi bili švicarski in ljubljan-
ski zrezki ter zrezki po vrtnar-
sko.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
SVINJSKI STEAK S
KOKOSOM
Za 4 osebe potrebujemo:
-	4 svinjske steake
(svinjska riba); za eno
osebo naj bo težak 15 dag
-	za vsak steak žlička
kokosa
-	sol, poper, olje za peko
-	2 kolobarja ananasa
-	1 celo vloženo marelico
Zraven lahko ponudimo
dušeni riž z mandeljni in porom.
Meso narahlo potolčemo, solimo
in popramo, na eni strani pomo-
kamo in v vroči maščobi na hitro
opečemo z obeh strani. Na pre-
ostali maščobi prepražimo na
kocke narezan ananas in mareli-
co, prilijemo malo sladke smeta-
ne in dobro prevremo. Steake
položimo na pekač, čez vsakega
posipamo kokos in v vroči pečici
spečemo do konca. Položimo na
krožnik ali ploščo in jih polije-
mo z omako.
Krvodajalci
20.	februarja: Nežka Hliš,	j
Mestni vrh 22, Ptuj; Danica Ku-	1
; mer, Placar 40/A, Destrnik; An-	I
ton Bukšek, Žetale 51; Anica
Horvat, Placar 25, Destrnik;
Rudi Frešer, Ob potoku 19, Slo-	i
venska Bistrica; Srečko Marin,	J
Podgorci 101; Marija Ivančič,	I
Ob potoku 19, Slovenska Bistri-	j
, ca.
21.	februarja: Anton Hriberšek,	j
5 Praprotnikova 12; Marko Dela-	j
J korda, Ložnica 22; Zdenko Fer-	|
! jančič, Lukežiči 2; Roman Hor-	j
vat, Ostrožno 9; Igor Brumen,	|
Vodovnikova 5, Maribor; Dejan	J
| Rak, Latkova vas 245; Mitja Ko-	I
j larič, Raičeva 3; Robert Vesen-	|
| jak, Potrčeva 48, Ptuj; Gašper	t
Kunčič, Savska c. 8; Martin Slo-	;
v	i
bodnik, Radovica 11; Uros	I
I Šopar, Partizanska 24; Tomaž	|
| Omahen, Dedni Dol 28; Boris	\
Lebar, Praprotnikova 5, Ptuj;	I
I Matej Temlin, Veščica 25/D; Ka-	j
rel šraj, Prešernova c. 38; Mitja
Blatnik, V toplice 12; Darko Ri-	j
hard, Vrazova 44, Maribor; Mar-	f
| jan Lipičar, Nova vas 15; Patrik	l
| Ikič, Ledinica 23; Janko Žveglič,	t
I Podgorje 4; Dragan Vurušič,
Pod vinogradi 6; Sebastijan Ko-	|
ren, Malo polje 10; Tomaž Pin-	1
tarič, Levstikova 1; Danijel	|
Tomažinčič, Žabče 40; Tomaž	j
Sterle, Ižanska c. 145; Robert	J
Senekovič, Grabe 7; Krešo	f
Škvorc, Benica 16; Boštjan Čer-	f
| nila, Sojerjeva 34; Janez Per-	J
I par, Glavarjeva 19; Milan Čavlo-	|
S vič, Trg zbora odposlancev; An-	|
drej Jureš, Sečovlje 77/A; Uroš
j Maček, Ložnica pri Celju 24;	1
i1 Gregor Kaše, Ul. XIV. divizije 5.	;
} 22. februarja: Mladen Raca,
| Tovarniška 6, Kidričevo; Alojz	|
| Košar, Bišečki Vrh 50, Trnovska	J
| vas; Anton Visinski, Brstje 34,	|
Ptuj; Vlado Krajnc, Sp. Velovlek	I
I 24/A, Ptuj; Janez Štumberger,	|
;; Stojnci 20, Markovci; Jure Ko-	f
ren, Nova ulica 13, Hotinja vas;	|
Bojan Bertalanič, K Brodu 27,
Zrkovci; Ivan Bubnjar, Ul. Kir-	J
biševih 73/B; Drago Vrtič, Dor-	J
i nava 136; Peter Najvirt, Ložane	l
j 6, Pernica; Zvonko Letonja, Ul.	j
j 5. prekomorske 19, Ptuj; Mirko	|
II Vidovič, Zlatoličje 77, Starše;
Milena Murko, Zg. Hajdina 37,
Hajdina; Marjan Pintarič, Zg.
Hajdina 12, Hajdina; Alojz Lu-	i
kner, Zavrh 61/A, Voličina; Bo-	j
jan Ornik, Krčevina pri Vurber-
gu;, Branko Čeh, Podvinci 73,
Ptuj; Dušan Najvirt, Celestrina
11, Maribor; Miha Peklar, Zg.
Duplek 53/A; Jože Cvetko,
Ljubljanjska 94, Maribor; Boris	J
; Pšeničnik, Prušnikova 18, Mari-	1
| bor; Irena Tašner, Trubarjeva	t
11, Ptuj; Stane Ozvaldič,	I
i Tomšičeva 1/c, Slovenska Bi-	f
j strica; Drago Vidovič, Sedlašek	J
34, Podlehnik.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE
Neugodni
odnosi v družini
1. nad.
1. Bolezenski "interakcijski
modusi"
Ce so ločitvene silnice med ma-
terjo in otrokom glede na njego-
vo starost premočne ali ne ustre-
zajo otrokovi stopnji razvoja, se
pojavijo pri otroku resne oseb-
nostne motnje.
Poznamo tri oblike patoloških
interakcijskih modusov: zvezo,
odrinitev in delegacijo.
Za obliko, ki jo imenujemo
zveza, je značilno, da skušajo
starši, še zlasti mati, obdržati
otroka pri sebi v "družinskem
žepu" in zato zavestno ali podza-
vestno ovirajo ali onemogočajo
njegovo rast k samostojnosti.
Posebno pogosto najdemo tako
ravnanje pri materah, ki trpijo
zaradi osamljenosti ali tesnobe.
Take nadprotektivne ali simbio-
llčne matere, kakor jih tudi ime-
nujemo, dosežejo svoj cilj na tri
načine: s pretiranim razvajan-
jem krepijo otrokovo nezrelost, z
lažnimi informacijami o svetu
(npr. da so vsi ljudje hudobni in
nevarni) mu vcepljajo strah pred
ljudmi, s svojimi očitki, da jo za-
nemarja ali da ji ni dovolj hva-
ležen, pa tudi občutke krivde, ki
se krepi, če hoče otrok živeti po
svoje.
Značilno za drugo obliko od-
nosa med materjo in otrokom je
odklanjanje. Takšne matere s
stalnim zanemarjanjem in od-
klanjanjem otroka povzročajo
pri njem težke čustvene in oseb-
nostne motnje.
V tretji obliki odnosa med ma-
terjo in otrokom se mešajo ele-
menti odnosov zveze in odklan-
janja. Za odnos delegiranja je
značilno, da mati otroku sicer
dovoli zapustiti polje staršev,
vendar samo do neke mere. Naj-
večkrat je otrok le podaljšana
roka staršev in je prisiljen izpol-
niti pričakovanja in želje staršev,
npr. pri izbiri poklica, živl-
jenjskih nazorov ipd. Ugotovlje-
no je tudi, da so mnogi shizofre-
ni bolniki imeli simbiotične ma-
tere.
2. Situacija "dvojne vezi"
Značilno za situacijo dvojne
vezi je, da mati da otroku hkrati
dvoje sporočil, ki sta si v na-
sprotju. Mati govori o tem, kako
rada ima otroka, pri tem pa s
kretnjami, z izrazom obraza ali s
svojim vedenjem sploh ne
pokaže nikakršnih nežnih čus-
tev. Ali ko mati tepe otroka in
mu obenem govori, da ga tepe
zato, ker ga ima rada in mu hoče
dobro.
Situacijo dvojne vezi srečamo
pri materah, ki so v odnosu do
otrok razdvojene ali ga sploh ne
marajo, pa zaradi občutkov kriv-
de skušajo to pred njim, samo se-
boj in drugimi prikriti. Zato
kažejo na eni strani pretirano
ljubeč ali skrben odnos, takoj za
tem pa hladnost in sovraštvo, ki
otroku ne ostaneta skrita. Če
tako protislovno komuniciranje,
ko otrok nikakor ne more raz-
brati, ali ga ima mati rada ali ne,
traja leta in leta, pride pri otroku
do tega, da končno sploh ne ra-
zume več odnosov med ljudmi.
Situacija dvojne vezi mu onemo-
goča priti do jasne orientacije o
sebi in o svetu, predvsem pa pri-
zadene njegovo mišljenje.
O drugih patoloških interak-
cijskih modusih pa naslednjič.
mag. Bojan Sinko

V	SADNEM VRTU se že
čuti, da se zima umika. Sadne
rastline so se pričele prebujati
iz zimskega počitka, po pre-
vodnem celičju so se že pričeli
pretakati rastlinski sokovi, v
kratkem bodo vzbrstele in tu-
kaj bo težko pričakovana cve-
toča pomlad. Ob prebujanju
sadnega drevja iz zimskega
počitka pa se prično prebujati
tudi rastlinski škodljivci, z
začetno vegetacijo in brnen-
jem, spomladansko toploto in
dežjem pa so dani pogoji za
razvoj glivičnih in bakterij-
skih rastlinskih bolezni.
Kako bomo ravnali pri
varstvu rastlin pred boleznimi
in škodljivci, da ne bi hkrati
škodili tudi naravnemu okolju
ter zastrupljali sadja žlahtnih
plodov narave? Odgovora na
to vse bolj pereče in zahtevno
vprašanje ni mogoče najti v
nobenem priročniku in še
tako dober strokovni nasvet ne
more biti popoln in izvedljiv,
če vsakdo, ki se z naravo po-
klicno ali ljubiteljsko bavi, v
tem vprašanju ne išče odgovo-
ra sam in po svojih močeh ter s
pomočjo stroke in izkušenj
ukrepa tako, da pri uporabi
pesticidov ne bo škodoval
okolju in bo pridelal zdravo
sadje.
Če sredstev za varstvo rast-
lin pred boleznimi in škodljiv-
ci ne uporabljamo, koristi od
sadnega drevja ni, rastline pa
prej ali slej odmro. Pretirana
uporaba pesticidov pa sadje in
okolje zastruplja. Oboje je
skrajnost in se jim moramo
izogniti. Pot je v zmernosti in
skrajni skrbi, da z ukrepi, ki so
neizogibni, ne podremo nar-
avnega ravnotežja. Ta pot se
prične že pri odbiri odpor-
nejših sadnih vrst in sort, ki
jih bomo sadili. Agrotehnični
ukrepi pri vzgoji in negi sad-
nega drevja naj bodo naravna-
ni tako, da se bodo rastline
same sposobne utrjevati in
bodo tako postajale odpor-
nejše proti rastlinskim
škodljivcem in boleznim.
Če se nameravamo proti
naravnim sovražnikom sadne-
ga drevja uspešno boriti, mo-
ramo njihov biološki razvoj
dobro poznati. Pri varstvu
sadnih rastlin nikoli z ničimer
ne ukrepamo na pamet. Pred
rastlinskimi glivičnimi in
bakterijskimi boleznimi rastli-
ne zavarujemo, preden pride
do okužbe. V ta namen
spremljamo razmere, ki bi ut-
egnile omogočiti okužbe, zato
spremljamo napovedi prog-
nostične službe in rastlino
pravočasno zavarujemo, da
trosi glivic ne vdrejo v njeno
celičje. Za zavarovanje pred
okužbami z glivičnimi bolez-
nimi je mogoče izbirati med
povsem nastrupenimi fungici-
di oziroma takšnimi, ki za
zdravje in okolje nimajo
škodljivih posledic. Sadne
škodljivce uničujemo z insek-
ticidi, toda šele takrat, ko so
rastlino že napadli in to v
takšnem obsegu, ko bi jo
uničili.
Glede predspomladanskega
škropljenja sadnega drevja se
bomo v sadnem vrtu ravnali
predvsem v obsegu, ki ga nare-
kuje njegovo zdravstveno
stanje in po natančnem opazo-
vanju, kako so preživele zim-
ske zalege škodljivcev. Če za-
leg kaperjev, jajčec uši, pršic in
jabolčnega zavijača ne opazi-
mo mnogo, predspomladan-
sko škropljenje z insekticidi
brez škode opustimo. V vrto-
vih z močno zalego škodljiv-
cev in kjer smo že lani imeli
opravek z močnimi napadi,
škropimo z oljem folidol v
0,75 % koncentraciji, sicer pa
sta belo olje ali frutapon v 1 %
koncetraciji prav atako učin-
kovita, vendar manj strupena.
V	OKRASNEM VRTU je
že običajno, da največ vrst
okrasnih trajnic sadimo, dosa-
jujemo ali podsajamo spomla-
di. Nekatere trajnice, kot so
korenike jesenskih aster ali
napol oleseneli potaknjenci
krizantem, do jeseni, ko jim je
čas cvetenja, ne bi dorastle, če
bi jih sadili v drugih letnih
časih. Večino okrasnih drev-
nih in grmovnic sadimo v jese-
ni, da se prek zime zemlja ob
koreninah dovolj sesede in da
se korenine prično razvijati že
pozimi. Korenike šmarnic in
bradatih perunik oziroma
večino vrst pozno cvetočih zel-
natih trajnic sadimo ali dosa-
jujemo poleti ali v zgodnji je-
seni, da bi se tako bolje vkore-
ninile in se utrdile za prezimi-
tev, spomladi pa že bujno zac-
vetele.
Sadike okrasnih trajnic v
vrtnariji ali vzgajališču lahko
pripravimo v treh oblikah: sa-
diko z golo koreniko, sadiko v
vlažnem substratu ter sadiko v
vsebniku ali kontejnerju.
Sadiko z golo koreniko čim
prej posadimo, da se korenika
ne bi izsušila. Pred sajenjem jo
namočimo v vodo, da se dobro
napije.
Pri sadikah v vlažnem sub-
stratu in ovoju iz različnih fo-
lij moramo biti zelo pozorni,
ali niso morda bile v nepri-
mernih skladiščih, kjer bi že
pričele odganjati, saj ob sajen-
ju rastni brsti odmro. Sadike v
vsebnikih sadimo v vseh let-
nih časih razen v hudem mra-
zu.
V ZELENJAVNEM
VRTU na zavetno in sončno
gredo v začetku marca že seje-
mo zgodnje sorte korenčka.
Korenček ima izmed vseh ko-
renovk najkrajšo rastno dobo,
nekatere zgodnje sorte lahko
pulimo že 10 do 12 tednov po
setvi. Sejemo ga v globoka
ilovnato-peščena tla, dobro
oskrbljena s humusom. V plit-
vo zrahljano in dobro pri-
pravljeno zemljo ga sejemo v
vrsti 2 do 3 cm narazen in
medvrstni razdalji 25 cm. Ko-
renčku so ugodne sosede red-
kvica, čebula, rdeča pesa in
por, neugodna pa paradižnik
in nizki fižol. Med vrste ko-
renčka sadimo nekoliko ka-
sneje čebulček, če pa smo se
namenili za vmesni posevek
sejati rdečo peso ali zimski
por, pa mora biti medvrstna
razdalja korenčka 40 cm.
Ker korenček nekoliko
počasneje kali, sta pletje in
prvo redčenje najzahtevnejši
začetni opravili tega posevka.
Če ga sproti ne plevemo in
redčimo, ga kmalu preraste
plevel, rastline zaostanejo v
rasti in občutljivejše so na bo-
lezni in škodljivce.
Za zgodnjo setev sta najpri-
mernejši sorti amsterdamski
in nantes, obe tvorita ne pre-
dolge oranžnordeče korene
sladkega svežega in nežnega
okusa.
Zaradi prijetne arome, veli-
ke hranilne in zdravilne vred-
nosti, nizke kaloričnosti in pe-
stre uporabe je korenček ena
najpriljubljenejših vrtnin.
Vsebuje mnogo karotina, vita-
minov skupine B in vitamina
C, precej rudninskih snovi in
eterično olje. Kot sveža vrtni-
na je v prehrani in zdravilstvu
nenadomestljiv, ker pospešuje
izločanje sladkorja in seča,
spodbuja delovanje želodca in
črevesja ter ugodno deluje pri
motnjah jeter in žolča.
***
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 1. do
3. ter od 10. do 13. marca, zaradi
korenike od 6. do 9. ter od 15. do
17. marca, zaradi plodov 3. do 6.
marca ter zaradi cveta in vrtna
zelišča 9. in 10. marca.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - 7. MAREC 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 18
TORINO / SVETOVNI POKAL V KICK BOXINGU
Slavje v slovenskem taboru
V soboto je v italijanskem Torinu potekal odprti svetovni pokal v kick boxingu v semi
in light kontaktu. Udeležila se ga je tudi slovenska reprezentanca pod vodstvom selek-
torja Vladimirja Sitarja, ki je za tekmovanje izbral deset tekmovalcev. Največ jih je
bilo iz Štajerske, kjer to športno disciplino še posebej negujejo. Najuspešnejši so bili
člani ormoškega kluba borilnih veščin, saj se je /Marce/ Fekonja iz Italije vrnil z bronas-
to medaljo v light kontaktu v kategoriji do 74 kilogramov.
Osem slovenskih reprezentantov
se je na tekmovanju v Italiji uvrsti-
lo med najboljših 16 v svojih kate-
gorijah, kar štirje pa so dosegli
uvrstitev na peto mesto. V semi
kontaktu sta bila to član ptujskega
kluba Alojz Vidovič v kategoriji
do 79 kilogramov in Igor Kalšek
iz Zagorja v kategoriji do 84 kilo-
gramov. V light kontaktu pa sta
enako uvrstitev dosegla Danilo
Korotaj iz Ormoža v kategoriji do
63 kilogramov in Novogoričan
Dušan Ličar v kategoriji do 89 ki-
logramov. Najbolje pa se je odrezal
Marcel Fekonja, ki si je v katego-
riji do 74 priboril tretje mesto. V
odličnih borbah je premagal
Ukrajinca Vladimirja Pinchuka,
Italijana Carla Lucinija in
Madžara Mikosa Zrinija, v polfi-
nalni borbi pa je izgubil z Nassi-
rom Naserejem iz Francije.
Po tekmovanju je Marcel dejal,
da je s svojim nastopom zadovol-
jen. Jezilo ga je le, da je v zadnji
borbi naletel na nasprotnika s tako
neugodnim stilom, da mu ni mo-
gel do živega, čeprav je bila borba
zelo izenačana in je Marcelu za las
ušla uvrstitev v finale.
Danilo Korotaj je bil s svojim
nastopom nekoliko manj zadovol-
jen. Dejal je, da se naši tekmovalci
z drugimi lahko merijo glede teh-
nike, pesti pa jih predvsem po-
manjkanje tekmovanj. Slovenski
kick boksarji se med seboj že tako
dobro poznajo, da potrebujejo za
nove izkušnje več tujih tekmovanj.
Selektor Vladimir Sitar je bil z
doseženim zadovoljen, saj je bil
pred odhodom v Italijo v svojih
napovedih zadržan in skromen,
predvsem ker v reprezentanci ni
bilo Tomaža Barade, svetovnega
prvaka v light kontaktu do 63 kilo-
gramov. Tekmovalci so po njego-
vem pokazali dobre borbe, več pa
bo potrebno narediti za kondicijo,
saj je v zadnjih trenutkih prav ta
izdala predvsem tekmovalce v
light kontaktu. Pohvalil je vzdušje
v reprezentanci, ker so vsi držali
skupaj in navijali za vsakega tek-
movalca, ne glede na to, iz katere-
ga kluba prihaja. Preglasili so celo
sicer zelo temperamentne Italija-
ne.
Ob koncu prireditve so podjetni
gostitelji pripravili še nekaj ekshi-
■TMBBMBBMMMiMM^
bicijskih borb v low kicku, full
kontaktu in drugih atraktivnih
disciplinah.
Kick boxing zveza je ena mlajših
športnih zvez in deluje šele tri leta.
Potovanje v Italijo je bilo prvo in
zanj lahko rečemo, da je bilo pri-
merno organizirano. Doslej so bili
tekmovalci bolj ali manj pre-
puščeni svoji lastni iznajdljivosti
in finančnim zmožnostim, tokrat
pa je stroške potovanja, prenočišča
in kotizacijo plačala zveza. O
kakšnih posebnih nagradah zaen-
krat še ne razmišljajo, saj so tek-
movalci prehrano še vedno morali
plačati sami. Zato lahko mirno
rečemo, da gre za ljubiteljsko
ukvarjanje s športom, ki pa prinaša
že kar profesionalne rezultate. Ne-
koliko žalosten pa je bil občutek,
ko smo se presrečni vrnili v
Ormož, a v nedeljski popoldanski
puščobi, ki vlada v mestu, ni bilo
nikogar, ki bi nas pričakal in z
nami delil veselje ob uspehu. Če bi
se fantje ukvarjali s kakšnim popu-
larnejšim športom, bi bili s temi
rezultati prave zvezde.
Na prijazno povabilo ormoškega
kluba boriltiih veščin je za vas svetov-
ni pokal v kick boxingu v Torinu
spremljala
Viki Klemenčič
Prvi z desne Marcel Fekonja, dobitnik bronaste medalje na
odprtem svetovnem pokalu v kick boxingu v Torinu.
V ognju borbe.
KOLESARSTVO
Ptujiani v
Italiji in 5Wci
Kolesarji Perutnine Ptuj so se udeležili jubilejne, 20. dirke
združenja slovenskih športnih društev v Italiji. V ptujski ekipi so
nastopili: Iztok Melanšek, Gregor Zaje, Marko Baloh, Miran Kel-
ner in Aleš Poljanšek. Na zelo težki in selektivni progi, ki je bila
dolga 151,5 km, je nastopilo več kot 210 kolesarjev iz 39 klubov iz
Italije, Slovenije, Avstrije, Slovaške in Ukrajine.
Kolesarji Perutnine so bili sko-
raj ves čas dirke v glavnini.
Odločal je zadnji krog v vzponu,
kjer je bila skupina 10 tekmoval-
cev, med njimi pa tudi član Perut-
nine Ptuj Iztok Melanšek. Nekaj
kilometrov pred ciljem je bilo zanj
dirke konec, saj je imel dve okvari.
Zmagali so seveda Italijani, vsi
ptujski kolesarji razen Melanška
pa so končali dirko.
To je bila za ptujske kolesarje
prva zelo resna preizkušnja. Fantje
pod vodstvom trenerja prof. An-
dreja Cimpriča dobro delajo, for-
ma se jim dviguje in pričakovati je
dobre rezultate.
Mlajši mladinci in mladinci so
vozili na dirki v Luganu v Švici.
Pri mlajših mladincih je dobro
peto mesto osvojil Štimac, 30. Mi-
ran Kelner, Kovačec in Marin pa
sta odstopila. Pri starejših mladin-
cih je Rogina zasedel 20., Grame
29. mesto, odstopili pa so Kostan-
jevec, Lipovšček in Perša.
Danilo Klajnšek
v
Športne
novice
ODBOJKA # Derbi z Jeseni,
cami
Odbojkarice Marsela Ptuja so p0
16 krogih v drugi državni odboj,
karski ligi na prvem mestu s 26
točkami. Imajo štiri točke pred-
nosti pred Prevaljami in Jesenica-
mi. V soboto, 9. marca, ob 17. uri
se bodo pomerile s tretjeuvrščeno
ekipo Jesenic.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO # Invalidi Ptuja
najboljši
V soboto, 2. marca, je bilo v Ptu-
ju na zračnem strelišču področno
invalidsko prvenstvo posamezni-
kov, ki se ga je udeležilo 15 strel-
cev iz štirih društev: Murska So-
bota, Ljutomer, Ormož in Ptuj.
Norme za državno prvenstvo so
med domačini dosegli: Srečko
Majcenovič (341 krogov), Jože
Pintarič (315 krogov), Franček
Ljubeč (315 krogov), Ludvik
Pšajd (314 krogov) in z zračno
pištolo Slavko Ivanovič (534 kro-
gov) ter od gostov Franc Weindor-
fer (302 kroga).
Franc Cetl
tro izenačili in prešli v vodstvo
4:3, vendar so gostje njihove
napake v napadu kaznovali in
povedli z razliko treh zadetkov
(5:8), a tega niso uspeli
zadržati. V drugem polčasu je
bilo vse do 45. minute ize-
načeno z rahlim vodstvom Dra-
ve. Pri rezultatu 14:14 sta
domačinom uspela dva napada,
prednosti pa niso več izpustili.
Dravi je največ težav povzročal
izkušeni Franc Šandor, ki jih je
očitno presenetil, saj ga niso
znali in mogli ustaviti.
Ptujčanom se je tudi preveč
mudilo, zato so z neizdelanimi
akcijami "proslavili" domačega
vratarja, kar so igralci Ormoža s
pridom izrabili ter ob koncu vi-
soko in zasluženo zmagali, saj
so skozi premalo čvrsto obram-
bo Drave z lahkoto premagova-
li oba vratarja. Sodnika Tomič
in Skubic sta Ptujčanom ostala
v slabem spominu, saj sta že v
prvem polčasu po dvakrat izkl-
jučila najboljša strelca Drave
Hrnjadoviča in Belšaka ter jim
prisodila nenormalno veliko
napak v korakih in tudi precej
več izključitev. Po drugi strani
pa je tudi res, da Drava s takšno
igro v napadu, v kateri ključni
igralci igrajo po svoje in mimo
navodil, v tej ligi na gostovanju
ne more premagati nobene eki-
pe, težave pa ima tudi v svoji
dvorani. In takšno stanje je že
od decembra, začelo pa se je na
izgubljeni tekmi v Brežicah.
ORMOŽ: Šulek, Matej Šandor,
Alan Potočnjak, Fridrih 3. Džar-
mati, Prapotnik, Grabovac 4,
Rajh 2, Kirič 5, Franc Sandor 8,
Javernik, Stumberger.
DRAVA: Valenko, Pučko, Ko-
tar, Belšak 4, Vrtarič 4, Nenad
Potočnjak, Kolettiik, Pisar 3,
Zuran, Hrnjadovič 6, Pšajd,
Belič.
Dol pri Hrastniku, Ormož in
Pivovarna Laško B so z nabi-
ranjem točk doma in na gosto-
vanju (tudi proti najboljšim) te-
meljito zakuhali uvrstitev med
šest ekip, ki bodo napredovale v
bodočo 1. B ligo. Od moštev, ki
so bila v prvem delu pri vrhu, je
sedaj v zelo slabem položaju
ptujska Drava. Medtem ko so se
ji odlepili Radeče, Pomurka,
Gorenje B in Lisca, izenačil
Dol in skoraj dohitel Ormož,
blizu pa so tudi sobotni na-
sprotnik Celjani, bo za uspeh
potrebno temeljito spremeniti
pristop in to v kratkem času, da
ne bo prepozno!
l.kotar
ROKOMET
Ormožani že
tik za Dravo!
V sedemnajstem krogu vzhodne skupine druge moške lige so
Ormožani v svoji dvorani v zadnji četrtini zlomili odpor
Ptujčanov in so jim sedaj tik za petami ter z objektivnimi
možnostmi za uvrstitev med prvih šest moštev. Velika Nedel-
ja je proti vodilnim Radečam sicer dobila prvi polčas, v na-
daljevanju pa ji ni uspelo zmagati.
Rezultati 17. kroga: Ormož - uri). Drava . Pivovarna Laško
Drava 22:17, Velika Nedelja - B? Lisca Sevnica - Ormož, Dol
Radeče 27:30, Polet - Dol pri pri Hrastniku - Velika Nedelja,
Hrastniku 25:28, Krog - Lisca pomurka - Polet, Radeče - Krog
Sevnica 25:33, Gorenje B - Po- in Brežice - Gorenje B.
murka 25:24 in Pivovarna
Laško B - Brežice 40:23.	ORMOŽ - DRAVA
LESTVICA:	22:17 (7:8)
RADEČE....................17 13 2 2 448:400 28	5nn . , .
Okrog 300 gledalcev je v
G0RENJEB..............17 10 2 5	435:422 22	ormoški športni dvorani
POMURKA................17 10 1 6	476:413 21	spremljalo dva različna polčasa.
LISCA SEVNICA........17 8 5 4	441:401 21	V prvem so bili boljši Ptujčani,
DRAVA.....................17 9 1 7	439:422 19	v drugem pa Ormožani.
DOL HRASTNIK .. 17 8 3 6	452 459 19	Domačini so prvi zadetek dose-
0RM0Ž.....................17 8 2 7 410:376 18 gU .ŠdeV ,minUti> ^ "T
pa jim je mladi vratar Valenko
P LASK0B...............17 7	2 8 477:474 16	ubranil številne strele iz bližine
VELIKA NEDELJA.....17 6	1 10 403:405 13	in sedemmetrovko. Na drugi
POLET......................17 5	2 10 403:414 12	strani so Ptujčani dosegli le dva
BREŽICE...................17 4	0 13 369:499 8	zadetka, saj je nekaj strelov
KROG 17 2	3 11 428 486 7	ubranil vratar Šulek ali pa so
_ . ,„ . . . ,	naredili tehnične napake. Po
Pari 18. kroga (v soboto ob 19.	„ ■ . , v. . , .
6 v	prvem zadetku so domačini hi-
PTUJ / SKUPSCINA AEROKLUBA
Športni dosežki in prijetno vzdušje
Minuli petek so se člani Aero-
kluba Ptuj srečali na letni
skupščini in na njej pregledali lan-
skoletno delo ter zastavili cilje za
letošnjo sezono. Skupščina je bila
tudi volilna in tako so letalci izbra-
li tudi novega predsednika kluba
in izvolili člane predsedstva kluba.
Dosedanjega predsednika Ot-
marja Gaiserja, ki je vodil klub
štiri leta, je zamenjal profesor fizi-
ke, motorni pilot in učitelj jadral-
nega letenja Janez Bezjak, pod-
predsednik je odslej Zlatko Čuš,
sekretar pa Edi Hojnik. Člani Ae-
rokluba želijo vključiti v pred-
sedstvo tudi predstavnike občin
Gorišnica in Dornava, kamor sodi
letališče, in ptujske občine.
V pretekli sezoni so bili najbolj
aktivni padalci, ki so s 4017 skoki
presegli plan kar za 60 odstotkov,
za tretjino pa so ga presegli tudi
motorni piloti, ki so skupaj nalete-
li 1024 ur. Med svojimi športnimi
uspehi so piloti najbolj ponosni na
uvrstitve Tomaža Pliberška, ki ga
je Letalska zveza Slovenije glede
na uspehe lanskega leta proglasila
za drugega najboljšega motornega
pilota v Sloveniji.
Aeroklubi po vsej Sloveniji so se
v zadnjem obdobju znašli pred po-
membno preizkušnjo oziroma
pred novimi možnostmi, ki jih na-
rekujejo spremenjnee družbene
razmere in gospodarska recesija.
Poglavitno vprašanje je, ali ostati
na poti samo športnega kluba, v
katerem imajo vsi člani enake
možnosti zaclei^iije, ne glede na
svoje denarne možnosti, ali uvesti
plačevanje naletenih ur in opravl-
jenih skokov tudi za člane, ukvar-
jati pa se tudi s pridobitno dejav-
nostjo. Ob nekaterih slovenskih
klubih je močno zaživel tudi za-
sebni sektor, kar ni samo po sebi
nič napačnega, dokler se interesi
zasebnikov ne križajo s klubskimi
interesi, običajno na škodo klub-
skih interesov. Gotovo bo morala
na tem področju kaj ukreniti tudi
država, dokler pa ne bo, bodo ure-
jali klubi ta razmerja vsak po svoje.
Dejstvo je, da potrebujejo letalski
klubi že za svoje osnovno delovan-
je razmeroma veliko doaarja, pred-
svem pa takrat, ko želijo kupiti
kakšen nov avion ali padalo,finan-
ciranje pa ni sistemsko urejeno.
Pred leti so člani veliko prispevali
z lastnim delom v klubskih delav-
nicah, sedaj pa dela še za zaposlene
delavce več ni, kaj šele za športni-
ke. Ptujski aeroklub pridobiva
sredstva predvsem z organizacijo
prireditev na prostornem letališču
in v hangarjih.
"Poglavitni cilj ptujskega aero-
kluba ostaja športna dejavnost,
udeleževanje tekmovanj in dose-
ganje športnih rezultatov. Obuditi
moramo športnega duha pri članih
in posvetiti več pozornosti medse-
bojni družabnosti in prijetnemu
vzdušju na letališču. V svojem dve-
letnem mandatu želim doseči ur-
avnoteženost med jadralno in mo-
torno sekcijo, povečati pa tudi
skrb za osnovna sredstva in izobli-
kovati pravilnik za vrednotenje
dela na letališču oziroma prispev-
ke za letenje. Večji poudarek mo-
ramo ponovno dati izobraževanju
in pa, kot zmeraj, varnosti letenja.
Želim si, da bi obudili delo mode-
larske sekcije, in to tudi po šolah.
Trudili se bomo, da bomo dosegli
zastavljeni plan letenja in skakan-
ja, to pa je najmanj 20 ur po pilotu.
Upam, da bomo s prireditvami
zbrali dovolj denarja za dejavnost,
glede večjih nakupov pa menim,
da bi potrebovali vsaj do leta 2000
vrhunsko dvosedo jadralno, s kate-
rim bi bilo šolanje pilotov mnogo
lažje. Že letos ali drugo leto bomo
morali na generalni pregled posla-
ti eno dvosedo jadralno letalo Bla-
nik, saj je tik pred iztekom resur-
sa," je povedal novi predsednik
AK, 50-letni Janez Bezjak.
In katere prireditve bo gostil Ae-
roklub letos? Kot vsako leto bodo
na letališču praznovali vsaj perut-
ninarji, člani Aerokluba pa bodo
organizirali ptujski padalski pokal
in športni aeromiting.
MZ
Predsednik Aerokluba Ptuj
profesor Janez Bezjak.
TEDNIK - 7. MAREC 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 19
BODY BUILDING / POGOVOR S TRENERJEM BODY BUILDINGA
Evropski prvak Duško Madžarovii
Brata Madžarovič sta naša najboljša in najkvalitetnejša tekmoval-
ca v body buildingu, kar dokazujeta z mednarodnimi uspehi. Dejan
je svetovni, Duško pa evropski prvak za leto 1995. Tokrat smo se po-
govarjali z Duškom Madžarovičem, inženirjem strojništva in evrop-
skim prvakom v body buildingu.
#	Kdo od vaju z bratom je prvi
začel?
D. Madžarovič: Prvi sem začel
jaz. Dejan je prej treniral atletiko,
jaz pa sem mu govoril, da so atleti
suhi, medtem ko sem jaz rastel z
mišično maso. Tako se mi je pred
desetimi leti pridružil v fitnesu.
#	Kako to, da je Dejan sedaj
boljši kot vi, čeprav ste dalj časa
v tem športu?
D. Madžarovič: Dejan je genet-
ski potencial za ta šport. Obstajajo
ljudje, ki imajo naravne predispo-
zicije, da postanejo šampioni, in
Dejan to ima. Tako lahko on v
bistveno krajšem času doseže to, za
kar jaz potrebujem nekaj mesecev
ali celo let. Jaz sem se približal svo-
jemu maksimumu, ko sem postal
evropski prvak, medtem ko je za
Dejana osvojitev naslova svetovne-
ga prvaka med amaterji le prva
stopnica, saj sedaj odhaja med pro-
fesionalce.
#	Kaj bi vi morali storiti, da bi
se na neki način približali Deja-
nu?
D. Madžarovič: Največji prob-
lem so finance. Glede na to, da sem
od Dejana večji za dvajset centime-
trov, so moji stroški za pripravo na
tekmovanje skoraj dvakrat večji.
Ker pa so te številke astronomske
in naša družina ne zmore dveh
svetovnih prvakov, smo se
odločili, da več vložimo v Dejana,
ker ima boljše predispozicije.
0 Kdo je vaš trener?
D. Madžarovič: Celo slovensko
reprezentanco treniram jaz. Sebe
treniram sam ob pomoči profesio-
nalnih builderjev iz Amerike. Si-
cer pa sva z bratom ustanovila svo-
jo šolo body buildinga, ki se je zelo
obnesla pri učencih po celi Slove-
niji, Italiji in Hrvaški. Bistvo te
šole je, da se manj trenira, večji
poudarek pa je na prehrani.
TEDNIK: Ste trener in tekmo-
valec v eni osebi, tako lahko po-
veste, kakšni so občutki trenerja,
ko njegov varovanec postane
svetovni prvak, in tekmovalca, ki
postane evropski prvak?
D. Madžarovič: Ko je Dejan
zmagal, se je v meni dogajalo, kot
da bi zmagal jaz, praktično je nje-
gova zmaga tudi moja. Enako je za
moji učenki Andrejo Semolič in
Evo Pogačnik, ki sta obe zmagali
na evropskem prvenstvu vsaka v
svoji kategoriji. Občutek je enak,
ko zmaga tvoj učenec, v katerega si
vlagal svoje znanje, in ko zmagaš
sam.
TEDNIK: Ali je v tem športu
starostna meja?
D. Madžarovič: Profesionalci so
v povprečju stari od petindvajset
in petintrideset let. Dejan bo s tri-
indvajsetimi leti najmlajši profe-
sionalec v zadnjih nekaj letih, sam
pa čutim, da pri svojih osemind-
vajsetih komaj prihajam v vrhun-
sko formo. Seveda če bodo fi-
nančna sredstva zadostovala, bom
svoj vrhunec dosegel čez pet let.
TEDNIK: Kolikšen vpliv ima
pravilna prehrana pri razvoju te-
lesa?
D. Madžarovič: Prav prehrani
dajem velik pomen in skušam lju-
dem dopovedati, da pravilna
prehrana ni pomembna samo za
vrhunske športe, temveč tudi za
tiste, ki se sploh ne ukvarjajo s
športom. Pravilna prehrana naredi
zdravega človeka. Vse bolezni, če
niso dedne, izhajajo iz tega, da je
prehrana zgrešena. Torej je skoraj
nemogoče, da je človek bolan, če
ima pravilno prehrano. Tukaj go-
vorim tudi o dodatkih k prehrani,
o proteinih. To ni umetna hrana,
kot nekateri širijo govorice; če bi
bilo to res, potem bi v Afriko pos-
lali nekaj vagonov te hrane in la-
kote ne bi bilo več.
TEDNIK: Ali je body building
šport za telesno ali tudi umsko
aktivnost?
D. Madžarovič: Uspešen body
builder ne more biti človek, ki
nima ogromno znanja o prehrani,
biokemiji, anatomiji in fiziologiji.
Da človek pridobi takšno znanje,
je potrebno, da je izobražen oziro-
ma do neke mere inteligenten. Vsi
svetovni builderji so končali viso-
ke ali višje šole, tako da tisti rek, ki
se pri nas večkrat sliši, da če ima
mišice, nima v glavi nič, ne velja.
Sam štejem med body builderje
tiste, ki se s to dejavnostjo ukvarja-
jo kot s športom, se udeležujejo
tekmovanj, ne pa gorile, ki stojijo
pred diskotekami in imajo 120 ki-
logramov oziroma so debeli, sami
sebe pa imenujejo body builderji.
Torej je razlika, kdo je body buil-
der, kdo pa je samo kot omara.
TEDNIK: Kaj bi dejali ob kon-
cu najinega pogovora?
D. Madžarovič: Vse bralce Ted-
nika bi povabil na en trening v nji-
hov najbližji fitnes center. In če se
bodo po treningu počutili slabše,
naj fitnesa ne obiščejo več, ker pa
sem prepričan, da se bodo počutili
bolje, bodo gotovo postali redni
člani.
Milan Krajnc
Duško Madžarovič z Andrejo Semolič in Damirjem Klaričem, svojim
sponzorjem.	Foto: Matjaž
NK ALUMINIJ
Dobre igre v prija-
teljskih srečanjih
Kidričevo - Nogometaši Aluminija iz Ki-
dričevega so se pričeli pripravljati na spomla-
danski del prvenstva v 3. slovenski nogometni
ligi vzhod v sredini januarja. Njihove vrste je
zapustil Saša Gajser (Železničar Ljubljana),
prav tako pa ni več Jerenka, Husla itd. Zaradi
obveznosti je začasno nehal tudi vratar Budi-
mir, zaradi poškodbe ne trenira Ivo Lončarič
(poškodba na delovnem mestu), bilo pa je tudi
nekaj izostankov zaradi bolezni.
Pridobitvi Aluminija Šaberl in Gerečnik sta se
dokaj dobro vklopila v sistem igre trenerja Franca
Panikvarja, le da slednji zaradi poškodbe še ni po-
kazal, da bi lahko bil okrepitev. Napadalna vrsta
Aluminija je veliko pridobila z vrnitvijo po
poškodbi kapetana moštva Roberta Hojnika.
Odigrana prijateljska srečanja kažejo, da se no-
gometaši Aluminija v formi dvigujejo, lukenj je
vedno manj. Toda tudi v preteklem prvenstvu so
pričeli zelo dobro, na koncu pa opešali. Seveda so
cilji z močno spremenljeno igro drugačni. Prima-
ren je obstanek, saj zaloga točk ne daje dovolj zago-
tovil za mirno nadaljevanje.
Če bodo nogometaši Aluminija prikazali podob-
ne igre, kot so jih v pripravljalnem obdobju, še v
prvenstvu, bo slika povsem drugačna. Popraviti
bodo morali predvsem realizacijo v napadu. V vra-
tih je zanesljiv Leopold Šmigoc, kot libero Miran
Emeršič, v sredini Šaberl in Iztok Fridl, pa tudi
napad se polagoma prebuja. Do pričetka prvenstva
bodo odigrali še tri kontrolne tekme ter v kar naj-
večji meri motivirani pričakali tekmo prvega kola
v nadaljevanju prvenstva z mariborskim Kovinar-
jem. Želijo biti dobri, da ljubitelji nogometa ne bi
govorili, kako imajo v Kidričevem najboljše
igrišče, da pa moštvo ne velja. Nogometaši na čelu
s trenerjem Panikvarjem so pred nadaljevanjem
prvenstva zmerni optimisti.
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
7. DRŽAVNA LICA • Ptuj - Kranj
1662:1612
V devetem kolu 1. državne lige so Ptujčani gostili
močno ekipo Kranja. Strelci gostujoče ekipe so že v
lanski sezoni v prvem kolu premagali domačine, ven-
dar to ni oviralo strelcev SD Ptuj, da osvojijo drugo
mesto v državni ligi.
Ptujski strelci so se na svojem terenu maščevali z vi-
soko zmago. Z razliko 50 krogov so pokazali, da so iz
kola v kolu boljši. Posamezno je zmagovalec Janez
Štuhec s 570 krogi, drugi je bil Ludvig Pšajd mlajši
(552), tretji pa Franc Peternel (550).
Najboljše je streljala tudi Majda Raušl, pa čeprav
zunaj ekipe za posamezno uvrstitev: v svoji kategoriji
je od 400 krogov nastrelila kar 376 krogov, kar je le za
dva kroga več, kot je norma za evropsko prvenstvo, v
kategoriji članov pa 562 krogov, kar je bil drugi naj-
boljši rezultat srečanja.
Mladinec Sašo Porok je streljal odlično in rezultat
540 krogov obeta mnogo za mednarodno tekmo v Ni-
tri (Češka), kjer Sašo nastopa z najboljšimi mladinci
Slovenije.
Tekmo je odlično vodil državni sodnik Konrad
Kramberger.
2. DRŽAVNA LIGA * Ptuj Petlja - 7
Pohorski bataljon Ruše 1581:1479
Ekipa Petlja Ptuj je zmagala v devetem kolu. Ekipo
Ruš je premagala za celih sto krogov. Mladinka Alen-
ka Peteršič je s 514 krogi premagala svojega mladin-
skega nasprotnika kar za 81 krogov. Posamezno je bil
ponovno najboljši Milan Stražišar s 539 krogi, drugi
je bil Igor Zupanič (535), Izidor Pulko pa je debitiral
v ekipi Petij in osvojil tretje mesto s 528 krogi.
5. Ivanovič
Športne novice
MALI NOGOMET # Milo
Juventus - Poetovio Tok
Tok 3 : 6
Ptujska ekipa Poetovio To tok je poskrbela za
presenečenje v dvanajstem igralnem dnevu I. slo-
venske malonogometne lige, saj so na gostovanju v
Celju pri vodilni ekipi prvenstva Mili Juventusu
presenetljivo, a zasluženo slavili s 6:3. V zelo raz-
burljivem srečanju je ptujska ekipa vodila vso tek-
mo, domačinom pa zadala prvi poraz na domačem
igrišču. Zadetke za Poetovio Tok tok so dosegli
Boštjan Bezjak dva, po enega pa Šalamun, Celin-
ger, Leben in Klinger. Omeniti velja tudi dobre
obrambe Silva Komika; ta je tako upravičil zau-
panje selektorja malonogometne reprezentance
Dušana Razborška, ki ga je pozval na priprave re-
prezentance v Škofio Loko.
V	soboto, 3. marca, ob 20.30 bo v dvorani Center
srečanje Poetovio Tok tok - Carioce Maribor.
JUDO O Sijajen nastop
Ptujianov In Gorišniianov
V	Lendavi je bilo v soboto, 2. marca, tradicional-
no mednarodno prvenstvo za pokal Lendave '96.
Udeležilo se ga je okrog 300 tekmovalcev iz kar 30
klubov iz Madžarske, Hrvaške, Avstrije in Slove-
nije, tekmovali pa so v dveh starostnih kategori-
jah: mlajši dečki in deklice ter starejši dečki in de-
klice.
Do 34 kg je bil Gorišničan Dani Rus prvi,
čeprav je tekmoval z za glavo višjimi tekmovalci in
je v finalu premagal celo državnega prvaka. Emin
Muratovič, Ptuj, je bil zmagovalec v svoji katego-
riji. Srebrn je bil Gregor Kolednik, Gorišnica, do
71 kg, bronasti pa Miljenko Kokot, Gorišnica, do
71 kg ter Ptujčani Aleš Krajnc v kat. do 38 kg,
Aljaž Frajnkovič in Sašo Brmež pa v kat. do 50
kg. Peti so bili: Gorišničan Žan Horvat do 50 kg,
Primož Krajnc, Ptuj, Milan Kokot, Gorišnica, do
55 kg, ter Mirnes Alič in Robi Štumberger, Gor.,
do 60 kg, Ptujčani Damjan Zagoršek (do 46 kg),
Sašo Oblak (do 50 kg) in Sašo Koletnik (do 65
kg) so na koncu pristali na 9. mestu.
Mladi judoisti so prikazali zelo dinamične borbe
z vrhunsko tehniko, ki so jo gledalci večkrat bučno
pozdravili.
Simon Starček, Ivan Rus
JURŠINCI • Smučarski
skoki
Športno društvo Slovenske gorice v Juršincih je
na Stampohu organiziralo regijsko tekmovanje v
smučarskih skokih. Dobro pripravljeno 45-metrs-
ko skakalnico, ki leži na najnižji nadmorski višini
v Sloveniji sredi Slovenskih goric, je projektiral
Anton Jevšenjak iz Velenja.
Nastopilo je 33 tekmovalcev in dosegli tele re-
zultate: pri mladincih do 13 let je zmagal Matej
Oder iz Mislinje, drugi Boris Keršič, Šmartno, in
tretji Marko Šteharnik, Velenje. Pri članih je zma-
gal Rolando Kaligaro, drugi Bojan Hriberšek in
tretji Viktor Čepelnik (vsi Velenje). Pri veteranih
je zmagal Silvo Plevnik, Mislinja, 2. Ivan Navert-
nik, Mislinja, 3. Milan Potočnik, Kamnica ... Or-
ganizator je pripravil bogate nagrade in pokale, po-
sebej pa nagradil novega rekorderja skakalnice
(novi rekorder je s 43,5 m Peter Čeh).
-anc
ŠAH O Podkriinik državni
prvak
V soboto, 2. marca, se je v Kranju končalo mla-
dinsko šahovsko prvenstvo za fante do 18 let. Med
28 šahisti iz vse Slovenije je zmagal 17-letni
Ptujčan Gregor Podkrižnik, član ŠK Piramida
Maribor. Vodstvo je prevzel že po 5. krogu, ko je
premagal glavnega tekmeca Šolna. Zanesljivo igro
je potem nadaljeval do konca, saj je bil edini nepo-
raženi t igralec prvenstva. Podkrižnik se bo kot
predstavnik Slovenije udeleželil svetovnega mla-
dinskega šhovskega prvenstva.
Končni vrstni red: 1. Gregor Podkrižnik (Mari-
bor) 7 točk, 2. Primož Šoln (Vrhnika) 6,5 točk, 3.
Niko Praznik (Vrhnika) 6 točk.
PD
SREDNJEŠOLSKA PRVENSTVA / KOŠARKA, ODBOJKA, STRELSTVO
Pripadnost ekipi
Največji korak, ki gaje bilo čutiti na parketu dvo-
rane Center, je bila pripadnost ekipi, ki so jo ka-
zali tekmovalci. V zadovoljstvo vseh se pri teh tek-
movanjih srečujemo s fenomenom lepih priredi-
tev, ki so pripravljene na visoki ravni z veliko gle-
dalci.
KOŠARKA
Dijaki - Po zadnjem nastopu mladih košarkarskih
upov na prvenstvu srednjih šol za dijake je jasno, da
se ptujski košarki, vsaj glede znanja in izjemne talen-
tiranosti generacije 1979, ni treba bati prihodnosti.
Izidi: EŠ - TESŠ 17:35, PESŠ - EŠ 23:27, GIM - KŠ
62:18, TESŠ - PESŠ 29:24. Za 3. mesto: EŠ - KŠ
37:30; za 1. mesto: GIM - TESŠ 52:33. Vrstni red: 1.
Gimnazija, 2. Tehniška elektro in strojna šola, 3. Eko-
nomska šola, 4. Kmetijska šola, 5. Poklicna elektro in
strojna šola.
V pravi smeri razmišlja prof. športne vzgoje na
Gimnaziji Igor Solina: "Športna morala ekip je bila
na visokem nivoju. Mladi se morajo zavedati, da je
pomembna predvsem igra in želja, da pokažejo svoje
sposobnosti. To pa ne pomeni, da so obremenjeni z
zmago ali porazom. Pozna se, da so fantje člani KK
Ptuj in da tekmujejo v Šolski košarkarski ligi. Obeti
za naprej so dobri."
ODBOJKA
Dijaki - Spremljali smo lepo športno predstavo - di-
jaki iz TESŠ pa so bili v finalu za odtenek uspešnejši
od nasprotnika.
Izidi: KŠ - PESŠ 0:2, GIM - KŠ 2:0, TESŠ-EŠ 2:0,
PESŠ - GIM 0:2; za 3. mesto: PESŠ - EŠ 0:2; za 1.
mesto: GIM - TESŠ 1:2. Vrstni red: 1. Tehniška elek-
tro in strojna šola, 2. Gimnazija, 3. Ekonomska šola,
4. Poklicna elektro in strojna šola, 5. Kmetijska šola.
Prof. Damijan Samojlenko, športni j>edagog zma-
govalne vrste, je turnir ocenil takole: "Ce bi se odboj-
karsko znanje in kakovost igralcev razvijala v enakem
tempu, bi bilo čudovito. Nastop svoje ekipe bi opisal s
splošnim pravilom srednješolske odbojke: Ko ima
ekipa prednost, so tekmovalci izredno motivirani, ko
izgublja, pa se precej poslabša."
Dijakinje - Tudi ta turnir je bil izjemno privlačen
in kakovosten. Izidi: KŠ - GIM 0:2, EŠ - KŠ 2:0, GIM
- EŠ 0:2. Vrstni red: 1. Ekonomska šola, 2. Gimnazija,
3. Kmetijska šola.
Prof. športne vzgoje na EŠ Bojan Novak je bil po
tekmovanju zadovoljen: "Igralke so bile zelo aktivne,
z dobro igro v polju, na mreži in tudi v napadu. Odli-
kovale so se še s servisom in sprejemom. Pozna se, da
sestavljajo jedro ekipe igralke OK Marsel iz Ptuja, ki
vodi v II. državni ligi."
STRELSTVO - dijaki, dijakinje
Na strelskem prvenstvu je bilo nekaj novincev, ki
bodo skušali svoje dosežke izboljšati. Za mojstre
zračnega orožja tekmovanje ni bilo prezgodaj, za
mnoge druge pa so bili njihovi mentorji prepričani,
da bi kakšen mesec kasneje streljali veliko bolje.
V kategoriji posameznikov je Matija Potočnik,
PESŠ, za en sam krog premagal Marjana Grila iz
TESŠ. Obema je treba priznati dober dosežek.
Umirjeno napreduje Alenka Petrušič iz Gimnazije
Ptuj: zanesljivo je zmagala pri dijakinjah, s 352 krogi
pa je bila najuspešnejša udeleženka prvenstva.
Pričakuje se njena zanesljiva uvrstitev v finale držav-
nega prvenstva posameznic.
Rezultati: posamezno dijaki: 1. Matija Potočnik
(PESŠ) 342 krogov, Marjan Gril (TESŠ) 341, 3. Ro-
bert Šimenko (GIM) 331,4. Krešo Kosi (PESŠ); dija-
kinje: 1. Alenka Petrušič (GIM) 352 krogov, 2. Mojca
Grula (EŠ), 336,3. Olga Šajnovič 304. Ekipno - dijaki:
1. Poklicna elektro in strojna šola, 2. Gimnazija, 3.
Tehnična elektro in strojna šola, I., 4. Teh. el. in str.
šola II., 5. Gimnazija, 6. Ekonomska šola. Ekipno - di-
jakinje: 1. Ekonomska šola, 2. Gimnazija.
Od obeh zmagovalnih ekip (dijake je vodil Adolf
Mihelač, dijakinje pa prof. šp. vzg. Drago Musič) se
tudi v nadaljevanju tekmovanj pričakujejo odlični re-
zultati.
Ivo Komik
BOKS
Ptujiani
najboljši!
V nedeljo je na 5. državnem prvenstvu v boksu
v Mariboru nastopilo 65 boksarjev iz desetih
klubov. Ptujski boksarji so izpolnili pričako-
vanja. Čeprav uspeha niso glasno napovedova-
li, so v sebi bili popolnoma prepričani o zma-
gah, saj se popolnma zavedajo reka, ki pravi:
"Kdor veliko govori, malo naredi!"
Dosegli so kar sedem naslovov državnih prvakov
in en naslov viceprvaka Slovenije. Pri mladincih je
v lahki kategoriji zmagal Dušan Rakuša, v polvel-
terski Robert Holc in v srednje težki Klemen
Brumen, pri članih pa v velterski kategoriji Dejan
Zavec, polsrednji Arman Krajnc, srednji Boris
Horvat in supertežki Miro Fleischer. Drugo mes-
to v bantamski kategoriji je osvojil Stanko Mla-
kar. Vsi boksarji so iz Boksarskega kluba Ptuj, le
Dejan Zavec je iz Tehcentra Ptuj.
Vse pohvale gredo trenerjema Albinu Mercu,
nekoč odličnemu boksarju in enajstkratnemu
državnemu prvaku, in Ivanu Pučku. Varovanca
obeh trenerjev Dejan Zavec in Arman Krajnc sta
tudi kandidata za Evropsko prvenstvo, ki bo na
Danskem 28. marca, odšla pa bosta tudi na olim-
pijske igre v Atlanto.
Milan Krajnc
20 - ZA RAZVEDRILO
7. MAREC 1996 - TEDNIK
LUJZEK
Dober den vsoki den! Zima se
tak pomalen poslovla in se gor na
njo pomlod sprovla. Mene že
nekaj škromple pri srci. Posebno
tote dneve okoli 8. merca, gdo
majo vse pi... pi... pismene žen-
ske godovno. Pravzaprav zaj v
toti novi oblosti človik več ne ve,
kere proznike bi častija, posebno
tiste, ki se okoli žensk sučejo. Eni
prisegajo na valentinovo, drugi
na 8. mere, tretji pa na mutertag
... Vete, to je p rov a potuha žen-
skemi spoli, saj moški razen 40
mučencof nemarno provega
proznika, pa še toti neje, kak se
reče, zapovedani. Pri naši hiši je
Že tak, da ne bi kokšne vejke
zamere blo, da jaz Mici za va-
lentinovo srčeka kupim, za osmi
mere rožice in še kokšno darilo,
za mater dan pa tudi more nekaj
biti...
Pa naj bo zadosti heca. Vsem
meteram, deklinam in ženskam
nasploh želim vse lepo. Pa ne
samo ob valentinovem, 8. merci
in materinskem dnevi, pač pa vse
dni v leti, podnevi in ponoči, v
skupni pomoči, da bi nam
moškim in ženskam lepo, veselo
in zdravo bilo. Pa vseeno smo na
našem Suhem Bregi sklenli, da
bomo v petek zvečer pripravil
našim ta bojšim polovicam
nekšno prisrčno presenečenje, ki
smo mu v štorih cajtih rakli afeže
veselice. Pa saj je vseeno, kak se
reče, glovno je, da se lidje
družimo, tudi tisti, ki smo med
seboj skregani po sesedski,
strankarski ali drugi liniji. Jaz že
dugo ponovlam tisto misel, ki
provi: Saj je vseeno kaj si, kdo si.
Glovno je, da si dober človik,
pošten, delaven in nasploh sosed
sosedi - sosed.
Eh, pa smo drgoč na kunci
totega tjedenskega pisma, ki vam
ga pošilam prek hribov in dolin,
prek štorih in mlodih deklin, z ve-
jko željo, da še dugo ne bi bija
nibeden hin...
Mica me glih zaj zove:"Lujs,
kaj boš celi den v koči smrda. Po-
jdi, grema v štalo kidat gnoj, potli
malo v gorico rožje vun nosit,
potli drgoč v štalo." Tak se mi
godi.
Srečno!	Vaš LUJS
TEDNIK - 7. MAREC 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 21
Info - glasbene novice !
Info - kviz
Ali veste, kateri pevec je na sliki?
Izrežite glasovnico, vpišite odgovor,
in če vam bo sreča naklonjena, vam
bodo v prodajalni Tehnika Emone
Merkuija Ptuj podarili zgoščenko.
Daje bila pred štirinajstimi dnevi na
sliki Marta Zore, je med drugimi
ugotovila tudi Lidija Majerič, Zg.
Jablane 28, 2326 Cirkovce.
Čestitamo!
Odgovore na današnje vprašanje
pošljite (ali prinesite) na: Ured-
ništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj.
Rok: četrtek, 14. marca.
Reševalec:
Naslov:
Ime pevca:	____
Slovenija se prebuja in v ljubljan-
ski dvorani Tivoli se ponovno obe-
ta velik koncertni dogodek, saj
bodo 23. marca koncertirali
amriški punk rokerji GREEN
DAY. Trio GREEN DAY sestavl-
jajo Billie Joe, Mike Dirnt in John
Kiftmeier, ki so izdali že tri albu-
me z naslovi: 39/Smooth, Dookie
in Insomniac!
DAVID BOWIE je imel v začetku
februarja koncert v Ljubljani in je
publiko navdušil s starimi hiti, kot
so China Girl, Let's Dance6, The
Man Who Sold the World, prav
tako pa je predstavil novi album
Outside. DAVID je tokrat prese-
netil, saj se je povezal z duetom Pet
Shop Boys, ki je naredil podlago za
pesem HALLO SPACEBOY
(***).
Odkritje leta 1995 je gotovo 21-let-
na kanadska pevka ALANIS
MORRISETTE, ki je posnela
odličen debitanski izdelek Jagged
Little Pili. ALANIS je zbrala tudi
šest nominacij za glasbeno nagra-
do grammy, kar je dobra reklama
za skladbo z izvrstnim besedilom
YOU LEARN. (***)
Ameriški ročk band GIN BLOS-
SOMS je tretji album naslovil s
Congratulations I'm Sorry, kot no-
silno skladbo pa so izdali Till I
Hear it from you. GIN BLOS-
SOMS kot drugi single ponujajo
melodično pesem FOLLOW
YOU DOWN. (***)
Ljubitelji disco glasbe se gotovo
spominjate super hita I will Survi-
ve, ki ga je v originalu preprevala
Gloria Gaynor. Soul diva DIANA
ROSS je ponovno zapela in prire-
dila komad I WILL SURVIVE
0Mb*-) ter ga namenila vsem
transvestitom po svetu.
Nemški duo CULTURE BEAT si je
svetovno slovo prislužil s komadom
Mr. Vain. Novi album Inside out
skupine CULTURE BEAT zavzema
tudi povprečni plesni komad CRY-
ING IN THE RAIN. (***)
Italijanski D.J. in producent RO-
BERT MILES je sodeloval in se učil
pri nekaterih projektih Alexa Party-
ja. Številka ena italijanske lestvice
pripada studijskemu mojstru RO-
BERTU MILESU z underground
Plesnim komadom CHILDREN.
(***)
Člani kvarteta MN'8 so Kule T., G-
Man, Ke in Dee Tails. Lani so razgi-
bali Evropo s komadom Got a Little
something for you, ki mu sedaj fantje
dodajajo dobro soul pesem PAT-
HWAY OF THE MOON. (***)
Ameriški pevec LIONEL RITCHIE
je bil nazadnje med popularnimi leta
1992 z albumom Back to Front. Na-
zaj na fronto ali nazaj na glasbeno
sceno se LIONEL vrača s prijetno
soul balado z naslovom DON'T
WANNA LOSE YOU. (***-*•)
CELINE DION se je leta 1994
omožila s piscem skladb in produ-
centom Davidom Fosterjem. Lani je
CELINE izdala album D Lux, sedaj
pa kot single izdaja naslovno popev-
ko novega albuma FALLINGINTO
YOU. (****)
Glasbeno iztopajoči albumi februar-
ja so: Murder ballads - NICK CA VE
& THE BAD SEEDS, Set the Twi-
light Reeling - LOU REED, Expec-
ting to Fly - THE BLUETONES,
Party Album - OUTHERE BROT-
HERS, Deliverance - BABY D.,
Greatest Hits - TAYLOR DAYNE,
Deborah Cox-DEBRORAH COX,
Lay it down - COWBOY JUNKIES,
Naughty Little Doggie - IGGY POP,
Mercoury Falling -STING.
Med kompilacijskimi zgoščenkami z
najnovejšimi hiti izstopa BRAVO
HITS 12, na katerem najdete tele
komade: Missing - EVERYTHING
BUT THE GIRL, We've got it Goin
on - BACKSTREET BOYS, Lemon
Trees -FOOL'S GARDEN...
David Breznik
1.	Jesus to a Child
-GEORGE MICHAEL
2.	Open Arms
-	MARIAH CAREY
3.	Doh Woh Diddy
-	FUN FACTORY
4.	Spaceman
-	BABYLON ZOO
5.	Count on me
-WHITNEY HOUSTON &
CE.CE. WINANS
6.	Do you stili - EAST 17
7.	Let your Soul be your Pilot
-STING
8.	Missing
-EVERYTHING BUT THE
GIRL
9.	One of us
-	JOAN OSBORNE
10.1 Love to Love
-LA BOUCHE
►Mladi dopisniki
RAZMIŠLJANJE
Trd bodi, neizprosen, mož jek-
len, kadar braniti je časti in
pravde narodu in jeziku svoje-
mu!
Takšen je pač naš svet. Nekatere
narode so včasih in jih na žalost
imajo tudi še danes za manjvred-
ne. Med temi smo se znašli tudi
Slovenci. Dolga leta smo čakali
na samostojnost. Bili smo ne-
kakšna žoga v igri zgodovine, ki
so si jo podajale razne države.
Slovenci smo pogumni kakor
naši pradedi, ki so v boju vihteli
svetel meč. Narod, ki je potlačen,
postane trd in toliko bolj hrepeni
po svobodi. Ta narod rodi prav
takšne sinove. Ti se ne bodo skri-
vali pred sovražnikom. Pogum-
no se bodo postavili po robu. In
kljub smrtnim ranam ne bodo
izgubili upanja in hrepenenja po
svobodi.
Drama J. Jurčiča in F. Levstika
govori o boju med Slovenci in
Nemci. Ta pripoved pooseblja
slovenski narod. Govori o živl-
jenjski resnici našega naroda, o
njegovem trpljenju, ponižanju
in upanju, ki se nam je, hvala
bogu, izpolnilo. Kaj bi dal Tugo-
mer, da bi videl, da slovenski
narod, njegov narod, živi svo-
bodno! Ne sicer najlepše, pa
vseeno svobodno. Svobode ne
preplača noben denar. Če daš
ptiča v zlato kletko in mu naseješ
najboljšega zrnja, bo ptič
osamljen. Njegov glas bo one-
mel. Oziral se bo proti oknu, ozi-
ral se bo po svobodi. Ne! Hrepe-
nel bo po svobodi, po tisti
skromni drobtinici kruha, ki jo
je našel na klopi v parku. Podob-
no je z nami in z vsemi tistimi
narodi, ki so bili kdaj zatirani.
Tugomer je v svojem življenju
naredil eno samo, a usodno zmo-
to. Pristal je na pogajanja s tujci.
Premamila ga je krona. Ni veliko
manjkalo, pa bi končal v zlati
kletki. Po tej usodni zmoti se je
odločil, da se bo šel v prvo bojno
črto borit proti sovražniku, ki
mu je hotel vzeti svobodo, njego-
vo in naše največje bogastvo. V
tej bitki je ubil izdajalca, sam pa
žalostno končal. Toda umrl je
svoboden, ne v kleti. Svoji ženi
Zorislavi je naročil, naj dobro
pazi n^ njegovega sina. Ta je zra-
sel v velikega bojevnika, ki ga ni
plašila očetova nezgoda.
Jurčič in Levstik sta v Tugome-
ru prikazala tudi na žalostno
usodo slovenskih kulturnikov,
ki se niso borili z mečem, ampak
s peresom in svoje življenje po-
klonili ljubezni do domovine.
Slovenci smo samostojni. Če
hočemo to obdržati, se moramo
držati teh besed: "Torej, sin slo-
venski! Trd bodi, neizprosen,
mož jeklen, kadar braniti je časti
in pravde narodu in jeziku svo-
jemu."
Bojan Kurež, 8. b
OŠ Videm
ZAPRTA V OMARI
Bila je sončna sobota. Pri sošolki
Tanji smo praznovali njen rojst-
ni dan. Ob štirih popoldan smo
se zbrali pri njej.
Bilo je zelo zabavno. Skakale
smo po hiši, da se je ta kar tresla.
Bila sem utrujena in vsa zasopla
sem dahnila: "Kaj ko bi igrale
kakšno bolj mirno igro?" Vse so
se strinjale. Anita je predlagala:
"Pojdimo s poštarja." "Ja, pojdi-
mo se!" smo vzkliknile ostale. To
je podobna igra kot slepe miši.
Takrat je bila na vrsti Tanja, da
nas poišče. Saša, Petra in jaz smo
se skrile v omaro. Omaro so pri-
jateljice zaklenile na zunanji
strani.
Že dolgo smo čepele v zaklenjeni
omari. Začelo nam je primanjko-
vati zraka. Tolkle smo po vratih
omare, a nas ni nobena slišala.
Začela sem kričati: "Odprite, hi-
tro!" Nič se ni zgodilo. Mislila
sem, da se mi iztekajo zadnje mi-
nute. V srcu me je zabolelo, ko
sem pomislila na tiste, ki me
imajo radi. Tudi prijateljici se
nista dobro počutili. "Upam, da
ne bom končala v omari," sem
dahnila. Takrat se nam je zdelo,
da nekdo hodi okrog omare.
Začele smo tolči po omari in vpi-
ti: "Hej, odkleni omaro, hitro!"
Dajale smo od sebe toliko glasov,
kot smo jih še zmogle. Naši kriki
že niso bili več glasni, a nas je
prijateljica le slišala. Odprla je
vrata in vprašala: "Kaj pa je?"
Nobena ji ni odgovorila. Priv-
lekle smo se do okna in se nadi-
hale svežega zraka. "Hvala," sem
rekla Tanji.
Velikokrat sem se ji še zahvalila
in bila je srečna, da sem živa.
Konec dober, vse dobro.
Simona Pernat, 6. b
OŠ Cirkovce
DOGRADILI BOMO ŠOLO
Vsak človek se veseli, ko dobi
nekaj novega. Prav tako smo se
vsi učenci gorišniške šole razve-
selili vesti, da je samoprispevek
v naši občini uspel. Vsi učenci
smo vedeli, da to pomeni dogra-
ditev nove osnovne šole.
Naša osnovna šola je sicer zelo
lepa in se v njej dobro počutim.
Problem je le v tem, da je pre-
majhna. Otroci razredne stopnje
morajo hoditi v šolo vsak drugi
mesec popoldan. Ker sem
petošolec, imam pouk vedno do-
poldan. Vendar se še sedaj spo-
minjam, kako so večji otroci ve-
seli in brez skrbi zapuščali razre-
de, ko smo se morali jaz in moji
sošolci odpraviti k popoldan-
skem pouku. Zunaj se je že
mračilo, ko se je pouk končal in
samo zapuščali šolo.
V dosedanji in dograjeni šoli pa
bo toliko učilnic, da bodo lahko
vsi otroci obiskovali pouk v do-
poldanskem času. Dobili bomo
tudi lepšo in večjo jedilnico, go-
spodinjsko učilnico, večjo
računalniško učilnico, knjižnico
in še kaj.
H gradnji nove šole pa spada tudi
nova športna dvorana. Tega se
najbolj veselim. Stara telovadni-
ca je namreč zelo majhna. V njej
imamo včasih tudi po dva razre-
da telovadbo. Zaradi tega imamo
zelo malo prostora.
Z nestrpnostjo že pričakujem,
kdaj bodo pripeljali na šolsko
dovorišče razne stroje, ki so po-
trebni za dograditev nove šole.
Mi, otroci, pa se bomo trudili, da
bomo pridni in disciplinirani ter
tako pomagali, da bo nova šola
čimprej dograjena.
Dominik Cvitanič, 5. b
OS Gorišnica
KNJIGA PRIPOVEDUJE
Moje življenje je zelo žalostno.
Živim v knjižnici. Stara sem ko-
maj eno leto. Vsaka dva tedna si
me nekdo izposodi. Prvi je bil
Jurček. Nič posebno mi ni bilo
všeč pri njem. Prišel je domov in
me vrgel na polico. Zelo me je
zabolelo. Komaj sem čakala, da
grem nazaj v knjižnico. Zelo dol-
go je bilo treba čakati. Končno
me je vrnil. Druga si me je izpo-
sodila Nina. Zelo se je razveseli-
la, ko me je zagledala. Vendar me
je doma samo prelistala. Rekla
je: "Ta knjiga je preveč tečna, da
bi jo brala." Hitro me je vrnila.
Sreča. Nazadnje si me je izposo-
dil Blaž. Bil je zelo prijazen.
Vsak večer me je nekaj prebral.
Res, da sem bila pri njem 1 me-
sec. Najraje bi ostala kar pri
njem. Pa moram nazaj v
knjižnico.
Lara Pišek, 3. c
OS Lovrenc na Dr. polju
22 - ZANIMIVOSTI
7. MAREC 1996 - TEDNIK
BARBARIN MODNI KOTIČEK
Ljubljanski sejem mode
V Ljubljani je bil pred dvema tednoma štiridnevni slovenski
sejem mode. Po nekaj neuspelih sezonah je slovenski tekstil-
ni industriji ponovno uspelo postaviti na ogled svoje kolekci-
je, ki bodo v trgovinah naprodaj že to pomlad ali šele jeseni.
Z velikim zanimanjem smo
pričakovali predstavitve novih
kolekcij domače tekstilne indu-
strije, med njimi po dolgem času
tudi Mure, ki se je zopet odločila
sodelovati in s svojo prisotnostjo
dati sejmu še večji pomen ter
vzpodbuditi k sodelovanju tudi
druge proizvajalce modne kon-
fekcije. Tokrat se je organizator
odločil postaviti višje kriterije
kakovosti in primernosti ude-
ležbe. Tako je sejem dobil višjo
kvaliteto in tudi veljavo.
In kaj smo lahko
letos videli?
Ob prvih vtisih sejma sem bila
presenečena nad skromnostjo ude-
ležbe domačih in napovedanih tuj-
ih proizvajalcih. Veliko manj pa je
bilo neprimernih razstavijalcev, ki
so prejšnja leta promovirali
uvoženo rabo in nižali nivo sejma.
Med novimi blagovnimi znam-
kami se je izkazal Urko iz Kamni-
ka s svojimi usnjenimi oblačili.
Novo kolekcijo so zasnovali v
črnem prešitem, rdečem in bež
gladkem usnju enostavnih linij.
Lahko bi trdila, da na slovenskem
tržišču med proizvajalci usnjene
konfekcije trenutno nimajo prave
konkurence.
Med razstavljalci bi lahko izpos-
tavili tudi Lisco iz Sevnice, ki je
naredila velik korak na področju
oblikovanja in kvalitete. Tako se
lahko s svojo novo kolekcijo posta-
vi ob bok znanim svetovnim proiz-
vajalcem spodnjega perila. Tudi
Svilanit je z lepo vzorčenimi kra-
vatami vzbujal veliko pozornosti.
Labod se je predstavil s spomla-
dansko kolekcijo v njihovem us-
taljenem slogu. Mura, od katere
smo pričakovali največ, pa s kolek-
cijo ni pokazala nič takšnega, česar
pri njih še ne bi .videli videli v
prejšnjih kolekcijah. Edina novost
so bili zelo modni pasovi na žen-
skih kostimih. M Club iz Velenja
je vnesel v moško kolekcijo veliko
svežino, sproščenosti, mladosti, a
hkrati elegance. Prava popestritev
v moški modi pri nas!
Ena bolje predstavljenih je bila
tudi Odeja iz Škofje Loke. Pouda-
rek so dali enobarvnim bež saten-
skim odejam, vzorec pa na njih
tvorijo različni prešivi. Tega sicer v
redni prodaji ne bo, naredili pa
bodo vsakemu, ki bo to posebej
naročil.
Sejem mode so letos popestrili z
različnimi modnimi revijami in
predavanji proizvodnje, promovi-
ranja in oblikovanja modne kon-
fekcije.
Vsekakor bi lahko bila ocena
letošnjega modnega slovenskega
sejma kljub veliki krizi tekstilne
industrije na Slovenskem zadovol-
jiva.
Barbara Plaveč
Model Lisce iz Sevnice
Model Lisce iz Sevnice
Pridelavo zelenjave
Kmetijska zadruga Ptuj bo v letošnjem letu pri vseh zaintere-
siranih, ki imajo primerne manjše njivske površine, omo-
gočila pridelavo zelenjadnih kultur.
Zelenjadarstvo	omogoča
manjšim kmetijam oziroma na
manjših parcelah primeren doho-
dek. S sklenjeno pogodbo zadruga
omogoči in zagotavlja nabavo po-
trebnega semena, sadik in drugega
materiala ter hkrati nudi tudi vso
potrebno strokovno službo. Prav
tako zadruga proizvajalcu zagotav-
lja prevzem celotnih količin pri-
delkov po vnaprej določenih od-
kupnih cenah.
V letošnjem letu je tako mogoče
pridelovati tele zelenjave:
KUMARE
Za pridelovanje kumaric nudi
zadruga pridelovalcu nabavo brez-
plačnega semena ter odkup celot-
nega pridelka. Na 10 arih je moč
pridelati 2.000 do 3.000 kg kuma-
ric z naslednjimi zagotovljenimi
cenami:
-	kumarice -1.ki. 1,15 DM
-	kumarice - Il.kl. 0,65 DM
FEFERONI
Na 10 arih njivske površine in s
posaditvijo cca 5000 sadik je
možno pridelati 2.000 do 3.000 kg
plodov, te pa bo zadruga odkupila
po 0,80 DEM za kg I. ki.
PAPRIKA
S posaditvijo 5.000 sadik oziro-
ma cca 10 arov je pridelek plodov
3000 do 4000 kg, zanj pa je zago-
tovljena odkupna cena 0,65 DM za
kg I. ki.
Možno je tudi pridelovanje
čebule, korenčka, rdeče pese in
bučnic golic.
Kmetijska zadruga Ptuj bo vsem
pogodbenim pridelovalcem tudi
na kredit nudila potreben repro-
dukcijski material, vzgojene in
prepikirane sadike feferenov in pa-
prike v tako imenovanih multi
ploščah po 60 in 80 kosov po ceni
15,00 tolarjev za sadiko prve kvali-
tete.
Vse dodatne informacije je
možno dobiti pri odgovornih vodj-
ih na svojih enotah.
Slavko Brglez,
Kmetijska zadruga Ptuj
PK TANGO / plesni turnir
Pm nastop
mladih plesalte v
Prvo nedeljo v marcu je devet parov PK Tango, ki so v lan-
skem letu obiskovali plesni tečaj, uspešno prestalo ognjeni
krst na kvalifikacijskem plesnem turnirju v Ajdovščini. Tre-
nirajo šele pet mesecev, a so kljub temu dobro odplesali in
dosegli dobre rezultate.
V finale v standardnih plesih v
razredu PD sta se uvrstila par Ivan
Korošec in Maja Kaisersberger,
štirje plesni pari pa v polfinale. V
latinskoameriških plesih sta se v
polfinale razreda PD uvrstila dva
plesna para in za las zgrešila finala.
"Za vse tekmovalce, ki so prvič
tekmovali, smo organizirali avto-
busni prevoz, tako da smo v Aj-
dovščino skupaj s starši odpotovali
in se tudi vrnili kot vesela šp6rtna
druščina," je povedala predsednica
upravnega odbora PK Tango Dar-
ja Petek. Naj še omenimo, da je v
popoldanskem delu tekmovalo
tudi šest mladinskih parov, ki so
zlasti v standardnih plesih dosegli
izvrstne rezultate: Peter Pintarič -
Maja Klemenčič 5. mesto, Matjaž
Matjašič - Ana Starki 4., Bojan
Verlak - Urška Horvat 3. in Jernej
Slej ko - Maja Petek 1. mesto.
V BALONARSKEM KLUBU PTUJ
Balonarski klub Ptuj praznuje drugo leto obstoja in prvo leto letenja z
lastnim toplozračnim balonom Valentina. Opravili so nekaj nad 50 star-
tov v povprečnem trajanju okrog 40 min, večino po Sloveniji, pa tudi v
Avstriji. Člani se radi udeležujejo balonarskih srečanj, saj so to pravi
prazniki za vse, ki uživajo v tovrstnih poletih. Načrtov imajo veliko:
začnejo se pri dejavnosti (izboljšanje opreme, novi balona) pa do nekega
"svojega travnika". Organizirali bodo tudi nekaj srečanj balonarjev (tudi
na Ptuju). V klubu skrbijo za stalno vzdrževanje znanja. Svoje delo
opravljajo člani z veseljem in vabijo medse vse, ki jih balonarstvo zani-
ma. Za delovanje balona je vedno potrebna ekipa štirih ljudi, da ga lahko
varno spravijo pokonci. In ko se košara nežno odcepi od tal, ko si poma-
hajo v pozdrav, se začne avantura, skoraj vsakič drugačna, za tiste v košari
kot tudi tiste, ki spremljajo balon po zemlji.
Branko Ambrožič
>o
»N
O
,Q
E
<
S
C
(0
i-
GQ
3
E
E
o
m
>
co
c
(0
>0
(D
k.
It)
ViKOSLAV GRMIČ / MOJA MISEL (odlomki)
Strpnost, osnova
sožitja med ljudmi
Ljudje smo različni, hkrati pa bi večkrat hoteli to različnost
zanikati. Hoteli bi, da bi vsi bili nekako po naši meri ali da bi
vsi služili našim interesom. Zato nam je težko priznati dru-
gačnost drugega, še težje pa jo z naklonjenostjo in spoštovan-
jem sprejemati. In čim bolj se človek zaveda svoje samostoj-
nosti in enkratnosti, tem bolj to moti druge. Vzrok je najbrž v
notranji negotovosti, zaradi česar človeka drugačnost vzne-
mirja in se vede, kot da je prisiljen nenehno sebe braniti, po-
tisnjen v nenehno samoobrambo. /.../
Problem posebne vrste je nedvomno pluralizem, ki se uveljavlja na
vseh področjih človeškega življenja in dela. Zato pa se je tem težje spo-
razumeti in se skupno lotiti težav, s katerimi se človeštvo ubada. Najti
skupno govorico ni tako preprosto, ker močno primanjkuje zaupanja,
kar je gotovo tudi posledica naravnost krivične porazdelitve dobrin, tako
da nekateri nimajo niti najpotrebnejšega in umirajo od lakote, drugi pa
imajo skrbi s kopičenjem materialnih dobrin. Eni so sužnji in »živijo
slabše, kakor živina«, drugi pa brezobzirni gospodarji.«
Brezobzirni individualizem in egoizem se skušata povsod uveljaviti in
onemogočiti vsako obliko humanizma, človek postaja vedno bolj člove-
ku samo volk, vsekakor pa vse drugo prej kakor človek. In ob tem se
večina ravna po načelu najmanjšega odpora, naj gre kamor hoče.
Nekako podtalno pa tli ogenj sovraštva, maščevanja in nasilja, ki ne
dopušča nobenega sporazumevanja med ljudmi, nobenega premago-
vanja razlik in povezovanja v smeri skupnih ciljev in skupnih nalog. Če
pa se kje pokažejo takšna prizadevanja, se prej ali slej izrodijo po
načelu pravice močnejšega, zatiranja in smrti slabotnejšega. Da, samo
moč ima besedo, samo moč je v posesti pravice in resnice.
Potrebno bi bilo počlovečenje človeka, ki se ga hoče polastiti narava
zveri in plane znova in znova na dan v podobi sle po ubijanju in
mučenju drugega človeka že samo zato, ker je drugačen, ker pripada
drugi rasi, drugemu narodu, zagovarja drugačno ideologijo je druge
vere in drugih političnih nazorov. /.../
Največja ovira za strpnost je fanatizem, ki pomeni notranjo negoto-
vost, nesigurnost fanatika in zato tudi trajno ogroženost, resnično in
namišljeno, kakor hitro se sreča z drugačnostjo drugega. Fanatizem ne
prenese drugačnosti, temveč je vedno pripravljen, da jo brezobzirno
uniči. V to smer se je razvijala in delovala npr. prevelika verska
gorečnost v zgodovini in deluje tudi danes kot fundamentalizem, tradi-
cionalizem in sektaštvo. Na političnem področju pa so nasprotniki
strpnosti ideološko obarvani strankarji, obsedenci z oblastjo, zagovorni-
ki totalitarnih družbenih sistemov in avtoritarizma različnih barv. Zopet
imamo opraviti s problemom strahu in ogroženosti ter iz njiju izvira-
jočega nasprotovanja svobodi in pravicam drugih.
Za uveljavljanje strpnosti je potreben tudi pogum. Zato moramo priz-
nati, da jo omogoča človekova notranja uravnovešenost, notranja
trdnost, resnično uspela socializacija, včlenjenost v družbo. Omenili
smo že nekoliko meje strpnosti, legitimne strpnosti, ki se neha tam, kjer
posamezniki ali skupine terorizirajo druge in izvajajo nad njimi nasilje. V
takem primeru je človeku potreben pogum, da nastopi v obrambo in za
uveljavljanje resnične strpnosti. Večkrat pa ovira strpnost tudi pokrivanje
dejanskega nasilja ali namerno zatiskanje oči pred pojavi nasilja; da,
celo govorjenje o strpnosti do takih pojavov. Resnično strpnost je po-
trebno tudi znati in upati omogočiti. V tem primeru se strpnost pokaže
kot navidezno nasprotje.
Strpnost ne zahteva torej popuščanja ali strpnosti nasproti nečloveškim
razmeram, v katerih so poteptane osnovne človekove pravice. To bi bila
v resnici nečloveška strpnost, v službi razčlovečenja človeka in človekove
družbe, v službi antihumanizma in pospeševanja nestrpnosti. Kritika
takšnih razmer je naravnost nujna sestavina resnične strpnosti, strpnost
ni ravnodušnost do vsega.
Strpnost včlenjuje kljub temu ali prav zaradi tega upoštevanje, iskreno
upoštevanje drugega in obzirnost do njega. Strpnost se naravnost veseli
drugačnosti drugega in izhaja iz zavesti, da nihče ni popoln, nihče v po-
sesti vse resnice in vse pravice. Strpnost je spremljevalka resnične skrom-
nosti, človekoljubja in ljubezni.
Najbolj pogosti obliki današnje nestrpnosti zunaj verskega področja
sta danes nacionalizem, ki je deformirana oblika upravičenega nacio-
nalnega ponosa in nacionalne zavesti, in bolj ali manj prikrit rasizem - v
svetovnem merilu. Sicer pa se nestrpnost na tem področju pojavlja pov-
sod tam, kjer je politika ideološko močno obarvana, tako da vidi v dru-
gače mislečih le sovražnike in utelešenje zla, prav v manihejskem duhu.
Gotovo pa tudi ljudje, ki so omamljeni z oblastjo, ne morejo biti zago-
vorniki strpnosti do drugače mislečih. In čim bolj so nazori, ki jih ljudje
zagovarjajo, integralistični, izključevalni, dogmatični, tem manj
dopuščajo svojim zagovornikom, da bi bili strpni do drugih. Vse, kar
človeka na neki način naravnost zasužnji in popolnoma omami, ga na-
redi tudi nestrpnega.
Na verskem področju so nestrpni, kakor je bilo že omenjeno, funda-
mentalisti, tradicionalisti, gorečneži, »dogmatiki«in zagovorniki juridiz-
ma. Čim bolj je vera institucionalizirana in čim bolj se v taki instituciji
uveljavlja resnica in pravica avtoritete, tem manj je v njej prostora za
strpnost do drugih, tem manj je v njej svobode in pripravljenosti na dia-
log v prav»m pomenu. Sploh sta strpnost in dialog najtesneje med seboj
povezana.
Vidni znamenji nestrpnosti sta tudi pretirana kritika drugih in moralna
diskvalifikacija tistih, ki drugače mislijo na eni strani, na drugi strani pa
samohvala in samopoveličevanje tistih, ki druge samo obsojajo in dis-
kvalificirajo. Vsi diktatorji so si na tak način tlakovali pot do oblasti.
Zanesljiva znamenja strpnosti pa so potrpežljivost, prizanašanje in se-
veda ljubezen. Vendar je teh kreposti malo tako med političnimi stran-
kami kakor med pripadniki izrazito institucionaliziranih verstev, kajti v
obeh primerih gre predvsem za oblast. Interesu oblasti je konec koncev
vse podrejeno, tudi ideja, ki je sicer lahko še tako nasprotna težnji po
oblasti. Nestrpnost pokvari človeka ali še bolje, izhaja iz pokvarjenosti,
nečloveškosti. In prav tako izhaja nestrpnost iz popačenosti še tako neo-
porečnih idej in sicer humanih projektov. Zato konec koncev vodi le v
pogubo.
Oblika nestrpnosti, ki se je pri nas vedno znova skušala uveljaviti, in je
imela znova in znova hude posledice, je bila ločitev duhov na podlagi
ideoloških in ideološko obarvanih političnih razlik. Zato smo Slovenci
ponovno pokazali svojo svojo sprtost, medsebojno sovraštvo in pripravl-
jenost, da se celo drug drugega pobijemo. Tudi danes je še veliko tega
duha nestrpnosti med nami in v nas. Je to morda usoda malega naro-
da, ki vedno bolj vidi sovražnika med svojimi brati kakor zunaj svojih na-
cionalnih in državnih meja? Kdo bi vedel.
TEDNIK - 7. MAREC 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 25
26 - POSLOVNA SPOROČILA
7. MAREC 1996- TEDNIK
TEDNIK - 7. MAREC 1996
POSLOVNA SPOROČILA - 27
STOPERCE / oskrumba cerkve in rop
Odnesli tri postaje
križevega pota
Cerkev na vzpetini nad Stopercami je prava utrdba. Debele stene in s
kovinskimi palicami zamrežena okna dajejo vtis, da je vstop obisko-
valcem s slabimi nameni povsem nemogoč. Kljub temu pa se je v noči s
petka na soboto zgodilo prav to. Neznanci so vlomili, splezali na kor
in odnesli slike treh postaj križevega pota. Preostalih enajstih na
srečo niso dosegli.
Pater Franc Meško, ki skrbi za stoperško cerkev, je v soboto
zjutraj zgrožen videl, kaj se je zgodilo. Takoj je poklical po-
licijo in mariborski kriminalisti so kmalu prišli v Stoperce.
Neznanci so očitno najprej
poskušali priti v glavni prostor
cerkve in so razbili šipo na
enem izmed oken, šele nato pa
ugotovili, da je vstop zaradi
železnih palic nemogoč. Ven-
dar vlomilci niso odnehali. Lo-
tili so se stranskih vrat, ki vo-
dijo na kor. Odlomili so del
podboja, nato pa premaknili
ključavnico in se uspeli
povzpeti na kor. Vendar so od
tu lahko odnesli samo tri slike,
preostalih enajst pa je na srečo
tokrat vlomilcu srečno ušlo.
Cerkve in drugi objekti na sa-
mem namreč vedno bolj pri-
vabljajo vlomilce in tatove, ki
pokradeno kulturno dediščino
po vsej verjetnosti prodajo v
tujini.
"Stoperško cerkev so zgradili
v času, ko so se zaradi bega pred
Turki ljudje pričeli naseljevati
tukaj. Posvetili so jo svetemu
Antonu Puščavniku in v tistem
času je bila tudi romarska cer-
kev. Slike postaj križevega pota,
ki bogatijo cerkev in vernike da-
nes, so nastale po vsej verjetnos-
ti v prejšnjem stoletju. Gre za
poslikan papir, ki je nato skupaj
s platnom vpet v okvir. Za cer-
kev je kraja treh slik velika iz-
guba, saj samo vseh štirinajSt
slik skupaj prikazuje križev pot.
Hudo pa je tudi to, da ostajamo
Slovenci s to in podobnimi kra-
jami brez kulturne dediščine, ki
so jo ustvarili pred nami, v tuji-
ni pa jo kupujejo za mali denar
in uživajo ob njej. Predvsem
moramo biti zaskrbljeni nad
motivi za te kraje, saj menim, da
vodi tatove ne samo iskanje
gmotnih dobrin, pač pa potre-
bujejo denar za nakup mamil in
drugih drog. Velik problem je,
kako zaščititi kulturno
dediščino v cerkvah. Možno bi
bilo vredne kipe umakniti in jih
nadomestiti z odlitki ali pa še
bolje zaščititi cerkve. Vendar se
mi zdi, da se tisti s slabimi na-
meni vedno nekako znajdejo in
ni pred njimi nikjer varno," je
povedal pater Franc Meško.
Ukradene slike iščejo krimi-
nalisti. Če ne bodo uspešni,
bodo v stoperški cerkvi morali
poskrbeti za nove slike križeve-
ga pota, je še povedal pater
Franc.
Milena Zupanič
Pater Franc Meško: "Stoperška cerkev je bila v noči s
petka na soboto žrtev roparjev."
PTUJ, MAJŠPERK / ZLATI POROKI RUNOVČEVIH IN PEKLIČEVIH
Petdeset srečnih let m
V	soboto sta bili na
širšem območju Ptuja dve
zlati poroki.
V	domu upokojencev v Ptu-
ju sta imela zlato poroko
Franc in Zora Runovec,
rojena Fliser, iz Ptuja. Franc
je bil trgovski pomočnik, ude-
leženec NOB, upokojitev je
dočakal v bivšem Tap-u.
Zora je do upokojitve delala
kot tajnica v Pokrajinskem
muzeju v Ptuju. V zakonu so
se jima rodili trije otroci, se-
daj ju razveseljujejo štirje
vnuki.
V	prostorih občine
Majšperk pa so obred zlate
poroke opravili pri Leopol-
du in Mariji Peklič, rojeni
Mohorko, iz Narapelj 16, ki
sta zakonsko zvezo sklenila
21. marca leta 1946 v Ptuju.
Leopold je delal v tekstilni
tovarni Majšperk in Talu-
mu, Marija je bila gospodin-
ja. Imela sta deset otrok, se-
daj pa ju razveseljuje 22
vnukov in en pravnuk.
Zlatoporočencema tudi naše
iskrene čestitke!
MG
Zlatoporočenca Franc in Zora Runovec.
Foto: Langerholc
Zlatoporočenca Marija in Leopold Peklič.
Foto: Kosi

GLEDALIŠČE PTUJ •
Nocoj in jutri (7. in 8. mar-
ca) ob 20. uri bosta v gle-
dališču ponovitvi monodra-
me "Govor o malem člove-
ku", v kateri nastopa Vlado
Novak.
MARKOVCI • Danes se
bo ob 17. uri v OŠ Markovci
pričela v organizaciji ZKO
Ptuj in šole Markovci revija
otroških pevskih zborov, na
kateri bodo zapeli zbori šol
iz Markovcev, Dornave,
Cirkulan, JuršincEV, Vid-
ma, Gorišnice in Olge Me-
glič s Ptuja.
PTUJ • Danes bo na mla-
dinskem oddelku ptujske
knjižnice ob 17. uri pravl-
jična ura za predšolske in
šolske otroke, v kateri bo
knjižničarka Lilijana Kle-
menčič pripovedovala
pravljico Pujs v mlaki.
SV. TOMAŽ • V petek, 8.
marca, ob 19. url bo v
prostorih osnovne šole pri
Sv. Tomažu koncert z nas-
lovom Ko bi vsi ljudje lju-
bili se. Nastopil bo mla-
dinski pevski zbor osnovne
šole Sv. Tomaž pod vodst-
vom Alenke Čurin
Janžekovič in v glasbeni
spremljavi Metke Žižek.
Nastopila bo tudi mlada
pianistka Breda Majcen.
TRNOVSKA VAS • Učenci
in učitelji podružnične
osnovne šole Trnovska vas
vabijo krajanke na priredi-
tev, posvečeno dnevu
ženSK, ki se bo pričela jutri
ob 16. uri v domu krajanov.
CIRKOVCE • Jutri ob 17.
uri bo v cirkovški šoli nadal-
jevanje revije otroških pev-
skih zborov v organizaciji
ZKO Ptuj in šole Cirkovce.
Zapeli bodo zbori domače
šole, Grajene, Kidričevega
in Lovrenca, Destrnika,
Majšperka in Dornave.
LENART • V SObOtO, 9.
marca, ob 19. uri bo v ga-
leriji Konrada Krajnca pred-
stavitev literarne kasete
Stanke Devjak In Brede
Slavinec "Simeon" in raz-
stava fotografij Deana Pur-
gaja.
JURŠINCI • V soboto ob
19. uri bo gledališka skupi-
na Prosvetnega društva Vi-
tomarci odigrala svojo
letošnjo predstavo, kome-
dijo Zbeži od žene, v
Juršincih.
LESKOVEC • V soboto, 9.
marca, ob 19. uri bodo
člani dramske skupine iz
Cirkulan uprizorili Štande-
kerjevo dramo Prevara v
gasilskem domu.
OBREŽ # Občinska zveza
kulturnih organizacij pri-
pravlja v soboto, 9. marca,
ob 19. uri v kulturnem
domu v Obrežu 5. festival
družinske kulture.
DORNAVA • V nedeljo,
10. marca, ob 15. uri bo
dramska skupina iz Cirku-
lan uprizorila Štandekerje-
vo dramo Prevara.
CERKVENJAK • V nedel-
jo, 10. marca, ob 15. uri bo
gledališka skupina PD Vito-
marci odigrala v Cerkven-
jaku komedijo Zbeži od
žene.
PTUJ • V četrtek, 14. mar-
ca, od 9. ure naprej organi-
zira ZKO Ptuj v gledališču
srečanje otroških gleda-
liških, lutkovnih in plesnih
skupin.
SLOVENSKA BISTRICA
#	V slovenjebistriški
vojašnici si lahko do sredi-
ne aprila ogledate likovno
razstavo Simone in Maksa
Menonija iz Ptuja.
SLOVENSKA BISTRICA
#	V petek, 8. marca, ob
17. uri bo v likovnem salo-
nu bistriškega gradu
odprta razstava likovnih del
znane Bistričanke, upoko-
jene učiteljice Pavle Roz-
man, pod naslovom BI-
STRIŠKI VINTGAR. Razsta-
va bo odprta vse do 25.
marca.
ČRNA KRONIKA
SOPOTNIK HUJE
RANJEN
Po magistralni cesti od
Ormoža proti Ptuju je v sredo,
28. februarja, nekaj po 13. uri
vozil osebni avto 31-letni Mar-
jan B. iz Žabjaka pri Ptuju. V
Osluševcih je v križišču z lokal-
no cesto iz smeri Podgorcev
pripeljal z osebnim avtom 23-
letni Maksimiljan F. iz Lasigov-
cev in zapeljal na magistralno
cesto v trenutku, ko je po njej
vozil Marjan B. Ta je sicer zavi-
ral in se umikal, vendar trčenja
ni mogel preprečiti. V nezgodi
sta se oba voznika lažje poško-
dovala, hudo ranjen pa je bil
sopotnik v Maksimiljanovem
avtomobilu, 26-letni Janez K. iz
Tibolcev, ki v trenutku nesreče
baje ni bil pripet z varnostnim
pasom. Prepeljali so ga v ptuj-
sko bolnišnico.
HIŠA POGORELA
DO TAL
Prejšnjo soboto je izbruhnil
požar na stanovanjski hiši
družine Zupanič v Lancovi
vasi, občina Videm pri Ptuju.
Ugotovili so, da je požar nastal
zaradi dotrajanosti dimnika.
Hiša je bila še lesena, zato je v
celoti zgorela, ogenj pa se je
razširil še na bližnjo novo-
gradnjo, kjer je uničil ostrešje.
Omejili in pogasili so ga
domači in okoliški gasilci. Oce-
nili so, da v požaru nastala
škoda znaša dobrih 1,3 milijo-
na tolarjev.
POŽAR UKROTILI
DELAVCI SAMI
V	torek, 27. februarja, zgodaj
zjutraj je izbruhnil požar v vul-
kanizerski delavnici Tomanič v
Lovrencu na Dravskem polju,
last Romana T. V delavnici za-
posleni delavci so opravljali
elektro varjenje, iskre pa so pa-
dale na odpadno gumo in od-
tekajoče hidravlično olje. Še
predno so prihiteli gasilci, so
ogenj pogasili delavci sami. Po
oceni je ogenj povzročil škode
za okoli 530.000 tolarjev.
NEIZKUŠEN IN
NERODEN V
RAVNANJU S PIŠTOLO
V	petek, 1. marca, okoli 20.
ure je 20-letni Milan V. prinesel
v stanovanje v Tržcu, občina
Videm, pištolo znamke Radon
VIS, kaliber 9 mm, za katero si-
cer ni imel dovoljenja. Pištolo
je imel v svojem avtomobilu, v
stanovanju pa jo je nameraval
skriti. V sobi sta tedaj bili nje-
gova sestra in njena prijatelji-
ca, 20-letna Karmen M. Med
poskusom, da bi pištolo neo-
pazno skril, je bil krepko nero-
den in pištola se je sprožila.
Krogla je zadela v levo nogo
pri mizi sedečo Karmen. Pre-
peljali so jo v ptujsko bol-
nišnico, kjer so ji nudili potreb-
no pomoč.
ILEGALNO
PRESTOPILI
DRŽAVNO MEJO
V	petek, 1. marca, dopoldne
so policisti iz Gorišnice na lo-
kalni cesti v Zavrču ustavili
osebni avtomobil, ki ga je vozil
hrvaški državljan Stjepan V.
Ugotovili so, da v avtu prevaža
dva državljana iz BiH in da so
vsi trije ilegalno prestopili
mejo. Vse tri so policisti predla-
gali v postopek pri sodniku za
prekrške.
FF

RODILE SO - ČESTITA-
MO: Andreja Veit, Štuki
32/a, dečka; Marija Hebar,
Žvab 11, Ivanjkovci - Mat-
jaža; Darinka Perner,
Zamušani 81, Gorišnica -
Špelo; Marija Borak,
Goričak 5, Zavrč - Nevena;
Marija Zagoranski, Podleh-
nik 72 - Janija; Milica
Milošič, Krčevina pri Vur-
bergu 27 - dečka; Mateja
Hliš, Dragonja vas 4, Cir-
kovce - dečka; Mojca Dru-
zovič, Drbetinci 26, Vito-
marci - Polono; Danica
Bubnjar, Cv. Jazbina 167,
Trakoščan - Josipa; Jerica
Žnidarič, Dobrava 25/b,
Ormož - Urško; Renata
Miki, Stara nova vas 48,
Ljutomer - Uroša; Vanja
Skrabl, Sela 4/a, Lovrenc -
Tino; Vesna Herga, Kicar
34, Ptuj - Katjo.
POROKA - PTUJ: Miran
Purg in Nada Doki, Ul.
Jožefe Lackove 43, Ptuj.
URMLI SO: Viktor Knez,
Vičava 101, * 1913, t 25.
februarja; Janez Baštevc,
Zg. Jablane 40, * 1916, t
25. februarja; Ana Fric, roj.
Unuk, Jelovice 44, * 1927,
t 25. februarja; Stanislav
Janežič, Veliki Brebrovnik
15, * 1921, umrl 24. febru-
arja; Anica Petek, Strjanci
7, * 1950, t 25. februarja;
Terezija Kralj, roj. Gregu-
rec, Prešernova ul. 21, *
1918, umrl 27. februarja;
Franc Purg, Dravinjski Vrh
58, * 1927, t 27. februarja.
Četrtek v
znamenju
otroških
gledališi
Letošnje srečanje otroških
skupin, ki ga pripravlja ZKO
Ptuj, bo prihodnji četrtek,
14. marca, ob 9. uri v ptuj-
skem gledališču, na njem pa
bodo najmlajši s ptujskega
območja prikazali devet
predstav, prišle pa bodo še
skupine z ormoškega
območja.
Nastopili bodo: mlajša in
starejša ritmična skupina iz
dornavske šole, skupina
Drobtinice (OŠ Dornava) s
predstavo Kraljevi smetanovi
kolački; dramski krožek OŠ
Majšperk (Mala čarovnica, ki
ni znala biti zlobna), 2.a raz-
red z iste šole (Do tiste stezi-
ce), gledališki krožek šole
Stoperce (Bitenčeva priredbo
Potoček postoj), podlehniški
šolarji (Naj se vojne končajo
in Variotov Vzorni soprog),
Stopinjice, ki delujejo pri
DPD Svoboda Ptuj (Ena tri-
kratna štorija namesto Rdeče
kapice) in ŠKUD Bonbončki
iz Kidričevega (Revolucija v
kraljestvu bonbonov).
MZ