ASTRONOMSKI KOTIČEK
Pravljica o vesolju
Nekoč, pred 15.000 milijoni let (če bi Cas te-kel linearno, kar pa zanika že stari dobri Einste-in), ni bilo ne vesolja, ne prostora in ne Casa. Potem pa je kar naenkrat Bog ustvaril vesolje. Ob času Nič je iz Nie tako poCilo, da ta pok ne bi mogli primerjati z ničemer. Takrat se je veso-lje začelo širiti iz Nič v NeskonCnost in Cas je stekel. Takrat snov ni bila niti za las podobna snovi. kot jo poznamo danes, saj je bilo za ob-stoj atomov še prevroCe. Lahko bi jo imenovali kar Prasnov.
Vesolje pa se je ob Sirjenju ohlajalo. Iz Pra-snovi so nastali prvi atomi in molekule, ki so poznale tudi že gravitacijsko silo. Posamezne mo-lekule so se med seboj privlaCile in se združile v večje oziroma manjSe gmote, ki so tvorile za-snovo za nastanek prvih galaksij, teh čudovitih tvorb vesolja. V eni izmed njih, ki ji pravimo danes tudi Rimska cesta, nekje na robu enega izmed njenih krakov, je nastalo tudi naSe Sonce z drobnimi spremljevalci (planeti), ki se vrtijo okoli njega.
Toda eden izmed njih je danes nekaj poseb-nega. Na njem je zacvetelo življenje in to v ogromnem razmahu. Preplavilo je cel planet. In prav v tem raju življenja se je pred kratkim rodil človek. Nastal je kot najvišji produkt raz-voja vesolja, tako da se je celo sposoben vpraša-ti, od kod pravzaprav sploh izvira, od kod pri-haja, zakaj je tu. kam gre.
V vsakdanjem življenju pa elovek na žalost največkrat za taka vprašanja sploh nima časa. Bolj bistvena vprašanja se mu zdijo: >Kako priti do čim veC denarja; Kako vladati nad drugimi; Kako postati in biti najpomembnejsi...«
PRIMOŽ KOLMAN