,VA .VEČERNDCA- V LJUBLJANI SPREJEMA DO 11 URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI ...-------------' — - naSLEDN VEČERNIKU- SPRE JE RUGE NUJNOSTI SPR LJUBLJA ____________________________________...._____________________ SAMO NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA" V LJUBLJANI ALI ^VE&RNIK*. KI BODO OŽJAVt.JENI NASLEDNJEGA DNE ZA OBJAVO ISTEGA DNE V LJUBLJANSKEM .VEČERNIKU' SPREJEMA UPRAVA V LJUBLJANI OGLASE DO 12. URE. OSMRTNICE IN DRUGE NUJNOSTI SPREJEMA DO 14. URE • SPISE OBJAVLJAMO SAMO EN-~ .......... 1ANSKEM ALI MARIBORSKEM LISTU. ZATO NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO -BJAVLJEI JANŠKEM .VEČERNIKU- SPRI TNI KRAT. V SAMO N . . . V MARIBORU . UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA LJUBLJANSKI DNEVNIK VECERNIK LETO II. Uredništvo In uprava v Frančiškanski ulici St. 6 Telefon 41-77 LJUBLJANA, 23. januarja 1940 NAROČNINA: Ljubljanski „Večernik“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16*— din ŠTEV. 18 Japonski protest proti Angliji Aretacija 21 Nemcev na japonski ladji je povod mednarodnopravne debate Francoski tisk zanikuje angleški pritisk na nevtralce LONDON, 23. jan. Havas. London ski tisk priobčuje obširna poročila o protestu japonske vlade zaradi aretacije 21 Nemcev na ladji »Asama Maru«. Japon-1 ska protestna nota naglaša, da je Velika Britanija s svojim dejanjem kršila' mednarodno pravo. Londonski tisk od-govarja, da mednarodno pravo ni bilo kršeno in da imajo vojne ladje vojsku-' jočih se držav vselej in na vsakem mestu pravico ustaviti in preiskati vsako trgovsko ladjo, če je izven teritorialnih voda. Angleške vojne ladje nikakor niso pokazale nenaklonjenosti nasproti Japonski, ampak so samo izvrševale pravico, ki jo imajo na podlagi določb mednarodnega pomorskega prava. Istih pravic se je poslužila tudi Italija, nasproti angleškim trgovskim ladjam v času italijansko-turške vojne leta 1912. Japonsko javno mišljenje naj bo prepričano, da Velika Britanija, ko se poslužuje svojih pravic, nikakor ne namerava kršiti prestiž Japonske. Nemške In ruske vojne operacije ostanejo samo vzporedne LONDON, 23. jan. Havas. Po zanesljivih informacijah vojnega strokovnjaka »Yorkshire Post« je Stalin dokončno obvestil Hitlerja, da lahko Nemčija in sovjetska Rusija vodita vojne operacije vzporedno, nikakor pa ne povezano. V Moskvi namreč smatrajo, da bi se narodi združili v skupno borbo proti Nemčiji in Rusiji, če bi postali tudi vojni zaveznici. SOVJETSKI DEMANTI LONDON, 23. jan. Havas. Sovjetski uradni krogi v Londonu zanikajo vest italijanskega časnika »Popolo di Roma«, da misli sovjetska vlada odpoklicati veleposlanika v Londonu. Veleposlanik ni dobil nobenih podobnih navodil. Na azapadni fronti PARIZ, 23. januarja. Havas. Kljub nizki temperaturi, ki dosega 20 stopinj pod ničlo, je na bojišču živahno delovanje patrulj in oglednih oddelkov zlasti na alzaški in lorenski fronti. Nasprotno pa ni bilo nobenih letalskih oglednih poletov niti letalskih bojev. V območju reke Blies je bilo lahko topniško streljanje. Zahodno od Vogezov v gozdnih predelih se je večja nemška patrulja spustila v boj' na nož s francoskimi prednjimi stražami). Večina je bil ta boj le krajevnega značaja. Nemški napad, ki ni bil topniško pripravljen, so francoske čete z lahkoto zavrnile. Na begu so Nemci pustili na bojišču nekaj mrtvih. Centralno bivališče britanskih letalcev LONDON, 23. jan. AA. Havas. Angleška vlada je sklenila ustanoviti centralo za pouk letalcev angleškega imperija v južni Rodeziji, Stroške bo nosila vlada zedinjene kraljevine, ki bo poslala v južno Rodezijo tudi večje število inštruktorjev. Šole, ki bodo ustanovljene na osnovi tega načrta, bodo pod kontrolo vlade južne Rodezije. Ko bodo piloti izučeni, bodo poslani v Anglijo ter uvrščeni v angleško vojno letalstvo. I oda navzlic temu se bodo imenovali še nadalje Rodezijci. V južno Rodezijo so začeli že sedaj prihajati novi letalci. V južni Rodeziji bo v kratkem, kakor je izjavil predsednik vlade Južne Rodezije, zrastla mala vojna industrija. Hude posledice ostre zime BUKAREŠTA, 23. jan. AA. DNB. V Bukarešti in Galcu je začel včeraj padati dež. Ker je nastopil nato zopet mraz so bile vse ceste pokrite z ledom, tako da je moral biti v Galcu promet nekaj časa prekinjen. Pripetilo se je več nesreč. V Karpatih in v severnem delu Romunije je še vedno hud mraz s snežnimi viharji. Promet med Sibinjem in Hjalto je onemogočen, ker so snežni p azovi zatrpali progo pri Rimiiku. V P*dlo 2 m snega. . A1, 23. januarja. Stefani. Po N sc' c „a.n,J’ tra.ia še nadalje slabo vreme. Sneži neprestano. V neki vasi pri Vepe miJu v okraju Agrikaster je plaz poruši1 dve hiši pri čemer . bM M tih 16 oseb. V okraju Korče je rcka De-voli poplavila dve vasi in je prebivalstvo moralo zapustiti svoje domove in umakniti na hribe. SNEG V MADRIDU MADrid, 23. jan. Havas. Poslednje dni je zapadlo v Madridu toliko snega, da je promet popolnoma onemogočen. ,JU^C, Pomnijo, da bi bilo v Ma-. " . kdaj prej toliko snega. Po cestah je videti polno ljudi v smučarskih oblekah pojavile pa So se tuc^ sani, kar se v Španiji ni zgodilo že nad pol stoletja. Električna železnica je bila nocoj vso noč v obratu, da ne bi sneg zame-del tramvajske proge. MRAZ V NEMČIJI KOD ANJ, 23. januarja.' Havas. Zaradi mraza so morale nemške železnice opustiti vrsto vlakov. Preje je zahtevala sestava vlaka 12 minut, sedaj 1 uro. Mraz je blokiral množice vagonov, prin zadejal signalne naprave in povzroča iz-tirjenja na križiščih. Nekateri Berlinčani so že deset dni brez premoga, mnogo šol je zaprtih. Pri prevažanju premoga in krompirja niso zaposleni samo Židje in poljski vojni ujetniki, marveč tudi nemški vojaki. SMRTNE ŽRTVE MRAZA V USA NEW YORK, 23. jan. DNB. Zaradi hudega mraza, ki vlada v Združenih državah, je umrlo v 23 zveznih državah dozdaj 257 oseb. V skoraj vseh južnih državah so morale oblasti zapreti šole, ker te zgradbe zaradi milega podnebja sploh nimajo peči. ZA ŽRTVE POTRESA V TURČIJI CARIGRAD, 23. januarja. Stefani. Zbiranje prispevkov za žrtve potresa v Turčiji dobro napreduje, Dozdaj so nabrali 2 in pol milijona turških lir. Potresi se še zmerom ponavljajo in zato mnogo ljudi, kljub hudemu mrazu, rajši prebiva v šotorih. PARIZ, 23. jan. Havas. Tudi današnji pariški listi še zmerom komentirajo Churchillov govor in odmeve v tujini. Zlasti jih zanima stališče nevtralnih držav. »Ordre« piše, da so nekateri listi nevtralnih držav videli v Churchillovem govoru namero pritiska Velike Britanije na nevtralne države. List pravi, da se prvi lord admiralitete v razmere nevtralnih držav ni vmešaval in da ni niti nevtralnim državam priporočal, kaj naj bi storile. On je samo ugotovil, da so te države v težkem položaju in da ta položaj ne bi bil prav nič lažji, ako bi one popustile na katerikoli pritisk, da bi žrtvovale svoje sosede. To je rekel Churchill, pravi list in se vprašuje, kje naj bi tu bilo kaj nepravilnega. Francija in Velika Britanija spoštujeta samostojnost neodvisnih držav, pa čeprav na škodo svojih interesov. Konferenca balkanskega sporazuma bo imela velik pomen RIM, 23. januarja. United Press. »Popolo di Roma« razpravlja o sestanku v Vršcu in pravi, da ni samo določil načina, temveč tudi predmet razgovorov konference balkanskega sporazuma. Italijanski časnik pravi, da letošnji sestanek Balkanskega sporazuma ne bo podal samo običajnega letnega obračuna, temveč bo imel najdalekosežnejše posledice. Napori štirih balkanskih držav za ohranitev miru bodo rodili svoje solidne in pozitivne rezultate. V Romuniji smatrajo, da zbiranje velikih vojaških ^ sil Anglije in Francije v Siriji nima drugega namena, kot zaščititi Mezopotamijo in Turčijo. Prav tako sklepajo v Ro-| muniji, da vojna, ki se je zanesla na | skrajni evropski sever, ne bo zajela tu-! di Balkana, ki napenja vse svoje sile ! za ohranitev minu. Proti vojni udeležbi Amerike VVASHINGTON, 23. januarja. AA. DNB. »Washington Times Herold« piše o priliki smrti senatorja Boraha, ki je bil velik izolacionist. kaj bi bilo, če Amerika ne bi biia stopila v svetovno vojno. List smatra, da bi bil položaj v Evropi znatno boljši, če Amer tkane i ne bi bili posegli v vojno. V tem primeru bi bili namreč zavezniki leta 1917. prisiljeni skleniti kompromisni mir. Ker so se pa Američani postavili na stran zaveznikov, so ti poskušali boriti se dalje, toda bi bili navzlic temu vojno izgubili, da niso Američani prišli v velikem številu zaveznikom na pomoč. Zavezniki so vzeli Nemcem kolonije in mornarico ter vsilili Nemčiji nemogočo vojno odškodnino, ki je povzročila si- romaštvo. Nato pravi list, da se sedaj ponovno slišijo glasovi proti izolaciji Združenih držav. Ti glasovi postajajo vedno močnejši, ker se neprestano govori: »Zedinjene države so bojazljive, ko se obotavljajo posoditi Fincem denar.« Ti in podobni glasovi so pognali Amerikance v minulo vojno. List pravi na kraju, da Američani v primeru, da tudi tokrat pomagajo Angležem in Francozom, lahko mirne duše računajo s tem, da se bo zgodovina zadnjih 20 let ponovila. Kajti novi mir bo enako krut kakor versajski in bo imel iste posledice nereda, inflacije in nepopisne revščine, kar bo neizbežno vodilo k novi vojni in novim pozivom Ameriki, naj stopi v še večjo tretjo vojno. FINSKO BOJIŠČE HELSINKI, 23. januarja. Reuter. Zadnja poročila s finskih bojišč javljajo o napredovanju ruskih čet, ki napadajo v velikih masah ob podpori topništva, tankov in letalstva. Severno od Lado-škega jezera se Finci obupno upirajo in skušajo prerezati napredujoči ruski vojski komunikacije z zaledjem. KANADSKI KREDIT ZA FINSKO OTTAWA, 23. jan. Reuter. Kanadska vilada je odobrila finski vladi 100.000 dolarjev kredita za nakup življenjskih potrebščin v Kanadi. GRŠKI PARNIK — ŽRTEV VOJNE LISABONA, 23. jan. Reuter. Neka nemška podmornica je 150 milj od por- tugalske obale torpedirala grški parnik »Ekatonarhos Drakulis« (5300 ton). Zaradi eksplozije je bilo ubitih šest mornarjev. Italijanski parnik »Nino Padre« je vzel na krov kapitana in 12 mornarjev ter jih prepeljal v Gibraltar. Španske ladje so rešile 10 brodolomcev. KONFERENCA AMERIŠKIH DRŽAV RIO DE JANEIRO, 23. jan. AA. DNB. Konferenca ameriških držav, ki proučuje vprašanje nevtralnosti, je sklenila smatrati sc pristojno samo za pro bleme, ki so v zvezi z nevtralnostjo na morju v ameriških teritorialnih vodah. Fa sklep utemeljujejo s tem, da jc za vprašanje nevtralnosti izven meje teritorialnih vod pristojna panameriška konferenca. Telefonski promet ni oviran LJUBLJANA, 23. jan. Preko noči je po vsej Sloveniji zapadlo obilo snega, ponekod nad en meter. Kljub temu se telefonski promet, tako v Ljubljani, kakor tudi medkrajevno, vrši v popolnem redu in dozdaj na poštni direkciji še niso prejeli nobenega poročila, da bi bila kaka zveza pretrgana. Sneg je namreč lahek in suh in čim se ga nekoliko naibere na žicah, takoj odpade. Poštna direkcija je sicer računala, da bodo potrebna številna popravila in ima v stalni pripravljenosti veliko osebja, ki pa k sreči dozdaj še ni imelo prilike nastopiti. BEOGRAD, 23. januarja. Dočim jc baltiške države in evropsko Rusijo zajel mrzel val, je ves Balkanski polotok pod vplivom toplejše zračne struje. Po vsej Jugoslaviji je zapadlo obilo snega, izjemo tvori le ozek pas ob morju in južna Vardarska dolina, kjer ni nobenega snega. V Posavju, Podravju in Podonavju je približno 40 cm snega, v Po-moravju 20 do 30 cm, na planinah pa povsod nad pol metra. Sneži samo v severozahodnih pokrajinah do Zagreba, dežuje pa na Primorju in na planinah v Bosni in Hercegovini. Stran 2. »V e i e r n i ki V Ljubljani, 23. januarja 1940. Najstarejše ljubljansko kopališče Razstavljeni so načrti za moderno kopališče v Koieziji Ljubljana, 23. januarja. Od jutri do sobote bo dnevno od 8. do 14. v avli Turjaške palače v Križankah brezplačna razstava načrtov za novo’ veliko kopališče v Koieziji. Občinstvo’ bo gotovo zanimalo, kako so si ureditev tega kopališča zamislili naši nadarjeni mladi arhitekti. Gotovo pa si bodo razstavo ogledali vsi, ki so nekaj slišali o zanimivi zgodovini kolegijskega kopališča in ki se sploh zanimajo za del trnovskega okoliša na desnem bregu Gradaščice, ki nosi ime Kolezija. Tam, kjer je /daj kopališče, je bil velik mlin. Leta 1tv6. je imela Ljubljana dva velika mlina: enega poleg Senklav-ža, drugega pa ob GradaščiCi. V starih listinah je navedeno, da je bil mlin ob Gradaščici leta 1497. kupnopravno izročen od deželnega glavarja mlinarju Petru Koieziji. Ta mlinar se je menda pisal Kolesa, v nemški listini pa so njegovo ime izpremenili v »Kolesia«. Tako smo dobili Kolezijo. Hiša mlinarja Ko-leše, seveda preurejena in razširjena, še stoji in je zdaj v njej gostilna. Leta 1850. se je osnovala delniška družba za ureditev kopališča ob Gradaščici. Tri leta pozneje je bilo za kolezijskim mlinom že majhno kopališče, ki je kmalu prišlo v mestno last. Kakor poroča zgodovinar Vrhovnik, je prvi najemnik tega kopališča, Jernej Matevže, vztrajal celih trideset let. Leta 1905. je hudo razžalil ljubljanske Nemce, ko je na košati lipi ob kopališču razobesil slovensko zastavo. Nemci so nekaj časa kopališče bojkotirali. Kolezijsko kopališče je bilo nekdaj v dopoldanskih urah odprto samo za žen- ske in šele od 12. ure dalje za moške. Ob koncu vojne so napravili med mlinarjevo hišo in mostičem poletni salon. Leta 1922. je bilo kopališče začasno ukinjeno, pozneje pa na zahtevo občinstva spet odprto. Temeljita poprava in prenovitev je bila izvršena leta 1931. Ko so regulirali Gradaščico med Vičem in Kolezijo leta 1928., je bilo konec javnega kopališča na Pasjem brodu. To kopališče je delalo kolegijskemu sploh preglavice, ker je od tam prihajala kalna voda. Ko so Gradaščico izravnali, voda ni več mogla prihajati samotež, ampak so jo morali sesati v višji ležeči bazen. Magistrat je dal napeljati cevi od Vojnovičevega mlina na Viču in z lastnim strmcem je pritekla voda meseca julija 1931. prvič v bazen kolezijskega kopališča, kjer se vedno obnavlja. Tvoj dom — tvoja trdnjava! Ker moramo biti na vojno nevarnost vsi pripravljeni, je bolje domače zaklonišče kakor pa beg zaklonišč, in tako ni čudno, da spoznavajo danes tudi največji fatalisti in optimisti, da se je treba pripraviti tudi za primere vojne nevarnosti in da so zaklonišča doma na vsak način boljša kakor pa evakuacija. Tako so tudi Ljubljančani prišli do prepričanja, da je boljše najcenejše in najmanjše zaklonišče kakor sploh nobeno. Hkrati so pa ljubljanski gospodarji že tudi mnenja, da odlaganje zaklonišč človeka samo vznemirja in je zato najbolj pametno, če takoj poskrbimo vse, kar je treba, da pozneje ne bo treba obžalovati, če bi le kaj prišlo. Posledice odlašanja bi bile lahko usodne in zato se tudi v mestnem tehničnem oddelku zlasti posestniki večjjh hiš oglašajo vedno bolj pogosto z načrti za raznovrstna zaklonišča pred napadi iz zraka. Ljubljana, 23. januarja. Zaklonišča v dobi vojne nevarnosti so danes po vsej Evropi zelo važna zadeva. Prebivalstvo stoji pred odločitvijo: zaklonišče doma ali evakuacija. Človek zapušča svoj dom v najhujši sili in tako ni čudno, da rešujejo povsod zelo važno in nujno vprašanje v spoznanju, da je še tako skromno zaklonišče doma —- bolje kakor nič. V Ljubljani se doslej za tako pereče vprašanje nismo dosti brigali v nadi, da se nam ne bo pripetilo nič hudega. Dan za dnem pa prihajajo poročila o strašni zimi na frontah ter o izselitvi prebivalstva iz mnogih mest m pokrajin. Pri takih poročilih si vsak tudi lahko predstavlja, kako živijo' evakuiranci v skromnih barakah in drugih zasilnih bivališčih. Domačije morajo zapustiti ljudje, ki si doma niso utegnili urediti * * * Sneg je zasul ulice Velike ovire za ves promet — Sneg odmetava nad 600 delavcev Ljubljana, 23. jan. Deset zim že nismo imeli toliko snega, kolikor nam ga je naneslo od vče-čaj do danes opoldne. Vso noč je neprestano snežilo in je na ravnini naneslo snega za pol metra. Zjutraj so bile nekatere ulice zatrpane s snegom in je bilo to najbolj neprijetno na periferiji in v onih delih mesta, kjer se je pod uplivom vetra ob cestah nakupiče-ni sneg razsul do hišnih vrat. Mnogi šolarji niso mogli v šolo, ker so bila pota in ceste šele po 8. uri zorane in urejene. Tudi odrasli so prihajali v mesto z velikimi zamudami, ker so morali do pasu gaziti sneg in ker je tramvaj odrekel. Snežno oralo, ki je čistilo tramvajsko progo skozi Šiško, je ob pol 7. uri obtičalo v snegu pred tovarno Union na Celovški cesti. Tramvajski promet je bil urejen šele ob 8. uri, a so tramvaji vozili s precejšnjimi zamudami. — Dolenjski jc vozil do magistrata celo uro. Na cestah je zaposlena velika množica delavcev. Poleg stalnih in onih delavcev, ki so bili že zadnje dni zaposleni, je morala občina najeti še precej delavcev tako, da jih dela sedaj na cestah in ulicah okrog 630. Sneg odvaža 70 voznikov. Vodnikov trg je bil zabarikadiran s kupi snega in je bilo težavno voziti razne stvari na trg. Mnoge prodajalke zelenjave iz širše okolice sploh niso tvegale težavne poti v mesto, a tudi mlekarice so imele zamude. Na telefonskih in brzojavnih napravah sneg še ni napravil večje škode. Poslabšal pa se je železniški promet, proti kateremu je bilo že v zadnjih dneh dosti pritožb. Na vsem področju železniške direkcije je obilo snega in (majo zaradi tega tudi domači, vlaki velike zamude, zamude brzih vlakov pa so se seveda močno povečale. Tako je brzi vlak Trst—Beograd, ki bi moral priti ob pol 2. zjutraj, prišel šele ob pol 4. uri ter odpeljal iz Ljubljane ob 6.45. Vrhničan je komaj prisopihal v Ljubljano in je imel 45 minut zamude. Zamuda na vlaku tako kratke proge nam kaže, da tudi od drugih domačih vlakov, dokler bo toliko snega, ne smemo pričakovati točnosti. Tudi avtobusni promet na Dolenjsko, Notranjsko in Gorenjsko je bil davi v zastoju in je več avtobusov obtičalo v snegu. „Vražji študentje" Nedvomno najlepši film o poeziji in resničnosti gimnazijskega življenja.( Nasmejal si se do solz in vendar odšel iz dvorane bogatejši na spoznanju: življe-nj!e ugnetati v okorele forme je smešno in brezuspešno početje. Življenje preplavi vse umetne nasipe in si utre svojo pot. Koliko tragično komičnih profesorskih figur, ki s smešno velikimi merami merijo majhne slabosti svojih dijakov in ne vidijo lastne velike napake: pomanjkanje življenjske modrosti in človečanskega čustvovanja. In sredi teh okorelih ljudi dva ali troje dobrih učiteljev, ki mladino razumejo in poznajo. In mladina? Kdo j'i ne bi odpustil neugnanost, iz katere kipi zdravje in življenje in komu se ne bi priskutil vzorni produkt srednješolske dresure »špicel«, ki bo gotovo napravil še veliko karijero v življenju. Gospod profesor, pustite svojo knjižno polico, popijte svojo črno kavo, pridite in odprite na široko oči in ušesa. Morda se boste mnogo, mnogo naučili. In vi vražji študentje, tudi če bi vam razrednik prepovedal, pridite, da boste videli tudi v svojih profesorjih ljudi, ki jih moramo imeti nazadnje radi z vsemi njihovimi slabostmi vred. Kakšna bi bila ljubezen, ki ne bi odpuščala tudi slabostim? Eden najlepših čeških filmov dijaškega življenja in dijaških filmov sploh. Češki film je zrasel iz teatra: to je njegova dobra in slaba stran. Spričo- nemškega, francoskega, ameriškega kiča kaže češki film, podobno kot ruski, globoko človečansko kulturo in profinjen umetniški okus. V. P- Kolezijska mlinarica in ruski car Za staro Kolezijo zanimiv dogodek iz dobe kongresa i. 1821. v Ljubljani je ohranil pokojni rodoljub in pisatelj, trnovski rojak Fr. Podkrajšek — Harambaša, zabeležil pa ga je v svoji knjigi o trnovski fari pokojni zgodovinar Ivan Vrhovnik. Ko-lezijska mlinarica je pravila svoji prijateljici na Viču, kako je prišel neznan gost v mlin in zahteval po nemško kislega mleka s smetano, pa ajdovega kruha. Postavila je predenj iatvico, leseno žlico pa kruh in odšla. ftez kake četrt ure pride neznanec iz sobe, pozdravi z roko, pa odide, tebi nič meni nič, po stezi proti Trnovemu. Pojedel jc bil skoraj pol latvice mleka, pa debel kos kruha, pustil pa ni božjaka. Drugi dan pride zopet, in tako pet dni zapored. Dobro mu jc moralo dišati, jedel je pridno, a o plači se že zmenil ni; mlinarico je bilo sram, _oa bi ga terjala. Videl se ji je velik, mogočen gospod. Veselilo jo je, da mu je tako dišalo kislo mleko in ajdov kruh. Šesti dan je bil poslednjič v mlinu. Po njegovem odhodu je stopila v sobo. Kaj jc našla? Poveznjeno Iatvico, a pod njo šest svetlih rumenjakov. Shranila jih je za vedni spomin. Oni gospod je bil Aleksander, car vseh Rusov. Lfutoljam&Tke vesti 1. »Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi« je še jeseni mestna občina izdala v priročni brošuriici in jo razdelila po vseh ljubljanskih hišah, kljub temu je pa ljubljanska javnost še vedno mnogo premalo poučena o zaščiti pred napadi iz zraka in zato priporočamo, naj vsakdo prečita brošurico, ker bo marsikaj našel v njej kar 'bi mu v resnem primeru mnogo pomagalo. Nepoučenost 0 tem vprašanju je pa lahko tudi splošno zelo škodljiva. Kdor brošurice še ni večkrat natančno prebral, naj gre ponjo k vratarju magistrata, kjer jo dobi za 1 din, irevni pa tudi brezplačno. Prav tako razdeljuje odsek za zaščito dece brošurice vsem ženam, ki so se prostovoljno javile za zaščitno službo-, in pa materam na sestankih staršev. Tudi na predavanjih in tečajih, ki jih prirejajo razni odseki mestne zaščite, naj udeleženci zahtevajo brošuricc. Čeprav smo prepričani, da nam bo ohranjen mir, vendar zato ne smemo postati lahkomiselni ter se moramo že o pravem času pripraviti in poučiti o vsem, kar bi potrebovali, če nas vendar le doleti nesreča. Za zgled mestnemu prebivalstvu samo šc omenjamo, da je več okoliških kmečkih občin nabaviilo brošurico na ljubljanskem magistratu in jo razdelilo občanom. 1. O pravnem položaju nezakonskih otrok bo predaval Vi četrtek ob 20. odvetnik dr. Darko Čemej v okviru tečaja »Vzgoja matere«, ki ga prireja Splošno žensko društvo. Predavanje bo na ženski gimnaziji na Bleiweisovi cesti in so dobrodošli vsi poslušalci. 1. O davčnih prijavah in davčnih predpisih priredi Obrtniško društvo jutri ob 20. predavanje v salonu restavracije hotela Štrukelj, K predavanju so vabljeni vsi obrtniki. EfublfansKo gledališče DRAMA. Začetek ob 20. uri. Torek, 23. januarja: Zaprto. Sreda, 24. januarja: »Tri komedije«. Red A. Četrtek, 25. januarja: »Profesor Klepec«. Red B. Petek, 26. januarja: »Na prisojni strani«. Premiera. Premierski abonma. OPERA. Začetek ob 20. uri. Torek, 23. januarja: Zaprto. Sreda, 24. januarja: »Nižava«. Red Sreda. Četrtek, 25. januarja: »Fi-ga-rova svatba«. Red Četrtek. Petek, 26. januarja: Zaprto. Sobota, 27. januarja: »Ru-salka«. Premiera. Premierski abonma. KINO KINO MATICA: Roman Spahija. KINO SLOGA: Ljubimec po naročilu. KINO UNION: Vražji študentje. KINO MOSTE: Donski kozaki in Zrcalo življenja. DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakar- čič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv, Petra cesta 78. Vremenska napoved za sredo* 24. t. m.: Pretežno oblačno. Ohlajenje z malo snega na severni polovici države. Mila temperatura z malo dežja v južnih krajih. Miali oglasi CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane P.ar'. najmanjša pri.tojhma za te oglase je din 8,_. Dražbe, preklici, dopj-ana in "Te"' d^„oP° ^ znesek za te oglase je din 10, . j^elo * . 0(?iase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga je enkratno objavo znaša din 2,—. Zneaek za položnici na čekovni račun št. U.40P. Za vse naročilom al. poj* znamka za din 3,-. vposlati v pismu skupaj pismene odgovore glede malih oglasov se Rasno KAJENJE ŠKODUJE VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL«, neškodljivo, zanesljivo sredstvo, odvadi v 2—3 tednih kajenja tudi naj-strastnejše kadilce. Cena: velika steklenica din 70,—, mala din 60,—. Po povzetju razpošilja »Jugopatent«, Ljubljana, Dvorakova ul. 8. Sprejmemo preprodajalce. 101-1 Kupim MIZE ALI PULTE kupimo. Pismene ponudbe na upravo »Večernika«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, pod »Ohranjeno«. 106-3 Sobo išče SOBO s posebnim vhodom iščem v centrumu. - Naslov v upravi »Večernika«, Frančiškanska 6. 108-8 Službo dobi PERFEKTNO KUHARICO za vsa hišna dela sprejmem. Ponudbe poslati na upravo »Večernika«, Frančiškanska 0. 110-9 Veliko p< v sredini Ljubljane na- oslopje prodaj. Ponudbe pod: »Ugodni plačilni pogoji" na upravo lista, FranSlikanskaS Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCE ŠTRUKELJ v Ljubljani. - Oglasi po ceniku. - Rokopisov ne vračamo. Ur»dni£tTo in uprava: Ljubljana, FrančiiUansk* ulita 6. — Telefon St. 41-77. — Poitni čtkovni račun it. 11.409.