OBČNI ZBOR MUZEJSKEGA DRUŠTVA ŠKOFJA LOKA Občni zbor Muzejskega društva Škofja Loka je bil 23. novembra 1995 v galeriji na Loškem gradu. Zbora se je udeležilo okoli petdeset članov, kar je več kot na zadnjih zborih. Navzoče je pozdravil predsednik društva dr. France Leben in predlagal naslednji dnevni red: 1. Pozdrav predsednika in izvolitev delovnega predsedstva: - predsednik mag. France Štukl, člana dr. Branko Berčič in Ludvik Kaluža; - overovatelja zapisnika Judita Šega in Franc Podnar (zbor se je snemal na magnetofonski trak); 2. Poročila o delu Muzejskega društva (predsednika, tajnika, blagajni ka, nadzornega odbora) 3. Podelitev priznanja svojcem po kojnega tajnika društva Andreja Pavlovca 4. Razgovor o poročilih 5. Razrešnica staremu izvršnemu odboru 6. Volitve novih organov Muzejske ga društva: - predsednika, izvršnega odbora, nadzornega odbora (3 člani), disciplinske komisije (3 člani) 7. Sklep o članarini 8. Slučajnosti 9. Večer z diapozitivi Pred začetkom 2. točke je sprego voril predsednik društva dr. France Leben: Pred začetkom delovnega dnevnega reda občnega zbora je naša spoštljiva dolžnost, da se spomnimo naših premi nulih članov. V tem dveletnem obdobju jih je umrlo kar trideset. Med njimi naš častni član Jože Krašovec in dolgoletna člana akademika Alojzij Finžgar in Bogo Grafenauer. Prejšnji teden pa smo se z žalno sejo v kapeli Loškega gradu in na pokopališču v Lipici poslovili od našega Andreja Pavlovca. Letos upokojeni rav natelj Loškega muzeja je bil štirideset let odbornik in petindvajset let tajnik na šega muzejskega društva. Istega dne, 14. novembra letos, ko smo se na naši zadnji seji pogovarjali o poročilih za današnji občni zbor, je na poti domov preminul. Prosim spoštovani zbor, da z enominut- nim molkom počastimo spomin na naše umrle člane. V nadaljevanju je zbor potekal po sprejetem dnevnem redu. Predsedniško poročilo (in zaradi smrti tajnika Andreja Pavlovca tudi tajniško poročilo) je podal predsednik dr. France Leben, blagajniško je zaradi odsotnosti blagajnika podal Franc Podnar. nadzornega odbora Svetko Kobal, ki je tudi predlagal razrešnico sta remu izvršnemu odboru. Poročilo o opravljenem delu in programu dela Loš kega muzeja je podal direktor Franc Podnar. Predsedniško poročilo o delu Muzejskega društva v Škofji Loki Ko sem bil na zadnjem občnem zboru društva (28. oktobra 1993) izvoljen za njegovega predsednika, sem poleg mu- zealskega poslanstva in delovanja, ki so ga pred skoraj šestdesetimi leti izposta vili ustanovitelji našega muzejskega dru- 265 štva, nanizal tudi neka programska izho dišča bodočega dela: skrb za redno izha janje Loških razgledov in priložnostnih drugih publikacij (Doneski. Vodniki), so delovanje z Loškim muzejem in drugimi muzejskimi in kulturnozgodovinskimi zbirkami ter društvi, sodelovanje na vseh področjih varstva naravne in kulturne dediščine, vštevši prenovo starih mest nih in vaških jeder s svojimi znamenito stmi, in nenazadnje prirejanje Blazniko- vih večerov z zgodovinskimi in poljud noznanstvenimi temami. V tem dvelet nem obdobju, ko smo imeli tudi 15 red nih sej izvršnega odbora, smo bili v na šem delovanju prizadevni in dokaj uspe šni. Marsikje smo sodelovali, marsikaj predlagali in tudi o marsičem odločali. Vse to z dobro voljo, razumevanjem in strokovnostjo odbornikov in sodelavcev našega muzejskega društva. Najuspešnejši smo bili pri izdajateljski dejavnosti. Kljub finančnim težavam se v tem dveletnem obdobju lahko pohvali mo z dokajšnjo bero. Z občinskimi pro računskimi sredstvi, sofinancerji in spon zorji - založniki smo izdali dva letnika Loških razgledov in tri številke Dones kov k Loškim razgledom. Zaradi vedno večjih tiskarskih stroškov je uredništvo hotelo krčiti obseg Loških razgledov, vendar neuspešno, kajti dobrodošli in tehtni prispevki so željeni obseg vedno povečali. Danes si prizadevamo, da ne presežemo 20 tiskovnih pol (320 strani) pri posameznem letniku. Tako sta izšla letnik 40 (za leto 1993) in letnik 41 (za leto 1994), letnik 42 (1995) je v tiskar ni. Gospodu Francu Podnarju gre zah vala za odgovorno in skrbno uredništvo in čisti obračun, kljub našemu neeko- nomskemu trženju; delavcem Loškega muzeja pa za redno odpošiljanje, tako članom društva kot tudi za zamenjavo. Po šestih letih nam je znova uspelo izdati Doneske. Drugi zvezek smo izda li lani ob 2. slovenskem muzejskem sej mu; je ponatis razprave P. Blaznika »O cehih na Slovenskem« iz Zbornika slo venskega obrta 1918-1938 (Ljubljana 1940) z nespremenjenim besedilom, a slikovno obnovljenim gradivom. - »Sto let električne razsvetljave v Škofji Loki« je naslov Doneskov 3, katerih so objav ljeni zgodovinski in strokovni prispev ki na to temo Blaznikovega večera; za ložnik tega zvezka je podjetje Elektro Gorenjska iz Kranja. - Pavel A. Flor- jančič pa je uredil ugledno izdajo Done skov 4 in ji napisal spremno besedo. Gre za ponatis krajepisno-zgodovinske črti ce Loka. ki jo je pred sto leti v Domu in svetu objavljal loški rojak Franc Pokorn. To reprezentativno izdajo Doneskov je založila Območna obrtna zbornica iz Škof je Loke ob letošnji prenovitvi gospoš- činske Kašče. - Pred kratkim sta Loški muzej in Muzejsko društvo z občinsko finančno podporo izdala in založila dru go dopolnjeno izdajo Vodnika po zbirkah Loškega muzeja kot šesti zvezek serije Vodnikov po loškem ozemlju izpred šes tih let. To je naša dveletna izdajateljska dejavnost in ponosni smo lahko nanjo, kajti to niso zloženke ali prospekti, mar več knjige in knjižice z zgodovinsko, domoznansko, leposlovno in poljudno znanstveno vsebino iz domačih logov. Delo znotraj društva je teklo venomer v prijetnem in prijateljskem vzdušju, brez osebnih ali strankarskih stremljenj. Na sejah izvršnega odbora smo se vsakič pogovarjali o naših Loških razgledih, o stroških tiskanja in sploh o finančnem stanju društva ter vsako leto potrjevali in usklajevali zaključni račun z ugoto vitvijo, da smo z društvenim premože njem dobro gospodarili. Iz zapisnikov sej razberemo še druge raznoterosti naših sestankov. Ob odloku o preimenovanju ulic smo opozarjali o nesmiselnosti delitve Parti zanske ceste na Blaznikovo in Planinovo cesto. Vztrajamo pri našem predlogu: v starem delu mesta naj bi bili ulici F. Pla nine in P. Blaznika, Partizanska naj os- 266 tane kot spomin na NOB. Društveni od bor še vedno vztraja, da mora biti Vi soko ustanova odprtega tipa. Razpravlja li smo o prostorski stiski, o selitvi ozi roma gradnji Knjižnice Ivana Tavčarja, o naporih pri izvajanju pogodb za preno vo zgradb in objektov marsikje na Lo škem, o naši mestni razsvetljavi, pa tudi o črnih gradnjah, ki jih je prejšnja občin ska skupščina legalizirala. Osvojili smo misel o naravni zaščiti Hrastnika in Far- jega potoka zaradi geoloških posebno sti, bdeli nad prenovitvijo Kašče z Mihe- ličevo galerijo. Izvršni odbor je na sed mi redni seji (8. novembra 1994) obrav naval tudi predlagano lokacijo za sme tišče v Crngrobu in tudi pisno oblikoval svoje stališče, da je odlagališče smeti kjerkoli v okolici Crngroba neprimerno in nesprejemljivo, kajti predvideni pro stor je zaradi kulturnozgodovinskih in naravnih kvalitet zelo pomemben (got ska cerkev s freskami, božja pot, rdeče znamenje), in nenazadnje so tod tudi med vojna in povojna človeška grobišča, za radi česar je tudi iz pietetnih vzrokov ta lokacija za smetišče nedopustna. Na eni izmed sej smo obravnavali tudi vlogo Matije Zajca iz Žirov za vzidavo plošče na grajskem stolpu v spomin povojnim zapornikom. Mnenje odbornikov je bilo, da mora to zadevo reševati svet Loškega muzeja in predlagati ustreznejše besedi lo in mesto obeležja. Po našem mnenju bi bilo na gradu primernejše zgodovin sko napisno obeležje, ki bi predočilo vsa kruta dogajanja in človeške usode od srednjeveškega tlačanstva do povoj nih zaporov. Vsekakor tudi to sodi k zgo dovinski predstavitvi življenja in neha- nja na Loškem gradu. - Na 12. seji (12. septembra letos) našega izvršnega od bora sem prisotne seznanil z očitki k odkritju spominske plošče dr. Tinetu De- beljaku, ki sta jih na seji občinskega sveta posredovala oba svetnika ZL. Kot domačin in občinski svetnik sem napisal svoj komentar o človeku, ki je bil sousta novitelj našega muzejskega društva Ta komentar je hkrati priloga k zapisniku seje občinskega sveta in k zapisniku seje našega izvršnega odbora. Naši člani so se udeležili raznih stro kovnih srečanj in prireditev in na njih sodelovali, tudi v okviru članstva v Zvezi zgodovinskih društev Slovenije, Društva muzealcev Slovenije, Zgodovinskega arhi va in še drugih stanovskih združenj. Lani aprila smo bili na povabilo SAZU pri sotni tudi na mednarodnem simpoziju o brižinskih spomenikih. Od 9. do 12. ju nija 1994 so se v Loki mudili izvedenci Sveta Evrope za tehnično pomoč pri pre novi starega mestnega jedra Škofje Loke kot evropskega kulturnega spomenika. Razen tega, da sem bil zraven vabljen osebno, je ta obisk šel uradno mimo Mu zejskega društva. Loškega muzeja in Zgo dovinskega arhiva, a tudi mimo takih strokovnjakov, ki s kulturnozgodovin skega in naravovarstvenega področja na šega mesta kaj vedo. Po dobrem letu dni pa še danes ne vemo niti o zaključnih sklepih, niti o smernicah tehnične po moči s strani Sveta Evrope za Škofjo Loko kot evropski kulturni spomenik. Konec junija letos je družba GEOPROF iz Tržiča v Podljubelju organizirala eno tedenski rudarsko-arheološki tabor »Sen- tanski rudnik«. Kdo drug kot naš od bornik, dipl. ing. geologije A. Pavel Flor- jančic, je bil soorganizator in vodja tega uspelega mladinskega raziskovalnega ta bora; med drugimi sva tudi aktivno so delovala s predavanji in terenskimi ogle di. Vseslovenska akcija GEOTRIP v sklo pu Evropskega leta varovanja narave je tudi v Loki imela svoj odmev. Letos sre di septembra sta naše muzejsko društvo in muzej organizirala naravovarstveno srečanje »Od Grebenarja do Kamnitni- ka« s številno udeležbo odraslih in otrok kljub slabemu vremenu. Na terenu smo spoznali loško kraško ozemlje, v muze ju smo se pogovarjali o nedopustnih po segih v prostorski okoliš Škofje Loke, o 267 loškem urbanizmu in varovanju okolja, in končno so nas na Kamnitniku priča kali Loški kremenčki - mladi naravo slovci iz Osnovne šole P. Kavčiča z raz lago geološke znamenitosti te kamnite loške kulise in z napisi: »Ne pozidajte Kamnitnika! Uredimo na Kamnitniku po učni park! Ohranimo zeleno in kulturno pot od Grebenarja do Kamnitnika!« Ni kaj. S tako vzgojenimi otroki bo naš kraj ohranjeval ekološko, naravno in kultur no dediščino, ne pa z mladino, ki po našem mestu razgraja, smeti, prevrača smetnjake in krača po spomenikih in zi dovih neumestna in erotična gesla, zad nje čase pa tudi protislovenske simbole z balkansko cirilsko heraldiko. Zamisli mo si, katerih staršev so to potomci, ki pri nas domujejo in hkrati uživajo mor da vse pravice našega slovenskega drža vljanstva. Pravo nasprotje temu so člani loškega fotokluba A Ažbeta, ki so pod mentorstvom našega odbornika P. Poko rna priredili odmevno fotorazstavo v Fre- isingu s predstavitvijo Loke in loškega ozemlja, njega zgodovinske, kulturne, etnografske in naravne znamenitosti prejšnjega in sedanjega časa. Uspelo jim je in hvala jim za tako imenitno poslan stvo. Tudi loški pevci so letos oktobra v Freisingu prepevali pod vodstvom J. Jo- cifa, našega odbornika; kakor vem, je bilo to izredno glasbeno doživetje za ondotne poslušalce. V okviru društva smo še nadaljevali s tradicionalnimi Blaznikovimi večeri, za kar je skrbel naš stalni organizator in vodja, g.Vincencij Demšar. Organizacij ski odbor programa prireditev ob stolet nici prve javne razsvetljave na Sloven skem v Škofji Loki, ki ga je imenovala Skupščina občine in vodil ing. A. P. Flor- jančič, je ob jubileju (16. septembra 1994) vključila v svoj program tudi Blaznikov večer z geslom: Sto let električne raz svetljave v Škofji Loki. To znanstveno posvetovanje je odprl državni sekretar za energetiko, g. Boris Sovič, referenti pa so s svojimi prispevki osvetlili in do kumentirali elektrifikacijo Loke od leta 1894 do danes. V zadnjih Loških razgl edih in v Doneskih 3 so objavljeni vsi prispevki tega večera. Ob takratni pri ložnosti je tudi v mestu zasvetila ob novljena električna razsvetljava lantern v vsej oranžno rumeni prelesti. Za spon zorstvo te slovesnosti in založništvu Do neskov smo se dolžni znova zahvaliti občini in javnemu podjetju za distribuci jo električne energije Elektro Gorenjska iz Kranja. Letos, 16. junija, je bil v galeriji Lo škega muzeja znova Blaznikov večer, ko sta Muzejsko društvo in Območna obrtna zbornica številnemu občinstvu predstavila Doneske 4. knjigo Loka - prenatis krajepisno-zgodovinske črtice Franca Pokorna iz »Doma in sveta« leta 1894. Urednik A. Pavel Florjančič je na pisal k tej izdaji tudi spremno besedo s poglavji: Pokornovi Loki na pot. Loško zgodovinopisje pred sto leti, Kašča vče raj in danes, O avtorju in njegovem delu in o izdaji sami. Ob tej priložnosti smo navzočim predstavili še drugo našo dve letno publicistično žetev. Urednik F. Pod- nar je analiziral zadnji dve izdaji Loških razgledov in Doneske 3. V zadovoljstvo vseh je tudi ta Blaznikov večer uspel, zlasti še s pogostitvijo, ki sta jo pripravi la trgovsko-gostinsko podjetje Loka in okrepčevalnica Freising v okroglem stol pu. Marsikatere obljube v prid našemu društvu smo tedaj slišali tudi iz ust naših občinskih, podjetniških in obrtniških ve ljakov. Upajmo. Za zaključek še nekaj o društvu samem, ki naj povzame tudi še nekaj misli k predvidenemu poročilu pokojnega tajni ka. Ugotavljamo upadanje članstva: da nes nas je samo še 528. Statistika ugo tavlja, da jih vsako mandatno obdobje več premine, kot je novih članov (pa še ti se vpišejo v naše društvo večinoma le zaradi naročništva Loških razgledov, ki 268 so zanje skoraj zastonj). Naše ankete za pridobitev članov po šolah so bile sko raj brezuspešne, tudi med učitelji in pro fesorji zgodovine, družboslovnih in na ravoslovnih ved. Morda bomo uspeli le s prijavnicami pri Turističnem društvu? Občinski svet nam je odobril za letos predlagana proračunska sredstva (2,236.605 SIT). Upajmo, da nas bodo odbori občinskega sveta za družbene de javnosti ter varstvo okolja in urejanje prostora (skupaj z Odborom za prenovo gradu in mestnega jedra) v naših priza devanjih in o predlogih podpirali, zlasti še, ko bomo čez dve leti praznovali ju bilej: 60-letnico ustanovitve Muzejske ga društva v Skofji Loki. Naša društvena pravila so zastarela, saj izhajajo iz leta 1979. Nova društvena pravila bo treba uskladiti z zakonom o društvih, ki je bil objavljen v zadnjem Uradnem listu. Nov izvršni odbor bo mo ral to nalogo opraviti v predvidenem roku. Naša želja je tudi, da Škofja Loka kot evropski kulturni spomenik in kot eno izmed treh urbano zaščitenih slovenskih zgodovinskih mest dobi svojega poob laščenega konservatorja za varstvo kul turnozgodovinske dediščine, arhitek ti in urbanisti pa naj bi bili le načrtovalci in izvajalci njegovih strokovnih mnenj in predlogov. Takega strokovnjaka že samo Loka nujno rabi. Nekdanji odbor za muzealsko dejav nost v občini je splahnel. Treba bo ob noviti takšno sodelovanje z muzealci v Železnikih, Sorici, Poljanah in Žireh, čeprav so danes ti kraji nekdanjega lo škega gospostva v drugih občinah, ven darle pa pod isto državno upravno enoto. In prav na koncu bi se rad kot pred sednik zahvalil vsem, ki so karkoli in kakorkoli prispevali k uspešnemu bitju našega društva, aktivnim odbornikom, zlasti pokojnemu tajniku, pa blagajniku, urednikoma Loških razgledov in Done skov, organizatorju Blaznikovih veče rov, delavcem in prijateljem Loškega mu zeja, a tudi sponzorjem, občini in občin skemu svetu za denar. Danes je tudi priložnost, da se pridru žimo čestitkam za visoke življenjske ju bileje. Naš častni član, častni občan in prvi tajnik Muzejskega društva, prof. dr. Anton Polenec, je letos oktobra prazno val 85-letnieo: častna članica prof. Jeja Jamar-Legatova je lani praznovala 80- letnico: naša odbornika Silvo Marguč pa 80 in Vladimir Žužek 75 let življenja. Vsem jubilantom naše iskrene čestitke z najboljšimi željami. Zahvala tudi vsem udeležencem dana šnjega občnega zbora, ki naj v razpravi o poročilih izrazijo svoje mnenje o na šem delu. Poročilo nadzornega odbora Nadzorni odbor je bil izvoljen na ob čnem zboru Muzejskega društva Škofja Loka dne 28. oktobra 1993 v sestavi: Sveto Kobal, Vladimir Žužek in Miha Loboda. Dne 14. novembra 1995 je v prisot nosti računovodkinje Loškega muzeja g. Marte Simonič pregledal finančno po slovanje za leti 1993 in 1994. Nadzorni odbor je ugotovil, da vse delo poteka po predpisanem kontnem planu za društva, da je društvo poslovalo po predpisih in da so vknjižbe knjižene na podlagi vero dostojnih finančnih temeljnic. Knjiženje je vodeno računalniško. Dokumentacija je shranjena v računovodstvu Loškega muzeja, s čimer je dana možnost stal nega vpogleda v finančno dokumenta cijo društva. Posamezni člani so prisostvovali se jam izvršilnega odbora in ugotovili, da so bile seje vodene v skladu z društve nimi pravili. Na podlagi podanega poročila nadzor ni odbor občnemu zboru predlaga, da sprejme razrešnico dosedanjemu izvrš nemu odboru in njegovim organom. 269 Blagajniško poročilo Blagajniško poročilo se na občnem zbo ru poda za dve pretekli leti in ne zajema poslovanja leta, v katerem poteka občni zbor. Tako tudi v tem poročilu ni upo števano poslovanje leta 1995, ker ga še ni konec in je pred nami še financiranje založniške dejavnosti - Loški razgledi št. 42 - ki pomeni glavno postavko fi nančnega načrta. Finančni prikaz bilance uspeha, ob likovan za leti 1993 in 1994. je nasled nji: 1993 1994 Skupaj 41.430 90.200 131.630 1,250.000 1,250.000 2,509.433 Prihodki članarina dotacija občine Škotja Loka od prodanih publikacij 764.900 973.200 1,738.100 drugi prihodki 64.618 148.896 213.514 prenesena sredstva preLlet 365.186 547.431 912.617 Skupaj prihodki 2,486.134 3,019.160 5.505.294 Odhodki pisarniški material poštni in bančni stroški stroški tiskanja Loških razgledov avtorski honorarji potni stroški 24.159 38.691 26.443 67.396 50.602 106.087 1.243.245 1,620.255 2.863.500 616.190 722.301 1.338.491 16.417 49.063 65.480 Za obravnavano obdobje bilanca us peha izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini 1,081.133 SIT. Presežek je bil porabljen v letih 1994 in 1995 za plačilo stroškov tiskanja in izplačilo av torskih honorarjev Loških razgledov št. 40 in 41. Primerjava finančnega poslovanja z leti 1991-1992 ni najbolj primerna, zato na vajamo le strukturo prihodkov in odhod kov v odstotkih, ki je naslednja: Prihodki članarina dotacija občine Škotja Loka prodane publikacije drugi prihodki Odhodki pisarniški material poštni in bančni stroški stroški tiskanja Loških razgledov avtorski honorarji potni stroški 1991-1992 % 2.10 50,40 28,50 19,00 0,50 1,50 67.10 30,50 0,40 1993-1994 % 2,90 54,60 37.80 4,70 1,10 2,40 64,40 30,30 1,50 Skupaj odhodki 1,938.703 2.485.458 4,424.161 Iz pregleda finančnega poslovanja za leti 1993-1994 je razvidno, da je bilo poslovanje društva pozitivno. Zaključna računa sta bila pravočasno izdelana in ju je pregledal nadzorni od bor; zadevni poročili sta bili podani iz vršilnemu odboru in v določenem roku dostavljeni SDK. Poročilo o delu Loškega muzeja Poročilo predstavlja delo Loškega mu zeja od zadnjega občnega zbora Muzej skega društva, nekaj besed pa je name njenih tudi programu dela muzeja v pri hodnje. Poročilo bom začel z znanim pravilom, da so osnovni pogoji za uspešno delo kadri, prostori in denar. Pri kadrih je Loški muzej na precejšnji prelomnici. Starejši odhajajo v pokoj in na njihova mesta prihajajo mlajši. Od desetih zaposlenih sta se letos upokojila dva, kar pomeni petino zaposlenih. Spomladi je odšla najprej v pokoj etno- loginja, poleti pa še umetnostni zgodovi nar, zanju smo dobili zamenjavi, hkrati je prišlo do zamenjave tudi na direk torskem mestu. Poleg redno zaposlenih nam pogodbeno pomagajo vodiči in vra tarji, izvajalci javnih del pa vzdržujejo grajski vrt in čuvajo muzejske zbirke. Ob prostorih bi rad omenil, daje streha na Loškem gradu dokončno obnovljena, prav tako žlebovi, letos smo vgradili mo- 270 derne varnostne naprave za grajsko po slopje in škoparico na grajskem vrtu. Prav tako smo modernizirali telefonijo. Finančno skrbita za Loški muzej Mini strstvo za kulturo in Občina Škotja Loka. Ministrstvo nam namenja denar za inve sticijsko vzdrževanje gradu, za zaposle ne in za akcije, škofjeloška občina za vzdrževanje gradu. Prav pri obnovi stre he nam je loška občina pomagala največ. Odraz dobrega strokovnega dela in ure jenih zbirk je viden predvsem pri številu obiskovalcev. To je v zadnjih dveh letih kar visoko, od 21 tisoč v letu 1993 do 23.900 v letu 1994, v letu 1995 pa bomo to število, ob uspešnem jesenskem delu, znova dosegli. Statistični podatki kažejo, da so redni obiskovalci muzeja večinoma osnovnošolci, srednješolci, študenti in skupine odraslih, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije. V letu 1993 je bilo v muzeju 321 orga niziranih oblik pedagoškega dela, 128 klasičnih vodstev, 85 učnih ur in 38 vod stev za predšolske otroke, ki so se udele žili programa »Gal v muzeju in galeriji«. Poleg tega je bilo še 48 videoprojekcij v okroglem stolpu. Strokovno vodenih je bilo preko deset tisoč obiskovalcev. V letu 1994 je bilo 155 klasičnih vod stev, 67 učnih ur, na videoprojekcijah je bilo 54 skupin, programa za predšolske otroke se je udeležilo 19 skupin. To leto je pedagoški oddelek poleg rednih učnih ur s pomočjo delovnih listov prešel na nov projekt povezovanja s šolo. Učenci 7. razredov so se spoznali z oblačilno kulturo na Loškem in jo na risalnih listih sami upodabljali. Njihovi izdelki so bili ob koncu šolskega leta predstavljeni na samostojni razstavi. Podobna akcija se je pričela letos za učence 4. razredov osnovne šole, ko učenci sami barvajo in izrezujejo Par v praznični noši iz druge polovice 19. stoletja. Loški muzej se je obogatil z novimi predmeti in fotografskimi dokumenti. Skupaj je bilo v letih 1993 in 1994 pri dobljenih 1972 predmetov, 1471 foto grafij, 80 diapozitivov, 28 videofilmov, fond knjig v strokovni knjižnici je nara sel na 17734. Poleg tega je bilo zbranega veliko gradiva novejše zgodovine, zlasti od organizacij, ki ne obstajajo več in predvolilnega materiala. Uspešna je bila tudi razstavna dejav nost. V letu 1993 je bilo v galeriji in v razstavnem prostoru v okroglem stolpu deset lastnih razstav. Poleg likovnih ome nimo tudi druge: Uranovi in torijevi mi nerali in rudnik RUŽV, Sodobno obliko vanje Oskarja Kogoja, Ženska oblačilna kultura na Loškem. Velikonočni utrinki na Loškem. V letu 1994 pa je bilo lastnih enajst razstav, med njimi Sto let šole v Dražgošah, Razvoj žarnice. Partizansko šolstvo na Gorenjskem in predstavitev na muzejskem sejmu v Ljubljani. Muzejski delavci so v teh dveh letih v revijah, časopisih, katalogih in zložen kah objavili 62 prispevkov, tu ne štejemo še številnih prispevkov na radiu in tele viziji. Za Loški muzej v tem trenutku pa je bolj pomembno, kaj in kako bomo delali vnaprej. Zelo pomembno je, da je v letošnjem letu na Občini Škofja Loka pričel z delom Odbor za prenovo Loškega gradu. V njem sodelujejo predstavniki občine, spome niškega varstva, Restavratorskega centra Slovenije, Loškega muzeja in pomembni posamezni strokovnjaki. Ta bo pripravil program celovite prenove gradu in skr bel za ustrezen program, ki sodi na Loški grad. Po končani obnovi strehe se bomo tako najprej lotili statičnih problemov zgradbe. K temu nas priganjajo že po škodbe opornega zidu na severovzhod nem traktu. Prav tako so se pojavile po škodbe na stropu v prvem nadstropju istega trakta. Trenutno so v izdelavi sta tične analize, ki jih opravljajo strokov njaki ZRMK iz Ljubljane. Ob prenovi grajskega kompleksa seveda ne pozab ljamo tudi na ureditev grajskega vrta. 271 Pomembna akcija bo prenova galerije in ob tem celotnega južnega trakta. Gale rija je bila zgrajena pred tridesetimi leti in stanje v njej ne dovoljuje več po membnejših razstav ali prireditev. V programu imamo tudi prenovo dru gega nadstropja v okroglem stolpu, kjer bi radi preuredili prostore v pedagoško delavnico. Tu bi razvili dejavnosti likov ne delavnice, obrtne delavnice, delav nice spoznavanja z arheološko in arhi tekturno dediščino in tako bi še bolj po pestrili stike z mladimi obiskovalci mu zeja. V prihodnjem letu pričakujemo, da se bo nadaljevala obnova grajskega obzid ja, pričakujemo tlakovanje dovozne poti od glavnih vrat do dvorišča in ureditev parkirnih prostorov. Že letos bomo za menjali nekaj dotrajanih oken, nekaj jih bomo zamenjali prihodnje leto. Katere od teh investicij bomo zmogli uresničiti že v prihodnjem letu je seveda odvisno od denarja, vendar nam dogo vori na Občini in Ministrstvu za kulturo vlivajo optimizem. Naš strokovni program predvideva pre ureditev nekaterih zbirk. Tako bomo od prli arheološko zbirko, v sodelovanju s Tovarno klobukov Šešir bomo preuredili klobučarsko zbirko, med zbirke bi radi vključili še čevljarsko zbirko, saj člani tega »ceha« v Škofji Loki to želijo. Po- sodovili bi radi tudi živalsko zbirko in notranjost Škoparice pripravili v takšno stanje, da bi v njej lahko sprejelo orga nizirane skupine. V muzejskih zbirkah bomo razstavne eksponate opremili z nemškimi in angleškimi podnapisi. V ob novljeni galeriji želimo oživiti razstavno dejavnost na višjem nivoju in predstaviti tudi bogastvo naše starejše umetnostno- zgodovinske dediščine in dela pomemb nih rojakov slikarjev in kiparjev. Naši načrti so zelo ambiciozni, vendar upam, da vam bom na naslednjem ob čnem zboru lahko poročal o marsika terem uresničenem cilju. Razgovor o poročilih K razpravi o poročilih se je prijavil g. Brane Murnik. referent za prostor in okolje pri Upravni enoti Škofja Loka. Zavrnil je očitke iz predsednikovega po ročila, da Muzejsko društvo ni bilo vab ljeno k pogovoru z izvedenci Sveta Evro pe za tehnično pomoč pri prenovi starega mestnega jedra Škofje Loke kot evrop skega kulturnega spomenika. Omenil je, da so bili vabljeni z javnimi obvestili v sredstvih obveščanja praktično vsi za interesirani občani. Drugih pripomb na poročila ni bilo. Volitve novih organo\ društva Predsednik nadzornega odbora Svet- ko Kobal je predlagal razrešnico staremu izvršnemu odboru. Po sprejetju razreš- nice je občni zbor potrdil predlog novega odbora. Ta bo v naslednjem dveletnem obdobju deloval v sestavi: predsednik dr. France Leben, v izvršnem odboru bo do Judita Šega, Vincencij Demšar, Pavel A. Florjančič, Ludvik Kaluža, dr. Branko Berčič, Meta Mohorič-Peternelj, Peter Pipp, Franc Podnar, Peter Havvlina, mag. France Štukl; v nadzornem odboru bodo Svetko Kobal, Mihael Loboda in Vladimir Žužek; v disciplinski komisiji bodo Pe ter Pokom, Marjan Potočnik in Janez Jocif. Po sklepu občnega zbora se izvršni odbor konstituira na prvi seji. Prav tako se takrat oblikuje tudi višina članarine. ki pa ne bi bila manjša od 500 SIT. V drugem delu občnega zbora je društveni odbornik Peter Pokorn z dia pozitivi predstavil bavarsko mesto Frei- sing, ki je bilo 830 let gospodar loškega gospostva. Franc Podnar 272