r Naj Težji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa za Tie leto ... $6.00 Za pok leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS NARODA Y List slovenskih .delavcev v Ameriki. TELEFON: CHdaea S—3878 Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the rost Office at New York, N: Y., under Act of CongrcM of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every da j except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHetoez S—3871 NO. 92. — STEV. 92. NEW YORK, MONDAY, APRIL 20, 1931. — PONDELJEK, 20. APRILA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK ANGLEŠKO BRODOVJE ODPLULO PROTI MAROKU KATAL0NC1 DELAJO NOVI ŠPANSKI REPUBLIKANSKI VLADI VELIKE PREGLAVICE Angleško brodovje bo ščitilo interese angleških državljanov v španskem delu Afrike. — Alfonsove dragocenosti so bile poslane na Čehoslovaško. — Grof Zamojski mu je ponudil svojo graščino. — Odnošaji med katoliško cerkvijo in špansko re-, publikansko vlado. — Meseca maja bodo volitve za narodno skupščino. SERIF0VA ŽENA PREPREČILA LINCANJE FRANCOSKA ŠPIJONAŽA V NEMČIJI - i Ljudska množica, ki je hotela linčati zamorca, se je na poziv šerifove žene mirno razšla. HUNTINGTON, Tcnn., 18. aprila. V Koenigsbergu so aretirali tri francoske častnike, ki so fotografirali artilerijske manevre. BERLIN, Nemčija, 18. aprila. — LONDON, Anglija, I 8. aprila. — Iz Gibraltara poročajo, da so bile poslane proti Maroku tri angleške bojne ladje in sicer "Curlew**, "Shamrock** in "Tourmaline". Bojne ladje so dobile naročilo ščiti angleške interese v španskem delu Maroka. Med republikanci in kraljevimi pristaši v Maroku je prišlo že večkrat do hudih bojev. MADRID, Španska, 18. aprila. — Ministrski svet je danes zavrgel pogodbo, sklenjeno med bivšo špansko vlado in Morganovo banko v New Yor-ku, glede posojila v znesku $60,000,000. Provizorični predsednik Alcala Zamora, ki je vnet katoličan, je naročil papeškemu nunciju, naj sporoči v Vatikan, da bo republika rešpektirala vse verske določbe, ki so vsebovane v konkordatu izza leta 1851. Katalonci delajo republikanski vladi precejšnje preglavice. Katalonci so se že pod kraljem zavzemali za avtonomijo, zdaj so pa ustanovili posebno republiko, kateri načeluje predsednik Francisco Ma-cia. Trije ministri so se podali z aeroplanom v Barcelono ter se dva dni pogajali z Macio. Ob svojem po-vratku so izjavili, da so bila pogajanja uspesna. Katalonija bo avtonomni del zvezne španske republike. Vse kaže, da katoliški duhovščini v republiki ne bo tako prijetno kot ji je bilo v monarhiji. Vlada je že naprosila duhovnike, naj se ne vmešavajo v politiko, istočasno je pa naročila svojim u-radnikom, naj se ne udeležujejo verskih cerimonij. Ministri bodo v vseh verskih zadevah obdržali strogo nevtralnost. Duhovščina bo deležna istega spoštovnja kot ga je bila dozdaj. CEHOSLOVAŠKA, 1 8. aprila. — Pred par dnevi je dospelo na postajo Sillein iz Madrida pet tovornih vagonov. Pošiljatev je bila naslovljena na grofa Zamojskega,ki je postal po ženitvi sorodnik špnskega kralja. Pošiljatev vsebuje razne srebrne in zlate predmete ter druge dragocenosti, ki so bile poslane grofu Zamojskemu v varstvo. Grof Zamojski je povabil kralja Alfonza na svoj grad na Cehoslovaškem. Bivši kralj se bo enkrat pozneje odzval vabilu. MADRID, Španska, 1 8. aprila. — V novi span- ski republiki se bodo začetkom maja vršile prve volitve, pri katerih bo narod izvolil zastopnike v narodno skupščino. Na ta način bo ustvarjena ustavna vlada, ki bo nadomestila sedanjo provizorično vlado. Narodna skupščina se bo sestala meseca junija ter sestavila republikansko ustavo. Pri volitvah bodo potavili svoje kandidate mo-narhisti, socijalisti, republikanci in komunisti. Socijalisti, ki so se pred kratkim zvezali z i*epub-likanci, bodo pri volitvah nastopili proti njim. Komunisti bodo seveda samostojno nastopili ter se borili proti vsem drugim političnim skupinam. — Navzlic temu se pa pričakuje, 'ia se bo pretežna večina španskega naroda izrekla za monarhijo. Kralj je rekel, da bo v Parizu čakal odgovora španskega naroda. Mrs. J. C. Butler, žena šerifa iz Car- Zunanje ministrstvo je poslalo tu-roll okraja, 'je zavrnila danes zju- • ka j šn j emu francoskemu poslaništvu traj množico, ki je skušala vprizo-j oster protest proti špijonažni služ-riti napad na jetmišnico ter linčati .bi, ki jo je razvila Flranciija v Nem- Henry Maufoorda, črnca, ki je u-strelii nekega uradnika v Homboldt, Tenin. Črnca so prevedli semkaj, in žena šerifa ;je preprosila ljudsko množico, n3Jj ne vprizori napada. Jaz sem jih prosila, naj gredo domov, češ dia ne morejo ničesar vprizoriti brez šerifa. čij i. Tekom zadnjih ■artilerijskih manevrov pri Kcenrgsbergu so bili are-rani trije sumljivi tujed, ki so fotografirali utrdbe in razvrstitve vo- DEMONSTRACIJE1 ŠOLARJI IN SESTRADANIH PREM0GARJEV Dvestopetdeset majner-jev je zahtevalo od oblasti, naj kaj ukrenejo v njihov pri d. — Pozimi so delali po dva dni na teden. WASHINGTON, D. C., 17. aprila. Včeraj se je odpravilo vz Avelle proti tukajšnjemu kragu dvestopetdeset majnarjev. Njihova obleka in njihovi obrazi so razodevali lakoto in pomanjkanje. Razdalja med Aivello in tukajšnjim krajem zna- _PR0H1BICIJA Dr. Woodcock se je izrazil o pouku glede prohi-bicije. — Otroke naj se vzgaja po "suhaških" metodah. j ušiva. Rekli so, da so turisti ter ša šestnajst milj. Prišedši sem, so gostje itamošnjega francoskega konzula. Pozneje ©o pa morali priznati, da, so aktivni francoski oficirji, ki Mrs. Butler, šerif in dve hčerki, so prišla preoblečeni kot turisti v Margareta stara 20 tet, in Maxima, stara 16 let, žive v jetnišnici. Rekla je, da ni ndben član drhali pokazal revolverja ali Ibil maskiran. Ona ni poznala nikegar. Marchall Pierce, je bil kritično ranjen v boju z nekim črncem, o katerem (je trdil Pierce, da je skušal izropafti neko gostilno v Homboldt. Č>rnec, ki je bil tudi ranjen, je sdbežal v tovornem voeu, a prijeli so ga !V Jackson, Tenn., potem ko je ranil nekega drugega uradnika. MANJŠANJE PRISELJEVANJA Radi nezaposlenosti se je skrčilo priseljevanje za približno 9 odstotkov. Nemčijo. VSe fotograffje in fd.ojjrafična aparata so jim oblasti zaplenile. WASHINGTON, D. C., 18. aprila. Vizdji, izdani tekom marca tekočega leta v štiri in dvajsetih deželah, ki imajo pravico poslati semkaj več kot 148,466 svojih rojakov, ja zatrta. so znašali le pet odstotkov dovoljenega števila. Tako je sporočil dr- PORTUGALSKA JE USPEŠNA V BOJU Z VSTASl Kaznilna ekspedicija je zatrla vstajo na Tercei-ri in Angra do Heroi-smo. — Vojni minister bo prevzel vrhovno poveljstvo. LIZBONA, Portugalska, 18. aprila. Portugalski ministrski predsednik je bil danes obveščen od voditeljev ekspedicije, iki je odšla na Azare, da se je vstaška posadka na otoku Teflceiro udala. Na otoku Angra de Heroiismo pa so zbežali voditelji vstaje, ker so jih njih čete pustile na cedilu. Na obeh otokih je vsta- vprizorili veliko demonstracijo pred j okrajnim sodiščem. | Nato so se posvetovali z okrajnimi komisarji in okraSjnim prav cinikom glede pomožne akcije in razmer v majnafn. Ko so jim oblasti obljubile, da bodo storile vse, kar je mogoče, da izboljšajo njihovo bedno stanje, so se majnarji odpravili proti domu. WASHINGTON, D. C., 18. aprila. Narodini prohibicijski ravnatelj W. E. Woodcock je izdelal potom svojega urad-a spomenico, v kateri se zavzema za prohibicijo ter nosi naslov: — Alkohol, higijena in ljudske šole. V njej omenja, da so v 46 državah zakonite dolodbc, da se mora poučevati otroke fclede škodljivosti Bifvživanja alkohola. V državi Arizona ne obstaja taka določba, a v drža v i Wyoming je prepuščena stvar državnemu superintendent!!. Ravnatelj Woodcock je izjavil, da bi moral-a biti vsepovsod uvedena zakonita doloSba, ki je še danes v veljavi v Massachusetsu, na temelju katere bi si prizadevali vplivati na zmernost in čistost. Ta odredba (je bila uveljavljena, ko se ni slišalo še ničesar o prohibicijd. Po zimi so delali po en dan ali kvečjem dva dni na teden. Kompa^ n'ljske irgovine so zvišale cene, do- . j ...... ......... . najstrožje prohioicije. V tem cim jim je kompamja zmanjšala | ^ ^ ____________ že itak pdčle plače. Kot znano, se vrši pouk v zmislu zmi- slu se glasi tudi ukrep zveze narodnih šol, ki so odločile: žavni department. Le 656 vizejev je toka .je zasedlo moštvo križarke bilo izdanih tekom meseca marca Cairlvarho Aranujo in rušile a Da- prednostnim izseljencem. Le tri dežele so nudile natančne številke glede priseljervanja, namreč Canada, Mehika in Cuba. Poročila iz Canade kažejo, da je padlo priseljevanje iz te dežele iri da znaša dosti nranj kot v navadnih letih. Potres v Sloveniji BEOGRAD, Jugoslavija, 18. aprila. — V Novem me^tu v Sloveniji se je pojavil davi ob ipolštirih precej močan potres. Prebivalstvo je HAVANA, Kuba, 18. aprila. — Z i rairom na splošno opozicijo, ki se vse j je pojavila proti Machadorvi ditota-preplaseno pobegnilo na prosto. Po- turi, je bil predsednik prisiljen uki-tres ni povzročil posebne škode ter niti vojno stanje. Jutri tbo podpi-ni zahteval nobene človeške žrtve.' sal tozadevni odlok. LLOYD GEORGE BI BIL RAD DIKTATOR Voditelj angleških liberalcev snuje zvezo z taboriti. — Razen Snow-dena ima vse ministre na svoji strani. LONDON, Anglija, 19. aprila. — "Sunday Express" je objavil danes senzacijonalno poročilo, da je Davil Lloyd George pregovoril, razen Snowdena, vse člane angleškega kabinerta za tesno zvezo med liberalci in laboriti. Tej zvjrzi bi nače-ioval Lloyd George, ki foi st zlahko prisvojil diktatorske moči. Po njegovem mnenju je treba v vojni minister, se bo 'jutri odpeljal'prvi vrsti odpraviti nezaposlenost, na Fayal, da prevzame vrhovno vod- v to svrhj je treba takoj pričeti z stvo- javnimi gradnjama. Lloyd George ne namerava vstopiti v kabinet, ampak hoče izvajati veliko silo za prestolom. Ministrski predsednik MacDonadd je baje s tem predlogom zadovoljen, dečim je državna zaikladničnr Snowden odločno proti njemu. Posaidki otokov San Jorge in Gra-ciosa, sta se udali že preje. Oba o- mon. Največja otoka azorske skupine, San Miguel in Fayal pa se nahajata že vedno v rokah vstošev. Podadmiral Carreia, portugalski zakonodaja mora biti taka, da bo odgovala predpisom osemnajstega amendmenta. OKLAHOMA CITY, Okla., 18. apr. Zaporna kazen 50 le*t, ki je bila iz-rečepia nad Harrisom, nekim pro-: hibicijskim agentom, je bila sedaj potrjena od prizdvnega sodišča. Napadel je farmo farmer j a Har-risa, pri čemur je bil ustreljen neki človek. NEW LONDON, Conn., 18. aprila. PrcihibicijsM uradnilki so zaplenili danes dva čolna, ki pa nista imela nikake pijače na krovu. BOSTON, Mass., 18. aprila. — Telegrafist Edward Seigel je bil stavljen danes pod jamščino 5000 dolarjev. V njegovi hiši so našli neki -aparat za kuhanje žganja. DEMOKRATOM NE MANJKA KANDIDATOV Hoover j e zaenkrat š e sam na republikanskem polju. — Politiki obeh strank so že na delu, da spravijo svoje najdražje sinove na dobra mesta. WASHINGTON, D. C., 18. aprila. Razmere, v katerih se bodo vršile prihodnje letto volitve, postajajo vedno bolj zagonetne. Konvencije se bodo vršile šele drugo poletje, a ndben teden ne mine, ne da bi se pojavile nove nominacije. Seveda je treba tudi vpoštevati nove Tazvoje vseh kalkulacij, s katerimi se morajo pečati politiki. Predsednik Hoover bo zopet dobil republikansko nominacijo, in so ne mored vomitii, da si jo želi. Predsednik se ne bo vmešaval v strankarske boje. Prejsni zvezni senator France iz Marylanda bo nastopil kot kandidat, a prejšnji sen. GOldsborough je mnenja, da bodo vsi delegati Marylanda odločno nastopiti za Hoover j a. Demokrati imajo zelo bogato izbiro. Newton Baker iz Cle^velanda/ prejšnji vojmi tajnik, pravi, da bo spre-jtl nominacijo, če bi mu bila ponu-derra. Baker pa je dostavil, da se briga šbolj za platformo, kot za kandidate, Država Ohio ima še več kandidatov. Eden teh je prejšnji gover-ner Cox, ki je !bil leta 1922 kandidiral. * Cox je igral veliko vlogo na demokratski narodni konvenciji, ker se je zavzel za najbolj mokrega kandidata. Tudi governer White iz Ohija bi ne bil preiti temu, da bi se preselil v Belo hoišo. KONEC VOJNEGA STANJA NACUBI Vse kaže, da z odgovorom ne bo prav posebno zadovoljen. Ogromna kraljeva posestva so postala narodna DEMONSTRACIJA STAVKU-JOČIH PREMOGARJEV in šole, njegove parke pa v javna igrišča. RIM, Italija, 1 8. aprila. — Zaenkrat se še ne ve HARIiAN, Ky., 18. aprila. — Danes je demonstriralo po tukaj-last. Njegove palače bodo izpremenili v bolnišnice šnjih ulicah nad tisoč staivkujoftih -premogarjev. Demonstracaj-a je bila naperjena proti premogovnim družbam, ki hočejo začeti zopet obratovati z neunijskimi delavci, kdaj bo italijanska vlada priznala špansko republi- Demomatracije so se končale spo-ko in če jo bo sploh priznala. V političnih krogih ^om pomožnimi serin in domnevajo, da italijanska vlada počakala nadalj-nih razvojev. MADRID, Špansko, 18. aprila. — Monarhistič-na imena treh bojnih ladij o bila prekrščena v republikanska. Križarke "Alfonso XIII.", "Victoria Eugenia*' in "Principe Alfonso", se imenujejo: — "Espana", "Republica" in "Li'bertad". štraCjkarji- Pomdžni šerif usmrcen. Jess Palce je bil in ADVERTISE 'GLAS NARODA" I Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ________________________________________3 9 35 Din 1000 3 18.50 Din 2500 ________________________________________$ 45.75 Din 3000 ____________________________3 54.60 Din 5000 __________________________$ 90.50 Din 10,000 ____________________________$180.00 VITALUO f 5.75 j 911-30 Lir 300 _____________ 316.80 Ur 500 ___________________________ 327.40 Lir 1000 __________ 354.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina: znaša 60 centov za vsako posamezno naka. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.—- 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100 — $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za Izplačilo večjih sneskov kot won] narejeno, bodisi ▼ dfaargli. Urah ali dolar J m, dovoljujemo Se bolj Se pogoje. Prt Teliti h nifcirt-lib priporočamo, da ae poprej s nam pismenim potom *porasam#-te slede načina nalrstlla Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTEk za pristojbine 75e, Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. 7. Telephone BArday 7—0380 NEW YORK, MONDAY, APRIL 20, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY to 17. S.M. "Glas Naroda" President Owned and Published by PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Bcnedlk, Trees. Of tra*ne*s of tbe corporation end addresses of above officers: «U W. lith Street. Borough of Manhattan. New York (Sty. N. Y. GLAS NARODA (Voice ef the People) Issued Brery Day Except Sundays and Holidays MORILEC RUDOLF M0H0RK0IZRO CEN SODIŠČU C Maribor, 7. aprila. leto volja bet tn Kanado ....... pol leta Sa četrt leta Ameriko -------.$6.00 $3.00 ____________$1M Za New York za celo leto $7.00 Za pol leta ............................4&50 Za inozemstvo za celo leto--------$7.00 Za pol leta ________________________________-$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. __"Olaa Naroda" Izhaja vsaki dan lzvzemil nedelj to praznikov. Dopisi brez podpisa ki osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da ee nam tudi prejšnje bivališče -naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", ti« W. ISth Street, New York, N. Y. Chelsea. Š878 ŠPANSKA Od leta 1925, ko sta Žlahtič iti Cič na vzerinski način umorila v Studencih čevljarja Milka, njegovi ženo in otroka »ter plačala potem svoj zločin s smrtjo iri veJsa-lih, mariborski kriminalni anali ne beležko podobne tragedije, kakor se ye pripetila v noči od velike sobote na veliko nedeljo v hiši marljivega in poštenega posestnika Alcrj eija Dotoaja v Jelovcu, v mali hribovski naselbini na Kotzjaku pri Kamnici. VSa javnost je še vedno ; pod silnim vtiitsam nevrjetne best i-janasti, s katero je zločinec pobil s sekiro pet članov Doba j eve rodbine. Na mestu vstajenja v življenje je našla nič hudega sluteča Doba jeva 'družina vstajenje v smrt, kar dia je veliki tragediji še posebno obeležje. „ Sum je že od vsega začetka padel na nekega Rudolfa Mohcrko, znanega delomržneža, ki 'ga. zasledujejo oblasti že zaradi raznih dru- V Barceloni so izbruhnili boji med delavstvom in španskim vojaštvom. To dokazuje, da v novi španski republiki ni vse tako kot bi moralo biti. Združeni Delavski Sindikat je proglasil generalni štrajk. Zakaj je bil proglašen, poročila ne omenjajo. Toda predsednik nove katalonske republike, ki je najbrž opustil svoj separatizem ter se postavil na stran zvezne španske republike, je dal nameriti strojne puške na stav-kujoče delavce. Tudi predstojnik mestne policije nadsvetnUc Keršovan se je z nadzornikom Sosičem in dvema, stražnikoma odpeljal v isti smeri. Med tem časom, — bilo je okrog 8. zvečer, — pa sta patrulj inala po cesti iz Rač preko Orehove vasi v Slivnico tudi dva orožnika s pos.aje -v Račah, Hirš in Rambšajk. Zvedeki sta, da je v Lobnikovi gosttitoi sumljiv tujec. K j sta prišla tja, ga že ni fodlo več in gostiiničarku je izjavila, da je odšel pa cesti proti Slivnici. Ko sta prišla do gostilne Falež v Slivnici in .vstopila v gostilniške prostore, je pravkar hotel tujec cditi iz gostilne. Orožnika sta takoj spoznala v njem zasledovanega morilca Rudolfa Mohorka, ga zgrabila in zvezala. V torn hipu se je tudi že pripeljal mimo oročniški kapitan D»žern:i(±žič s svojimi orožniki iz Maribora, ga prevzel in eskortiral v Maribor. Tam se je še ponoči začelo zasliševanje. Morilec je bil spočetka sil- .no ciničen in ni kazal niti na jmanj -gih zločinov. Sin Ivan je v Mohor- ' - SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijeritov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme tc stare in stanovitne domače banke. Peter Zgaga TUDI ANCLEŠKI KRALJ VARČUJE Gospodarska kriza, ki muči dandanes celo Evropo, rti prizanesra niti angleškemu dvoru in tudi angleški kralj mora varčevati. Angleška drža.va iaplaia kraljevski dvojici na leto po 470.000 funtov šterlingov, poleg tega pa ima kralj j še 60.000 funtov dohodkov na leto I Na Obroke lahko kupiš pohištvo, jod sejega dvornega posesava v L?n- i radio, klavir, agsbikso in sploh vse. ce^tsru. Ti dohodki pa so bili od- tudi obleko. , merjeni takrat, ko so ljudje žive- J pesebno ženske piuv rade kupu-jli še brez gospodarske krize. Danes jejo obleko na obroke, pa morajo varčevati tudi na angle- včeraj je bil krasen pomladni dan. Precej mrzlo, sicer pa solnčno in jasno. Vide! sem več mladih krasotic, ki so imele na sebi komij prvi obrok. V Ameriki -prodajajo skoro vse stvari na obroke. Posebno v sedanjem času, ko je veliko pDmunjka-nje denarja in zaslužka. škem dvoru in kakor pripovedujejo, je kraljica naj bad j varčna, ker prihrani samo na izdatkih za gospodinjstvo po 50 funtov na teden. Za svojo privatno blagajno prejema kralj od državnega prispevka za drvor 110.000 funtov. Kraljevi o-sebni. izdatki pa so zelo visoki zaradi repreeentacije. Kralj sme potovat le s posebnim vlakom, kar stane mnogo denarja. Tudi bolezen, rreten mtodsaič. kar dokazuie naj-1" 16 leto ni'pomenu ibesede. bolj dejstvo, da se je znal cell dve! p°ccm' ^ je bll° lzplH Zadnjič sem čilal o Škotu, ki je ju. Je srednje velik in krepak človek ter ne kaže nobenih znakov de-generiranosti. Oblastem je bil že vecJ let znaii kot velik delomrznež brets' poklica. Drugače pa je vseskozi pa- O Ško.ih poročajo, da so strahovito varčni ljudje. Pa kaj, varčni! To je premilo rečeno. Skopuhi so, v maijpravilnejšem | čati 15 ^dirifvnikcm-špecijalistcm kavi sliki takoj spo^jnal neznanca, ki je par dni poprej iskal pri njih dela in tudi pomagal dva dni pri še depremiranosti ali kesanja. Na njeg: Z3(peijivec! Stopita drug Mohorko je tudi vojaški ubežnik. umoru Po Kancler j evem ________ dvema letoma se je umaknil za ne- j®fle tudi iz državne blagaijne. Ta-lz?i drugega, da vama bom z eno kaj Času v Avstrijo, prišel pa je ,ko prejema prestolonoslednik 60.000 kr0gi0 upihnil življenje... kmalu zopet v Jugoslavijo, se pojav- ! funtov na leto. Za bolj daljše so- | Ijal zdaj tu, zdaj tam in potem zo- rednike pa mora skrbeti kralj sam. j * Katalonija je ena izmed spanwkiii provinc, ki si je! nčci pri Mariboru. Odvedli so ga takoj v Maribor, kjer so ga še ponoči zaslišali na mariborski crrtžmi-ški postaji. Hitra izsleditev in aretacija je bih?, ljudem naravnost v zadešče- klonil in končno priznal svoj straš- j žarvni meji, -vendar '.ga pa -kljub vestni zločin. inemu poizvedovanju niso mogli iz-Zasliševanje je vodil ves čas orož- j slediti. Kako zverinsko brezčuten niški kapitan Džedidžič, ki je znal;in hladnokrven je, dokazuje NOVI ČIKAŠKI ŽUPAN. pac spretno zvabiti od morilca prizna-' najbolje dejstvo, da se je po straš-rrje za priznanjem. Mohorko se je No, naj bo pa še ena o obrekih. Mlada človeka sta se poročila ter se v ljubezni in pomanjkanju rini- --la skozi življenje. Chicago, naslavnejše kozmopolit-' Ko se je mlaidi ženici približal sko mesto na svotu, je bilo zadnja uscdcipclni čas, so poklicali zlravni- že odnekdaj lastila neodvisnost. Karkoli se je storilo proti španski monarhiji, je bilo zapoeeto Kataloniji. Oblasti drugih španskih provinc so delavstvu bolj na klonjene. Posebno Madrid. Toda pomisliti je treba, da je novo špansko ministrstvo konservativno. V prvi vrsti je konservativno in šele v dmgi je republikansko. Alfonzov naslednik je postal Zamora kot predsednik španske republike. Ne prepričanje, pač pa sovraštvo do kralja, je rodilo v njem republikanske ideje. Zamora ni republikanec takega kova, kot je naprimer bivši izgnanec Miguel Zamora, slavni španski pisatelj in rektor Salamanca univerze. Zamora je služil Alfonzu kot konservativec v treh ministrstvih. Bivši diktator Primo de Rivera ga je odstavil kot vojnega ministra Zamora je upal, da se bo kralj zavzel zanj. Ker se pa ni, je postal kraljev sovražnik. Sedanji zunanji minister Leroux je svojeeasno podpiral diktatorja Primo de Rivera. Ako vse to premislimo, pridemo do zaključka, da Zamora in Lerroux ne moreta kot demokratska voditelja dosti doseči. S svojo vztrajnostjo sta priborila Španski republiko. Ta reptulblika se pa vzdržuje edinole s pomočjo kmetov, cerkve in armade. To so pa oni trije elementi,na katerih je temeljila monarhija že dolga stoletja. - V Barceloni je bilo proglašeno obsedno stanje. Vojaki so namerili svoje puške na delavce, in število žrtev je bilo precejšnje. Istočasno je objavil Zamora, da ne bo trpel nobene socijalne revolucije. Republika pod predsedstvom Zamore se ne more dolgo vzdržati, če se bo naslanjala na izkoriščevalce delavcev in kmetov. Sedanja španska vlada je konservativna in mlačna. Narod pa hoče jasnosti in odločnosti. Omahljivci, kot je Zamora, ga ne morejo zadovoljiti. Španski narod je dospel na razpotje, s katerega vodita dve poti: v monarhijo ali v komunizem. Na temelju vsega tega se da domnevati, da so se z odhodom Alfonza Šele začele liomatije na Španskem. , nje in je zelo pomiruevalno vpliva- j zagovarjal ,d'a ni sam izvršil groz-la na razburjeno javnost. Vse pa nd?a dejalnja, temveč je imel še so-tudi hvali vrlo orožništvo, ki je ta- krivca. Sam da je umoril le tri, nje- ko vestno izpolnilo svojo težko nalogo. Vse dopoldne so danes velike množice ljudstva oblegale postaje v Krekovo ullici v Maribomi, hoteč videti zverino v človeški podobi tn tudi pred palačo okrožnega sodišča se je neipresLano zbiralo ljudstvo, čakajoč nestrpno, zločincem zaprla gov tovariš, pa dva člana DObajeve rodbine, kar pi je naijibrže vse iz trte z.vito in ima samo namen zavlačevati preiskavo. Mohorko je ukradel, kakor sam pravi, v Dobajevi hiši 4400 Din v gotovini, pri njem pa ®o našli samo še 1500 Din. Ves ostali denir je p3't rešil na veliko-kdaij se bodo za t nočno nedeljo in pondeljek po razvrata jetnišnice. | nlh gostilnah, kjer je plačeval itu- nem pokol ju Dabaje-ve družine vse-del k mizi, na kateri so bile nalože- leta tudi središče grafta in korupcije. Tdda zdi se, d-a si bodo morali lopovi in graft?-rji kmalu po- ne velikonočne potice, jih zra-rezal,! iskati druged zatočišča, pctjedel iz njih velik del meče, osla- j Dne 7. aprila je bil namreč iizvo-nek pa zmetal na svoje žrtve in se ijen na demokratskem tikettu za Na tiscl?e in tisoče ljudi iz vse dravske doline je v nedeljo in pondeljek rrtafalo na kraj strašnega zločina. Vsa široka okolica, ki je poznala rodbino Dolbaja, sočustvuje tragično upsodo petih nedolžnih, pridnih in delovnih ljudi. Aretacija vlomilca se je izvršili v pondeljek zvečer na preže j dramatičen način. Mohorko je noč po u-moru prebil v bližnjih gozdovih, po kaiterih se je potikal tudi še na ve-likandrno nedeljo, nato pa je krenil iprcfti Mariboru. Varnostne Oblasta, orožniki in policija, so že med tem zvedeli, da se je po Pobrežju kl^il sumljiv neznaneo in krenil nvcjsčasnem roparskem* napadu pri od tam proti jugu. O tem so bile j Dev. Mariji v Puščavi in je bil naj-cbveščene takoj vse orožniške po- brže udeležen tudi pri moru finanč-staje na tej progi. Proti večeru se nega organ'a Resnika. je orotžniški kapitan Džemidžič na j Rudolf Mohorko je bil rojen leta avtomobilu rešilne posta je z osmi- 1902 v Mariboru kot nezakonski sin, mi erotiki odpeljal preti Slivnici.! pristojen pa je v Ha jdino pri Ptu- di drugim. Pri l5ooTgarSki parlament. jutri bo pa najbrž odstopila, vlada mintstrskea predsednika Li-paiCewa. Kralj bo poveril sestavo novega; kaibineta bivšemu ministrskemu predserdnSkru, kJemOkratu MaKncxvu. "GLAS NARODA*' — List slovenskega naroda ij. y Affierilci! — Naročajte gal VABILO ntiniHiH[!"rrrnt?Hiv-niHfttnnffnTB!!Puinffl!ii'!]^ rttinmiiflHiW^'n! Slovenski Dom, Inc. 36 DANUBE ST. LITTLE FALLS, N. Y: Priredi igro z veselico v soboto dne 25. aprila i točno ob 8. uri zvečer. IGRALI SE BOSTA DVE ENODEJANSKll IGRI, namreč: "BUCEK V STRAHU" ter "VSE NASE"! PO IGRI ZABAVA IN PLES IGRALA BO SLOVENSKA GODBA Vstopnina za odrasle 50c; za mladino do 12 letaj § pa samo 15c. | | BIHUillinHiHUaHBmilHllt!!ilBHIB^^ s g Vabljeni ste vsi Slovenci in Slovenke od blizu! 1 in daleč na to prireditev. Smeha bo dovolj kot tudi postrežbe. O d b o r NAJDBA STAREGA DENARJA BREST, Francija, 18. aprila. — Ko so delajvci podirali v tukajšnji bližini neko staro poslopje, so našli v železni škatlji osemindvajset zlatnikov. Zlatniki so bili kovani pred sedemsto leti ter so velika zgodovin- j šila le.u 1933 v Chicagu. ska redkost. 1 Njegovi nasprotniki so na vse mogoče načine nasprotovali njegovi izvolitvi. Očitali so mu, da je tiajerodec ter se norčevali iz njegove narodnosti in veroizpovedi. Res je, da je bil rojen v Čehoslo- J. Čcrmak Kmalu po svoji izvolitvi je bread-castal v imenu prebivalstva poslanico »dobre volje in prijateljstva vsem narodom sveta ter jih povabil na svetovno razstavo, ki se bo vr- POZOR ROJAKI v greater NEW YORKU! Vocm se naznanja, da prirede 'vaški in da še vedno ljubi svojo sta- Zdrušena Društva predstaivo« "EK>-men" dne 24. maja t. L na 62 St. M3;rks Place, New York. Čisti dobiček je namenjen za Dom Slepc&v v Lfjuibljaiii. Naitainčen program poeneje. Za odbor: A. Jerman. ro domovino, obenem je pa tudi Amerikanec v praivem pomenu besede. V politiki se je udefstvoval že izza mladih let fcer je bil večkrat iz-bo objavljen' voljem v razna mestna, oJcrajna in ' državna zastopstva. K njegovi izvolitvi mu tudi ameriški Slcivenci iskreno čestitamo! r imajo velik uspeh I * vi.-* U M... ' jja h:-- ti ,; -.-'S, ka. — Koliko boste računali za pomoč pri porodu? — ga je vprašala. — Petdeset dolarjev, — je odvrnil zdravnik. — Za ibožjo voljo, kje jih bom vzela! — je vzkliknila ženica. — Vse najino premoženje znaša petnajst dolarjev. Moj mož jih zasluži komaj dvajset na teden. Toda zdravnik je bil usmiljen in dobrosrčen mc*ž. — Za manj kctt petdeset dolarjev ros ne morem — je 'dejal. — Dajte mi deset dolarjev naprej, potem pa vsak mesec deset. Ženica 'je bila zadovoljna, in par dni p:tfneje jc prišel na svet krepak otročiček. Lep otročiček je bil. oče in mati sta gia bila neizmerno vesela. In ta'ko so potekali tedni in me-sdci. Po preteku treh mesecev je začel otrok neke noči neusmiljeno jokati. Saj veste, kaki so otroci. Poj," kako reč, pa je no more prelbaviti in ga začne krivičiti po želodčku. Do polnoči ga je c«n prenašal po sobi, po polnoči pa ona. Na vse mogoče načine ga je tolažila, toda čimbolj ga je tolažila, tembolj se je drlo otroče. In ko je izčrpala že vso svojo tolažbo, mu je rekla: — Tak nikar ne jokaj. Sa,j te imam rada. Še dvakrat bomo plačali dohtarju, pa boš naš. * Zdravnik je preiskal -boinika ter začel majati z glavo. — Hm, ne vem, 'kako bo, ne vem kako bo. Ali pijete? — Ne, nič ne pijem, — je odvrnil bolnik. — Ali kadite? — Nak, še nikdar v življenju nisem kadil. — Vidite, to je slabo. Če bi pili in kadili, bi vam enosatvno cigarete in pijačo prepovedal, pa bi se vam takoj obrnilo na bolje. Tafco pa res ne vem, ketko bo. * Starega, izkušenega bankirja so vtprašali: — Torej je res, da ste spodili svojega blagajnika iz službe? — Seveda je res — Je odvrnil. — Zalkaj pa? Zato, ker ni znal nobene stvari ter je bil vsega zmožen. * Mladenič je že dolgo čaisa zahajal v hišo, lojer so imeli mlado hčer, toda do snubitve ni prišlo. — Ali bo tudi danes prišel? — jo vpraša mati nekega dne. — Seveda, kot otoicajno — Je odvrnila. — Dobro. Če te bo nocoj zasnubil, mu reci, da mosra govoriti z menoj. — Kaj če me pa ne bo Basnubil? — Če te ne bo zasnu-hil, mu reci, da ibom jaz govorite ž nJim. Af- mmmammmmmmmmmUHH "QUI RAKOVA" NSW YORK, MONDAY, APRIL St, 1931 LARGEST SLOYENB DAIL* lu L. M. P.: Govore sem in govore tja, pa si potegne gori hlače starina Mačkov -tek in izjavi, da j>oreče tudi enj. Tista "ena" je lovska, toda ne v pravem pomenu besede. Pri vina pa se lahko sliši in slove tako-le: Ženska, rečem, je ženska. Njena glava je nekaj posebnega. Sam vem kako sem stikal okrog, dokler je nisem irtaknil. No, potem sem jo pa imel. Medenih tednov se naješ kakor meda. Pa se spomniš na Lovrača, k! laže, kakor bi pes tekel, pa na Ivč-ka in na Gašparina, bučo zvito. Prijatelji sede v gostilni na gorkem so. sede in sede, pa kratkočasno jim Je. — Enkrat, za rogatega hu dirja, moraš začeti! — sem se jezil. — Kar kreni Jo pod smrečico! Pa sem udaril po ledu. Nerado je počilo, pa je moralo. Ampak včasin se jI Je doma le tožilo: oblekla se je. pa sem jo ugledal na vratih gostilne. Saj sem jo rad videl, toda tam ne. To so se mi smejali, jaz pa jezen! Grda lastnost je taka ž?nska lastnost! No, pa smo se le počasi privadili. Enkrat pa skoči Iveček k meni, !oputne me po rami, pa zašumi: — Ti, tvoja gre! Jaz pa nič .drugega kakor klobuk na glavo, pa pri stranskih vratih ven. Zavljem če3 dvorišče pa po poti za hišami da tistega svojega okna, ki se zapira odzunaj. — Umen gospodar naredi vse tako, da je prav. Odprem, zlezem notri, tiho prislonlnji, zaklenem vežo, pa po prstih v iabo. En, dva, tri — pa sem bil slečen. Prekrižata roki pod glavo, r: oddahnem in gledam v strop. Otroka dihata v postelji ob steni lopo in enakomerno, zdrava sta torej. kar me prav veseli. Vse je tiho. Zunaj sveti mesec in malo ga sili tudi .sko7i okno. Iz mraka nad vrati gleda Usti veliki petelin, ki sem ga b'1 podrl spomladi. Nagačil mi ga je Češmur, falet, toda to ne ? pada sem. Na petelinovi desni se vrste vodni tiči, vse od malega non-dirka do racmana in žerjava, ki stoji v kotu na mizici. A na levo ruše vel: en. dva, trije, štirje. Po-turčall smo jih v gorah. No in malo niže rožički srnjakov. Lepa vrsta, dolga vrsta A na sredi glava jazbeca, belega, črnoprogastega strica — Jutri, — si mislim malo za srnjakom. Morda hodi še tam, ka- Storite Nekaj glede občutka utrujenosti! Ali Me utrujeni podnevi in ponofi? Pasite! Bodite v dobrem stanju ti Sevrra's Ritorka —loni-ko xs prrbkvnp nrmlf. Hitro vas oživi. Zanesljivo it M let. V If k srnah. f ■ 2o it; t v t R v pas za tem krogom je prepu_. hom fašizma in je poleg tega v na- „en stanovanjskim mšaLXa uslu- da m V&ded sprotu z obstoječimi zakoni. | žbencev :entnJnih ustanov, tru- j stov, zvez itd. Iz sred šča mesta je i odstranil nemški arhitekt vsa gle-i dališča in kino. Kulturna podjetja, i.govine itd. so prenesena v poedi-ne ekraje. Zveza med poedinimi o- V zve~i s pokretom katoliškin delavskih zvez zouja med službenimi fašističnimi krogi pozornost tudi način, kako sta "Azione Cattolica" in "Osservatore Romano" ob 20-letnici ostentativno povdarja-la izreden pomen enciklike "Rerum kraji ne vodi skozi središče sta, temveč gre po ovinkih. me- NOVI KOMETI RAZNE POVESTI in Special Interest Accounts Letošnje leto še ni bilo posebno bogafto na odkritju novih kometov. Lami so odkrili zvezdoslovci do konca marca že tri nove komete, letos od začetka leta pa samo dva. Prvi komet letošnjega leta, "komet 1931a", je opazil ruski zvezdoslovec Smirj-aikov. Ta komet je pa zelo neznaten. Drugi komet letošnjega leta je bil odkrit nedavno z zvezdar-ne v Tokiu. Ta kome!t, je v sozvez-dju Rib in v solhčni sistem pridrvi ogrorrtno brzino po dosedanjih računih v maju in juniju, ko ga bomo videli tudi s prostim očesom. Zdaj se vidi samo skozi največje daljnoglede le kot bežna megla 16. zvezdne velikosti. Ta komet se imenuje "1931b". Je mnogo večji od prvega letos odkritega kometa in X) za zvezdoslavce senzacija. Ko so ga odkrili, je bil podoben meglenemu oblačku, v katerem so pa zvezdoslovci pozneje opazili jedro in kmalu so točno dognali, da gre za nov komet. Po velikosti hitro narašča in zvezdoslovci komaj čakajo. da se približa zemlji Itako, da ga bomo lahko z večjim uspehom opazovali. ROMANI: Ana Karenina Ciowtoj) zanimivi roman (2 zvezka) . .$5.56 Vsak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki cas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti. Vloge obrestujemo po 4°}o in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank DKPOtlTONY jua„ Miserija (Povesti lz Bpnaskega I življenja ..... ............... .60 Kako sem so jaz Ukal Amerika, povsod dobro. najbolje „.........................................65 Agitator (Kersnik) broš. .............8« Andrej Hofer..........................50 Beneška vedeževalka _....................-35 Beigrajski biser ....................55 Beli mceesen ........................00 Bde noji, mali janak .....................60 Balkansko-Torčka vojska .............80 Balkanska vojska, s slikami.....25 CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo r .i ,•, jt t ilNQtiSA KLOYENI i •tea* bum •2— KNJiami 'GIASKAR0DA SI« Wort 11 Btn KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 Weit 18th Street New York, N. Cankar: Grešnik Leurd. broL.. .70 Mimo življenja ............J« Mrtvo mesto .................75 Romantične dnSe ..... .00 Cvetke ........................ Cesar Joief n. ...................M Cvetina Borograjska........................M čarovnica w........................................^5 Čebelica .......... JB5 črtice Is iivijenja wm Umrtfk Ja Drobiž, in razne povesti opisal MllOookl .............- M Darovano, sgodowbiOka povest .. JO Deklo EUxa ..............................40 ImaHnske povesti ..........39 Dolga roka ........................................M Do Ohrida ta Bitolja .....................70 Doli s orožjem ................................^0 Dšn Kliot Is La Manhe...........M Dve sUki, — Njiva. Btaika — (irdfco) .................... J» Dovica OrioaMka •• •»....« Jf9 Duhovni WJ .♦»••••••.••••••.•• J9 Dedek Jo pravO; teljikt______ KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSK1 KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem etivu presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PR AT IKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV Naj naroči, imamo še dokler jih v zalogi. 'glas naroda" 216 W. 18th Street New York City izrvršil zločinst.vo Ivanki Kavki. Priznal ije, da ii je delal krivica, t->-da bil je take zmeden in razburjen, v kritičnem momentu, kaj vse počer.u. Navajal je različne okolnosti v 'svojo raizbremenitev. pa-sebao pa je zatrjeval, da je večkrat zmeden. Zaslišanje glavne priče Ivamke K"ivke je bilo tajno. Opasala je dogodek nitanko, a naposled izjavila, dsa Hribarju odpušča, zahteva pa odškodnino. Od okroglo 25 zaslišanih tpriš jih je več cd njih opisalo obtoženca za drugače pametnega in. -dobrega človeka, ki pa postane včasi zmtjan ill začne govoriti beda s toče. Takole je včasi govoril: "Imam v gozdu smreke s petimi vrhovi! Srkre bi si ven strgal in ga ocvrl. Avto že piska, muzike pa še ni. Prodaljam kenja, ki ima pet nog. bo za »cirkus. Imam v hlevu polno krvJv, pa vse brez repov". Zlasti zadnji čas pred zločinom je bil Hribar zelo zmešan. Priče povedo, da.nl pil, pač pa. mnogo kadil. Zdravnik dr. Albreht Trtnik, ki poizna obtoženca že več let in ga je j bar kriv poskušnje umora, in dveh veckra't zdravil, je pripomnil, da prestepkov žaljemja orožnikov in je ga ušesa do drugega v dolžini 15 cm. Sreča je bi>j, da artierije niso bile prerezane. Sodna psihrjatra dr. Gosti in dr. Roolda sta obtoženca cjnačila za dušsvno manj vredne-nega, ki je pa izvršil dejanje premišljeno in po načrtu. Dopoldanska razprava je trajala do 14. in se je nadaljevala c"o 15.30. Po prečitanju raznih spisov So se zvrstili plajdoyeiji, ki so irajali o-kroglo ura Državni težitelj Branko Goslar je v polnem obsegu vzdrževal obtožbo. Zastopnik zasebne udeleženke dr. Krivic je predložil odškodninske zahteve zi bolečine, ner^osebnost za delo im manjšo mcžucst mešitive, vse skupaj do zneska 350,000 Din. V učinkovitem govoru je odvetnik dr. Fran Novak branil Hribarja in plediral za nizko kazen zaradi telesne poškodbe po paragrafu 178. Poesvetovanje senata je bilo kratko, ni trajalo niti 20 minut. A v tem premeru se je primeril nepričakovan intermezzo: Ivana Kavka je ftepila k obtožencu in mu dala v žep zavojčke velikonočnih pirhov. Med splošno t: sin o je predsednik senata s. o. s. Anten Mladič proglasil sodbo, po kateri je Ivan Hri- ctotolžene^ že dalje časa ni bil uravnovešen. Sodni zdraivnik dr. Suher je v svojem poročilu opisal značaj poškodb Ivanke Kavkove. Najhujša je bila na vratu, segajoča cd ene- bil obsojen na 10 lei in en mesec težke ječe ter v splačilo 1800 Din denarne kazni in v tra'jno izgubo častnih državljaniskih pra vic. Dalje je bil ob-cljen v iptačilo odškodnine Ivanki Kavki za bolečine, nesiposob- _ . _ __ nost za delo in manjšo možnost mo-Gostai .................. .35' . . , _______ > Matu.i Klfralmta * Pabljola all eerkev v' Fran Bareo Trak Ura Dlavoto........ OoBdavnik (2 svečka) GeapeBaHcaeveta .... (AleSovec) I. svesek _......... Kako sem se jas likal (AleSovec) II. sv. ..............M Kako sem se jas likal (AleSorec) III. ireiek ........., Korejska brata, povest Is misljo- nov v Koreji ............................M Krna »sveta ................................3C Kuhinja pri kraljiel casjl notlri M Kaj se je Markam sanjale........29 Kazakl ........................ Kriiev pot patra Knpljenika .71 Kaj se je Izmislil dr. Oks.......40 Kraljevič beraC ................ J55 Levstikovi sbram slpst ......... .H L sv. Pesmi — Ode In eledje — Sonet je — Bemsnee, balade In lecende — Totatti (Levstik) ...?• .71 Mrtvi Mali Klatež .................... .70 Mesija ......................... .50 Malenkosti (Ivan Albrecht).....25 Mladim srcem. Zbirka povesti ss slovenska mladino .............25 Misterija, roman ................1.— Možje ................................................1.25 Na različnih potih .............40 Notarjv noa, humoreska ...35 žitve v celotnem znesku 62,190 Din, dočim se je Ivanka Kavka za presežek svojih zahtev napotila na pot cLvdlne pravde. Obsojenec je bil duševno zelo potrt in si je jo po kratkem posvetovanju z ibraniteljem pridržal pravico revizije ednosno priziva'. 2. sv. Otročje Hrre v Rszllfne poezije — Zabavljlce in pnSIce — Jeza na Parnas, — Ljudski Gals — Kraljedvorskl rokopis .-— Tolmač (Levstik) .. Trdo vezano ..........1 5. sv. Slika Lev rtfta kritike In Gsbtflne v stari Ljubljani Gifca MyMeglja......... O«aru ................. Gusar ? oblallh _____________ Radii Muca* (Tolstoj) .. papeža, ves. --------- broš. .45 J5 J8t M L» ..40 M M L— .18 J1C In njecsve Ljubljanske slike, H18nl lastnik. Trgovec, Kcpčijski stražnik, U-radnlk, JexiCni doktor, Gostilni-Car, Klepetulje. Natakarca, Do. hovnlk, ltd, ................ M Lov na ieno (roman) Lucifer ..............................................1, Marjetica ...................... JM Materina žrtev .......................... JS9 Maje življenje .•••••••••••••••»» »18 Mali Lord .................... M Miljonar brez denarja Atole življenje ...... noma ••teesssss« •esiiteetteee* Vsakovrstne KNJIGE POVESTI in ROMAM SPISI ZA MLADINO se dobi pri 77 216 W. 18th Street New Vorfe, N. Y. Telephone: CH£LSEA 3878 PQPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN . L-v. . ^_________^ * NEW YORK, MONDAY, APRIL 20, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY h> U. 0. JL nnimmmiriuiimiuiniiimiHiKiiiiiiiHiiiimnii Frieda Sorrensen ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 3 (Nadaljevanje.) V teku enega leta je plačala še drugo polovico nakupne cene, si nabavila še par krav, katere je pasla na svojih lastnih travnikih. Celo v mestu so posrtaii poze mi na lično mlekarijo. Vedno večji je postajal krog odjemalcev. Naito sd je Frieda nabaivila par vozov in od takrat naprej je cvela kupčija z mleikom. Voz za voeom je bil nabavljen in krava za kravo. Domnevali so, -da se vrši vse to le radi krav. Frieda pa je gledala dalje. Zapazita je, kako je mesto raslo ter se širilo.. Ko so prišle pametne glave na misel, da bo zrasla vrednost zemlje desetkrat, — je pripadalo ves ozemlje Friedi Sorrensen. Tedaj pa so občudovali njeno previdnost. Par le: pozneje je prodala Frieda celo vrsto zemljišč bogatim ljudem v mestu. Hoteli so zgradili tam vile. Za.zemltfo je dobila desetkratno ceno kot je sama plačala zanjo. Vedela je pametno izkoristiti svog čas. Cela cesta vil se je razvila od robu mestnega gozdiča, in Frieda Sorrensen je postala zelo bogata. Prištevali so jo med milijonarje. Kljub temu bogastvu pa je Frieda vendar pridržala preproste od-nošaje. Njeni prijatelji so ji svetovali, naj opusti mleikarno ter razdeli svoje posestvo v manjše dele.. Frieda pa je smeje zmajala z glavo. Mlekarna je postala naloga njenega življenja, od katere bd se ne hotelo ločiti, dokler je bila še trdna in zdrava. S svojimi petdesetimi leti ni imela še nobene misli, da bi izpregla. Ljubila je svoje posestvo katerega je dvignila iz majhnih početkov. Vedela je, da bo le pridobila, če se bo mesto razširilo še naprej. O Fricu von Stečmbachu in svoji sestri Lizi ni čula ničesar izza časa, ko sta poslala rojstno naznanilo najmlajše hčerke Ellen. Vedela je le, da je sedaj Steinbach major in da živi že par let svojo družino v Berlinu. Njegov sin, Hans je tudi že poročnik. To je izvedela tako mimogrede. Dostikrat, si je žedala sprijazniti se s sestro in svojim svakom, — a nekoj v notranjosti jo je vedno zadrževalo. Mogoče je bil strah pred »videnjem z nekdanjim zaročencem. Tega pa se konečno ni bala! DRUGO POGLAVJE. Frieda Sorrensen je sedla v lopo ter ra^rnila svoj list. Takrat pa je vstopila mlada čedna deklica ter prinesla zajtrk. — Dcbro jutro, gospodična Sorrensen! — je rekla uljudno ter postavila ploščo na pogrnjeno mizo. Frieda je »pogledala ter odvrnila prijazno pozdrav. Smeje je gledala, kako je deklica urejala posodo. — No, Liza, meni nisi še povedala kako je tvoji materi? Ali si bila Včeraj avečer doma? — Da, gospodična Sorrensen. Hvala lepa, materi je dosti boljše. — Torej te ne potrebuje? * — Ne, moja poročena sestra je pri nji. —Ali lahko pride tako naglo? — Prinesla je seboj svojega otroka. Njen mož je vendar zaposlen pri delu na polju. — Ah tako. Rada bi ti dala par dni počitnic, ker si tako pridna na svojem mes.u. — Jaz sem tudi povedala svoji materi, da mi hočete dati dopust. Ona pa bi tega ne marala, tudi če bi moja sestra ne mogla priti. — Zakaj pa ne? $ — Mati se .boji vedno, da bi izgubila mesto pri vas. Frieda se je nasmehnila. — Tvoja mati je zelo pridna in vestna gospodinja. Njen $trah pa Je povsem nepotreben. Iz preste volje sem ti stavila to ponudbo. Dokler vašiš vvqjo službo, ti je mesto zagotovljeno. — Prajv rada ostanem gospodična §orrensen! Frieda je pok i m al a zelo prijazno ter gledala deklico. — Ali ti ugaja pri meni? — O zelo. VI ste tako dobra in pravična! Zaslužim tudi dosti več kot bi drugod. Gospoda, kateri nosim smetano in kruh, mi daje dosti napitnine. Včeraj sem debila celo marko za čašo smetane. Frieda se je nasmehnila. — Da, gospodična Sorrensen. Starejšega gospoda Volkmarja včeraj nI bilo tukaj. — To vem. Liza. — Ves cigan se je vrnil starejši gospod Volkmar s potovanja. Ali je resnica, da je bil pri ljudožrcih? Frieda se je zasmegula naglas radi preplašenega Obraza deklice. — Liza, ti iz?ledaš tarko, kot da si že sredi ljudožrcev in da te bodo pojedli za kosilo. V oddaljenih deželah in pri divjih narodih je bil pač Volkmar, a če so bili Ljudožrci pri tem, tega ne vem. Sedaj pa pojdi zopet na svoje delo, Liza. In čuj, zelo previdna moraš bita s prihranjenim denarjem. Vsak dan ni takih knežjih napitnin. Liza je resno zmajala z glavo. — Vse bom odnesla v bako, gospodična Sorrensen. Dvesto in se-demin&Urideset mark imam že! — Dobro, to je celo premoženje. Liza je smeje prikrimala ter odbežala, da postreže prvim gostom. Frieda je jedla z velikim tekom ter čitafc, pri tem. To mirno jutranjo uro je morala izrabiti. Pozneje je imela obilo dela ter morala urediti vsakovrstne stvari. Od Jutra do večera je bila na svojem mestu ter šla svojim ljudem z dobrim vzgledom naprej. — Vedno je krivda »capcdarjev, če niso služabniki zanič, — je rekla pogosto. To je veljalo prav posebno radi nje same. Njeni ljudje so bili vsi dobri delavci. Dočim J« sedela v lopi, zakriti s trto, soljudje napolnfli vrt. Vse mite tn stoli so bili zasedeni. Od uslužbencev in gospodičen v prodajalnah pa do častnikov ter rjlh dam so blU zastopani vtsi krogi. Nekateri so hitro izpili mleko ter zopet oditi, da se umaknejo drugim. Drugi pa so sedeli po cele ure. Ko je Frieda prečitala Mst, se je dvignila ter odšla Skoei vit nroti M*. Na vse strani je morala vračati pozdrav In sempatam je tudi ob-itala, da izpregorvori s kakim bližnjim znancem ir^o besedo. To j« jtorila na osvežujoč način, M is obnašanga ijudi *e že bilo tako« videti, da je bila Frieda Sorrensen priljubljena povsod. . V bližini hiše, tdk polefe vhoda na vrt, je sedela pri mizi skupina mladih, častnikov. Njih zaprašene Obleke so kazale, da so imeli za seboj par napornih službenih ur. Vsi pa so bili najboljše voije iter ljufbdmfcovali več ali manj resna z mladimi damami, ki so sedele v bližini. Ko je stopila Frieda med nje, so se dvorljivo dvignili ter jo pozdravili s poklonom. Ona se je smeje zahvalila. i — Danes ste že gotovi s službo? — je vprašala prijazno. Vitek, vesel poročnik, je prijel njeno roko ter ji gledal zaljubljeno v obraz. — Prihodnji dve uri smo prosti, gospodična Frieda. Sedaj se tolažimo s — Shipping Nm — 21. aprila: Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: President Harding, Cherbourg, Hamburg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: Dresden, Cherbourg, Bremen La Bourdounais, Havre 24. aprila: Olympic, Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen Statendara. Boulogne Bur Mer, Rotterdam Augustus, Napoll. Genova 25. aprila: He de France Havre (IZLET) Minnetonka. Cherbourg 29. aprila: Mauretania, Cherbourg President Roosevelt Cherbourg Hamburg Deutschland, Cherbourg, Hamburg 30. aprila: Paris. Havre Republic, Cherbourg Hamburg General von Steuben, Boulogne bui Mer, Bremen 1. maja: Saturnia, Trst Europa, Cherbourg. Bremen Homeric Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam. Belgenland, Cherbourg, Antweroen 2. maja: ■innekahda, Boulogne Bur Mer Rochambeau. Havre 5. maja: Aquitania, Cherbourg 6. maja: Leviathan, Cherbourg George Washington. Cherbourg, Hamburg New York. Cherbourg, Hamburg 7. maja: Stuttgart, Cherbourg. Bremen De Grasse, Havre 8. maja: France, Havre Majestic. Cherbourg Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Westernland, Cherbourg, Antwerpen 9. maja: Columbus. Cherbourg, Bremen Minnewaska, Cherbourg 12. maja: Bereng;tria. Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen Cleveland, Cherbourg .Hamburg 13. maja: America. Cherbourg, Hamburg Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 15. maja: • lie de France, Havre Olympic. Cherbourg Reliance, Cherbourg, Hamburg St. I„ouis. Cherbourg. Hamburg Lapland, Cherbourg. Antwerpen Roma, Xapoti, Genova 18. maja: Europa, Cherbourg, Bremen 19. maja: Vulcan ia, Trst 20. maja: • Mauretania,Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg Haxnburg, Cherbourg, Hamburg 21. maja: Dresden, Cherbourg. Bremen Lafayette, Havre 22. maja: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Pennland, Cherbou g, Antwerpen 23. maja: Minnetonka, Cherbourg 26. maja: Aquitania, Cherbourg Resolute, Cherbourg, Hamburg 27. maja: Lev>athan. Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg Hani-burg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 28. maja: General von Steuben, Boulogne Sur Mer, Bremen 29. maja: France. Havre Ma jest in, Cherbourg Bremen, Cherbourg. Bremen New Amsterdam, Boulogne Kur Mer, Rotterdam Belgenland, Cherbourg, Antweri.en Augustus. Napoil Genova 30. maja: Milwaukee, Cherbourg, Hamburg Rochambeau, Havre Minnekahda, Boulogne Sur Mer PARNIKI Z ZNAKOM izlet v Jugoslavijo. *, označi skupni 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot m potovanja na ogromnih parnikih: (le de France 25. apr.; 15. maja (1 P. M.) (4.30 P. M.) PARIS 30. aprila; 22. maja (6 P. M.) (Midnight) FRANCE 8. maja; 29. maja (3.30 P. M.) (6 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Jo v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača In slavna francoska kuhinja. Izredno nizka cene. VpraSajte kateregakoli pooblafičenega agenta • H FRENCH UNE 19 STATE STREET -NEW YORK, N. Y. PRVI IZLET v staro domovino priredi KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEONOTA na svetovnoznanem, modernem brzoparniku CUNARO LINIJE BERENGARIA - ^ dne 20. junija Izletniki se bodo ustavili v "Lis:eux" na Francoskem, kjer bodo počastili grob "Male Cvetke Sv. Terezije". Bodo si ogledali Pariz in druge znamenitosti na Francoskem. V Ljubljani bodo počastili grob Slovenskega pionirja in ustanovitelja K. S. K. J. pok. F. S. Susteršiča, itd. Glede potnih listov, permitov, voznih listkov itd. pišite na — JOSIP ZALAR (ali K.S.K.J.), 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. ali na sledeče agente: SAKSER STATE BANK MIDTOWN BANK 82 Cortlandt Street, (Leo Zakrajšek) New York. N. Y. 630 Ninth Ave.. New York MIHALJEVIC BROS. JOHN L. MIHELICH CO. 6201 St. Clair Avenue (August Ko'lander) Cleveland, Ohio 6419 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio CUNARD LINE 25 Broadway New York DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE m^mmmmmm^^mammmmmmmm OGLAS U J T E "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vii Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE