Venceslav  Winkler
Legenda o mutcih
^ivel je človek. L mrl je in cluša je prišla v božje nebo. riveti Peter je hud niož iu je ni pustil kar tako pretl Boga. Oglcdal si jo je od vseh strajii, potein pa potasi vprašal;
-- Kako si zaslužila ne-busa,  duša  kršeanskaU
Duša se je pa priklonila prav do tal in je lnolčala.
* PonižnoaL* je prvi hij> spreletelo svetnika. Takoj na-to se je pa razjezil: ;Ampak odffovorila bi  lahko.-;
Duša su je pa tresla pretl vrati. Bala se je (rrraečega {ilasu ucbeškega vratarja. Niii dobro oblečona ni bila. mra-zilo jo je,
»Iz beraškc hiše je,* je pomisHl  Pvtec.
Se cnkrat jo je prejneri] in vprašal lepše:
^Odkod pa si, pri.jaie-Ijica?«
Spet jni otigovoriia. 1 zdig-tiila je pa obraz in sveti Pe-Jtcr je uzrl  strašno   izmučeno licc in molčeče oči. Zdelo se je   svetniku.  tla   je   vse   to  že ' nekje viclei. toda ni se uiugel
prav spomniti. kje jc bilo,
»Pa bi vendar odgttvorila, suj je prt-d ntbesi,« se jc jezil. »Vsaj povej, kako ti je iine!^ se je nevoljno zadrl nanjo. Čudovito  greni'k   smehljaj.  Petra  jc  obšlo   nekaj  ioplepa  in   bridkepa 'Ofienem.  loda potajil se je in je zaloputnil vrata, >-Pa ostani zunaj!«
DuŠa je aemu glcdala v zapaliujena vvaia. ozrla se je po brt-zupni atvini jesenskega neba in sedla iia prng. Ni jokala, ni se smejala. ni govo-frila, saino molčala jc, mnlčala.
T Poteni se je tesna stvza, ki vorli k iiebeškim vratom razširil«. Iz nc-Smanskc daljave in iz nerazločne megle so rasla ponižna bitja. Tiho so se bližala duši, ki je sedela na nebe?kcni pragu. Koiniij vidito so ji pokimala io. sedla zraven nje. Y,a posampznimi dušami so priliajale gruče, cele trume. nazadnjc je bila  vsa  široka cesta  zagaČrnu  z molčpčimi   obrazi.
Sfrašanska tišina jc ustavila Čas. Večnost je objela bleda lica. Tisod Mc, sto tisoč, milijou.
.Milijou izuiuČLMiih obrazuv.                                                                  -j
Tukrat je hodil s\eti } cier |>o Širokem hodniku za vrali. Uolgo je pie* I niisljeval,  ali naj  spusti  tisio molčečo duso  v nebesa. iSa zcmlji »o čudni ' ljudje, uiursikateri bi se rad utihutapil v božje kraljest\o. Vpiašat grt*oi.<  sr je udločil.
Rcs je Šel, ajnpak je dolgo hodil iu medtem se je nabralu prrd vruti , railijon duš. Nebeščani so jnu rekli, naj le spusti dušo, bodo videli, | kakšna je.
/uuska gotovo ni,'  L0 že vuaprej presodili.
Ko pa je Peter odprl nebeška vrata, je osupnil.
Morje  moltečih   duŠ.  lJrav   tja   do  nerazločnega   obzorja,  kjcr  je  bijo koucc božjega kraljestva, je  segala innožica.  DuŠe  so klečale  in  scdele, ko pa ju odpr)   vrata in je  v sopurno ti.šino zarožtjal  vclikajiski ključ, 80 ' se mahoina  %se  vzdigiiile iji s hrepeuečiini očrai čakale.                               I
Moj Bog!* se je ustrašit l*eter in se prijel za glavo. Zaloputuil je vrata in bitel k liebeščauom.
\ es razburjen je plaail med svetnike. Kaj se je zgodiio?< so se vsi začudili.
^Joj, koliko jih. je pred vrati! \sa nebesa bodo posedli!« je trepetal ' vratar.                                                                                                           i
»Mvala Bogu!< so dejali nekateri, »Dolgo že ni bilo človeške duže v uebesa.«                                                                                                      ,
iNič!«- so se jezili drugi. »Prtitcsno nam I>o.. -i     >Bog bo iicbesa ruzširii.t
- Tn koliko jih je?« ^      ^Cel  milijon. ^e več,«. se je tresel Feter.
• Pojdiiuo gledat!«
Godrnjajc je šel nebeški  vratar za njimi.
\ si svcdtiki so se začudili, ko so skozi tesuo okeuce ua vratih zaglcdali uinožico. Potem so pocasi odprli vrata in sveti Peter je s tresočim glasom zaklical:
>-No, zdaj pa le naprej!i
Molče se je zgrinjala nuiožica v nebesa. Posedla je kar prostore blizu vrat. Vse duse so pokleknile in mulile  v čudni blažcnosti.
»Naj  molijo,<  je  rekel  Peter,    potem  jih  homo  vpraŠali.   ktlo so ai
Duše so inolile*dolgo, dolgo.                                                               J^k
Ko so končaie, jih je zaČel izpraše^ati Peter, odkor! so in kako jira jm inie. Žalostno so odkimavale, da ne razumejo.
Zdaj šc ne vem, kam bi jih pelja],4  je vzdihoval  vratnr. lludo so trpele.« so pravili svetiiiki. ; Takih ni tlosti prt uas. Ainpak ¦    toliko naenkrat! Kakor bi ves narod uiurJ .. .<
Sveti Peter se je mučil in niučil. toda ni mogel dognati. odkod so.         I
Potem so se svetniki domisUU:                                                            A
sGlej no, iz vseh dežt-l  smo (ukaj. Naj pridt*jo vsi sciu,  svoje br<^B
bodo inenda ppoznali.-r                                                                             :JH
Res so priŠli vsi svctniki. stari in mlacli, hodili so med dušarai. todjjJM
uiso jih 8poznali.                                                                                    _^H
»Kaj ni nikogar več?« se je jezil Peter.                                           ^^H
v Tedaj sta prišla odnekud med zadnjimi Šc dva, Ko sta za{Lledal&j^^H
znansko množico duš. sta se rtizjokala, razprostrla roke in jih blagosIotjiH
Nato *:ta še onadva pokleknila in začela z raočnim glasom:                     ¦
Oče naš. kaieri si v nehesih ...«                                                          I™
Milijoii giasov je trepetajoče odgovarjalo.
Ko so koacali, se je vzdignil cden izniL-d svetnikov in povedal tova-i  - m:
lu je narod, ki je urarl. Milijon duŠ. Govoriti niso smeli po svoje, , ... ->o postali mutci. Saino ene stvaii niso pozabili: svoj pojoči očenaŠ so (iliraiiili.s
Svetniki 80 se prikJoniJi lnučeniškemu jaaroda in naredili proator. V ne-skuiični da!jaW jc gorela velika LuČ. Množica molčečih duŠ se je vzdignila iii  [Hiroinula k Njej.
>%L'ti Peter je striuel za. jijimi:
fTaki ljudje, take clnse.U
Potem sc je razjt-zil nad angelčke: /jikaj pa ne zvoiiite? Zvonitt-*! AYi 7ie vesie, kak praznik je daiies?   ...