URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO IV 10. marca 1959 Št. 7 VSE OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO 51. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih taksah. 52. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o najvišji tarifi za dimnikarske storitve. 55. Sklep o sestavi sveta za prosveto Občinskega ljudskega odbora Laško. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 54. Odlok o proračunu občine Šoštanj za leto 1959. • OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 55. Odlok o splošnih pogojih stanovanjske izgradnje. BINA 56. Odlok o obvezni zgraditvi notranje telefonske napeljave v novih zgradbah. 57. Odlok o obvezni izgradnji komunalnih objektov in naprav ter o obveznem komunalnem prispevku. IZVOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE Okrajni ljudski odbor Celje Občinski ljudski odbor Laško Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah Občinski ljudski odbor Šoštanj REGISTER FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV POPRAVEK 51. Občinski ljudski odbor Laško je po 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni lisi LRS, številka 19-88/52), 6. členu uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 19-118/53) in 2. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ, št. 16-299/58) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. januarja 1959 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih taksah. L člen V odloku o občinskih taksah (Uradni vestnik okraja Celje, št. 15-320/57) se spremeni v 11. delu — Tarifa tar. št. 13, ki se glasi: »Za izobešanje firme se plača po velikosti napisne deske in sicer: L do pol m* 2 3 letno 2. do 1 m2 letno 3. do 4 m2 letno 4 nad 4 m2 letno 500 din 1.000 din 2.000 din 4.000 din 2. člen Tar. št. 14 se spremeni in se glasi: »Za reklame, ki se zaradi materialnih koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove, ograje, izložbena okna ali v notranjosti javnih lokalov ali na drugih predmetih na javnih mestih (na javnih cestah, mestnih ulicah in podobno) plačajo takso gospodarske organizacije in zasebniki, glede na velikost reklame: L do '/* m2 250 din 2. do 1 m* 500 din 3. preko 1 m2 po 500 din (od m2) 3. člen Za tar. št. 14 se doda nova tar. št. 14/a, ki se glasi takole: »Za registracijo cestnih motornih vozil, izvzeinši motorna kolesa 1.000 din Za motorna kolesa 500 din 4. člen Tar. št. 15 se spremeni in se glasi: Za pismene ponudbe na javnih dražbah (ofertalnih licitacijah) pri državnih organih in zavodih ter v gospodarskih in drugih organizacijah se plača od predračunske vrednosti posla, ki je na dražbi in sicer: a) od vrednosti do 1 milijona din ' 500 dir. b) od vrednosti nad 1 do 5 milijonov din 1.000 din c) od vrednosti nad 5 do 20 milijonov din 2.000 din č) od vrednosti nad 20 do 50 milijonov din 5.000 din d) od vrednosti nad 50 do 100 milijonov din 10.000 din e) od vrednosti nad 100 milijonov din 20.000 din Za posle, pri katerih se predračunska vrednost ne objavi, se računa taksa glede na ponujeno ceno. Za ustne javne dražbe se občinska taksa ne plača. 5. člen Tar. št. 16 se spremeni in se glasi: »Za dovoljenje za kopanje peska, gramoza, kamenja, za žganje apna in podobno, za vsako posamezno dovoljenje letno 5.000 din.« 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 04/1-32-8/1-59 Laško, dne 27. januarja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec I. r. i 52. Po 2. točki 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 42. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-228/57), 9. členu uredbe o ureditvi in opravljanju dimnikarske službe (Uradni list LRS, številka 21-116/50) in 3. ter 8. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) je Občinski ljudski odbor Laško na seji občinskega zbora dne 27. januarja 1959 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o najvišji tarifi za dimnikarske storitve. Odlok o najvišji tarifi za dimnikarske storitve (Uradni vestnik okraja Celje, št. 14-305/57) se spremeni in dopolni tako, da se prečiščeno besedilo sedaj glasi takole: ODLOK o najvišji tarifi za dimnikarske storitve. 1. člen Na območju občine Laško se predpisuje ta-le najvišja tarifa, do katere lahko dimnikarski obrati (v nadaljnjem besedilu »dimnikarji«) določijo cene za vse vrste dimnikarskih storitev: din L odprto kuhinjsko ognjišče 93 2. kmečka kuhinja z dvojnim stropom, vključno dimnik 139 3. plezalni dimnik a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) 77 b) za vsako nadaljnje nadstropje (etažo) 15 4. ozki dimniki — valjasti: a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) 25 b) za vsako nadaljnje nastropje (etažo) 6 5. dimnik centralne ogrevalne naprave in pekovske peči a) od podstrešja navzgor (za eno etažo) 93 b) za vsako nadaljnje nadstropje (etažo) 15 6. dimnik od etažne peči in vseh vrst gostinskih in zavodskih štedilnikov a) od podstrešja navzgor za eno etažo 31 b) za vsako nadaljnje nastropje (etažo) 15 7. dimna cev, zidana do dveh metrov 15 8. štedilnik a) z eno pečico 31 b) z eno pečico in kotličem ali z dvema pečicama 46 c) z dvema pečicama in kotličem ali s tremi pečicami 62 9. štedilnik v gostinskih obratih in zavodih: a) navadni, v malem gostinskem obratu 93 b) mizni, prostostoječi ali z nastavkom v srednjem gostinskem obratu, javni kuhinji in slično 139 c) mizni, veliki, prostostoječi ali z nastavkom v velikih restavracijah, javnih kuhinjah, zavodih in slično 186 10. ogrevalec vode (bojier) povpreč. 12,5 min. 39 11. grelci posode 77 12. pralni kotel s kanali za odvod dima 31 13. običajna železna peč do 2 m cevi 46 14. peč sistema Lutz ali podobno a) brez pečice 46 b) z eno pečico 62 c) z dvema ali več pečicami 77 č) izredno velika 93 15. kanal centralne ogrevalne naprave ali pekovske peči: a) mali, neplezalni, do 9 m dolžine 93 b) za vsak nadaljnji meter 15 c) veliki, plezalni do 9 metrov dolžine 186 č) veliki, za vsak nadaljnji meter 31 16. pekovska peč na premog ali drva 93 17. pekovska parna peč: a) z eno etažo (pečjo) 186 b) z dvema ali več etažami 250 18. etažna peč za centralno ogrevanje, vštevši dimne odvode 93 19. centralna ogrevalna naprava, vštevši dimne odvode: a) z malim kotlom do 8 m2 ogrevalne površine (do 9 členov) 155 b) s srednje velikim kotlom do 15 m2 površine (do 14 členov) 279 c) z velikim kotlom od 15 do 30 m2 ogrevne površine( nad 14 členov) 372 č) parni kotli za centralno ogrevanje nad 30 m2 ogrevne površine 496 2. člen Za vsa dela, ki niso navedena v ceniku, zaračunava dimnikar cene za opravljene storitve po medsebojnem dogovoru s stranko, mora pa pri tem upoštevati režijske stroške in časovne norme. 3. člen Za dimnikarska dela, ki so združena s posebnimi nevarnostmi ali delo, ki ga dimnikarji opravljajo po posebnem naročilu strank (zadnji odstavek 3. člena odredbe o obveznem ometanju kurilnih naprav — Uradni list LRS, št. 11-85/48), se sme zaračunati največ 30% pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka. Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo po posebnem naročilu strank ob nedeljah in praznikih ter v nočnem času, se sme zaračunati največ 50 % pribitka k tarifi iz 1. člena tega odloka. Za nočni čas se šteje čas od 22. do 6. ure. 4. člen Cene za dela, navedena pod točko 5, 6, 10, II, 14/č, 15, 18 ter 19 c) in č) 1. člena tega odloka se lahko določijo sporazumno med dimnikarjem in lastnikom, oziroma koristnikom kurilne in dimovodne naprave, odnosno po lastnem izračunu dimnikarja. 5. člen K tarifi iz 1. člena tega odloka se sme zaračunati kot pribitek za dimnikarske storitve: a) 25%, če je objekt, ki se ometa, oddaljen od 2 do 5 km od sedeža dimnikarskega obrata; b) 40 %, če je objekt oddaljen od 5 do 10 km od sedeža obrata; c) 50%, če je objekt oddaljen nad 10 km od sedeža obrata. 6. člen Po dogovoru med dimnikarjem in strankami je dovoljena pavšalna določitev dimnikarske tarife za vse leto kakor tudi pavšalno plačevanje dimnikarskih storitev. 7. člen Kurilne naprave in dimni odvodi se morajo ometati v rokih, ki so določeni z odredbo o obveznem ometanju kurilnih naprav (Uradni list LRS, št. 11-85/48) s tem, da velja za celotno območje občine splošen ometalni rok en mesec. Ce dimnikar ni ometel in očistil štedilnika ali druge kurilne naprave zato, ker je' stranka izjavila, da naprave ni uporabljala in da ometanje ni potrebno, se sme za izgubo časa zaradi opravljene kontrole zaračunati največ 50 % od tarife iz I. člena tega odloka, to pa le pod pogojem, če se je iz požarnovarnostnih razlogov potrebni kontrolni pregled kurilne naprave v resnici tudi izvršil. V nasprotnem primeru je zaračunavanje kakršnekoli pristojbine za ne-izvršeno delo nedopustno. 8. člen Dimnikar vpiše vsako storjeno delo v kontrolno knjigo, stranke pa morajo dimnikarjeve storitve v kontrolni knjigi potrditi. V hišah, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, potrdi storitve predsednik hišnega sveta. Ce dimnikar ne opravi dela, ni upravičen zahtevati pristojbine. Dimnikar mora na zahtevo plačnika dimnikarskih storitev izdati potrdilo o plačilu z navedbo dimnikarskih storitev in tarifnih postavk. 9. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje zaradi prekrška: a) dimnikar, ki zaračuna in sprejme pristojbino, čeprav ni izvršil določenega dela ali ni izvršil kontrolnega pregleda; b) dimnikar, ki na zahtevo stranke ne izda. potrdila o plačilu v smislu 8. člena tega odloka. Prekoračenje tarife tega odloka se kaznuje po 10. členu uredbe o izravnavi posebnih predpisov o prekrških v uredbah in drugih predpisih vlade LRS in njenih organov z določbami temeljnega zakona o prekrških (Uradni list LRS, št. 14-58/52). 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 06/1-2-1/1959 Laško, dne 27. januarja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 53. Občinski ljudski odbor Laško je po drugem odstavku 157. člena splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ, št. 28-535/58) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora dne 27. februarja 1959 sprejel SKLEP o sestavi Sveta za prosveto Občinskega ljudskega odbora Laško. L Svet za prosveto Občinskega ljudskega odbora Laško ima enajst članov vštevši predsednika. 2. Svet za prosveto Občinskega ljudskega odbora Laško sestavljajo: a) dva člana, ki ju izvoli Občinski ljudski odbor Laško na skupni seji obeh zborov izmed svojih odbornikov; b) trije člani, ki jih volijo izmed članov šolskih odborov delegati šolskih odborov šol z območja občine; c) trije člani, ki jih volijo izmed svojih članov oziroma iz svojega delovnega kolektiva občinski sindikalni svet, upravni odbor rudnika rjavega premoga Laško in Svet »Svobod« in prosvetnih društev Laško, in sicer vsak po enega; č) dva člana, ki ju imenuje Občinski ljudski odbor Laško izmed prosvetnih in drugih javnih delavcev; d) šef odseka za splošne zadeve Občinskega ljudskega odbora Laško, ki je po svojem položaju tajnik sveta in ima pravice člana sveta. 3. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od dne objave. St. 02/1-2760/1-58 Laško, dne 27. februarja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Laško Stane Brinovec 1. r. 54. Po 16. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) in 42. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 27. februarja 1959 sprejel ODLOK o proračunu občine Šoštanj za leto 1959. L člen Proračun občine Šoštanj za leto 1959 s posebnimi pri- logami obsega: din I. občinski proračun z dohodki 199,716.000 z izdatki 187,856.000 6 % obvezna rezerva 11,860.000 11. predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki 79,048.000 z izdatki 81,858.000 in s primanjkljajem 2,810.000 lil. predračune proračunskih skladov z dohodki 3,136.000 60 % omejitev 792.000 z izdatki 5,544.000 in s primanjkljajem 3,200.000 2. člen Primanjkljaji v predračunih finančno samostojnih zavodov, ki znašajo 2,810.000 dinarjev, se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen Primanjkljaji v predračunih proračunskih skladov v skupnem znesku 3,200.000 dinarjev se krijejo z dotacijami iz občinskega proračuna. 4. člen Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov, se porazdelijo na občinski proračun in na sklade finančno samostojnih zavodov po potrditvi zaključnih računov za leto 1959. Finančno samostojni zavodi, ki so po svojem zaključnem računu za leto 1959 dosegli presežek dohodkov nad izdatki s prizadevanjem delovnih kolektivov za izboljšanje organizacije dela, toda brez škode za kakovost storitev, razdele presežek po določenem odstotku na posamezne sklade zavoda po predhodni odobritvi oddelka za finance občinskega ljudskega odbora. Sredstva, ki jih finančno samostojni zavodi v letu 1959 vplačajo v svoje sklade za nagrade, ne smejo presegati višine enomesečnih plač delavcev in uslužbencev finančno samostojnega zavoda. Prav tako ne smejo presegati polovice ustvarjenega presežka. 5. člen Nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v njihovih predračunih niso predvideni krediti, se lahko izvršijo po predhodni odobritvi občinskega ljudskega odbora in zagotovitvi proračunskih predstev. 6. člen Oddelek za finance občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da porazdeli na posamezne organe in ustanove kredit odnosno sredstva proračunske rezerve v primeru povečanja osebnih prejemkov na osnovi zveznih predpisov. 7. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen razpolagati s proračunsko rezervo. O izvršenih izplačilih je dolžan poročati četrtletno občinskemu ljudskemu odboru. 8. člen V primeru neeenakomernega dotoka proračunskih sredstev sme občinski ljudski odbor za redno izvrševanje proračunskih izdatkov najeti posojilo do višine 30,000.000 dinarjev. 9. člen Ta odlok se uporablja od 1. januarja 1959. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje in velja od dne objave. Št. 03/1-31-10/2-59 Šoštanj, dne 27. februarja 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ravljen 1. r. PREGLED DOHODKOV IN IZDATKOV PREDLOGA PRORAČUNA Obč. LO ŠOŠTANJ 1959 (po delih) D o h o d J< i Izdatki A) PRORAČUN 1. del: Dohodki iz gospodar, in prebivalstva 2. del: Dohodki uradov in ustanov 3. del: Ostali dohodki 5. del: Presežki dohod, po proračunu iz L 1958 din 186,800.000 800.000 2,620.000 9,496.000 A) PRORAČUN 1. del: Prosveta in kultura 2. del: Socialno skrbstvo 3. del: Zdravstvena zaščita 5. del: Državna uprava 6. del: Komunalna dejavnost 7. del: Negospodarske investicije 8. del: Dotacije fin. sam. zavodom, pror. skladom, družb organ, in društvom 9. del: Posojila in garancije 10. del: Proračunska rezerva din 66,266.000 16.855.000 14.180.000 42.172.000 8,193.000 12.836.000 18.160.000 21,054.000 Skupaj A B) FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI 199,716.000 Skupaj A B) FINANČNO SAMOSTOJNI ZAVODI 199,716.000 Lastni dohodki 79,048.000 Osebni izdatki 35,784.000 Dotacije 2,810.000 Materialni izdatki 46,074.000 Skupaj B C) PRORAČUNSKI SKLADI 81,858.000 Skupaj B C) PRORAČUNSKI SKLADI 81,858.000 Lastni dohodki 3,136.000 Osebni izdatki 150.000 Dotacije z odbitki po omejitvi razpolož. sred. 2,408.000 Materialni izdatki 5,394.000 Skupaj C 5,544.000 Skupaj C 5,544.000 A -f B + C 287,118.000 A + B + C 287,118.000 55. Po 26. členu statuta občine Žalec, 15. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) ter 1. in 6. členu uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ, št. 15-240/58) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. septembra 1958 sprejel ODLOK o splošnih pogojih stanovanjske izgradnje. L člen Družbena sredstva, ki se na območju občine Žalec vlagajo v stanovanjsko izgradnjo, se morajo uporabiti iz- ključno za zgraditev ekonomičnih, racionalnih In sodobnih stanovanj, katerih konstrukcija, obdelava in oprema mora odgovarjati splošnim ekonomskim možnostim in višini osebnih dohodkov državljanov. Stanovanja se morajo graditi v skladu s splošnimi in letnimi programi stanovanjske izgradnje na območju občine, kakor tudi v skladu z ostalimi predpisi in ukrepi, ki so jih izdali zvezni, republiški in okrajni organi. Program stanovanjske izgradnje, ki ga s posebnim odlokom določi Občinski ljudski odbor Žalec, je obvezen za vse investitorje, projektante in izvajalce gradbenih del, ki: se izvajajo na območju občine Žalec. 2. člen Da bi se zagotovila cenena gradnja stanovanj, se določijo naslednji tipi stanovanj: a) družinska stanovanja Stanovanja za 2 ležišči Stanovanja za 3 ležišča (4) Stanovanja za 4 ležišča (5) Stanovanja za 5 ležišč dnevna soba 16 m2 dnevna soba 16 m2 dnevna soba 17 m2 dnevna soba 18 m2 spalnica staršev 14 m2 spalnica staršev 14 m2 spalnica staršev 14 iri2 spalnica staršev 14 m2 kuhinjska niša 5 m2 spalnica otrok 8 m2 spalnica otrok 12 m2 spalnica otrok 12 m2 sanitarije 3 m2 kuhinjska niša 6 m2 kuhinjska niša 6 m2 kabinet 8 m2 predsoba 3 m2 sanitarije 3 m2 sanitarije 3 m2 kuhinja 6 ITI2 predsoba 3 m2 ostalo 4 m2 sanitarije 5 in2 stranski prost. 6 m2 skupaj 41 m2 skupaj 50 m2 skupaj 56 m2 skupaj 69 m2 41.X 1,28 52,5 m2 50 X 1,30 65 rit2 50 X 1,34 75 iti2 69 X 1,36 94 m2 ■ balkon — 50 % 0,5 m2 balkon — 5 1 m2 balkon 2 m2 balkon 2 m2 Naj večja skupna (bruto) stanovanjska površina: 53 m2 66 in2 77 m2 96 m2 Ležišče v dnevni sobi ni upoštevano, je pa dovoljeno. Kuhinjska niša mora imeti direktno razsvetljavo. b) garsoniere: garsonjera z 1 ležiščem garsonjera z 2 ležiščema dnevna soba 14 m2 dnevna soba 12 m2 kuhinjska omara 1 m2 spalna niša b m2 sanitarije 3 m2 kuhinjska omara 1 m2 veža in garderoba 2 m2 sanitarije 3 m2 veža in ostalo 3 m3 balkon 1 m2 skupaj 20 m2 skupaj 26 m2 20 X 1,40 28 m2 20 X 1,39 36 m2 Največja dovoljena (bruto) stanovanjska prostornina znaša. 28 m2 36 m2 c) Projektant ima pravico drugačne razporeditve prostorov, ako dokaže, da je to bolj smotrno ali bolje ustreza stanovalcem. Dovoljena so odstopanja 5 % od predpisane površine, določena cena pa pomeni limit. 3. člen Najvišja cena za eno stanovanje sme znašati: din garsonjera z dvema ležiščema 1,080.000 stanovanje z dvema (tremi) ležišči 1,680.000 stanovanje s tremi (štirimi) ležišči 2,000.000 stanovanje s štirimi (petimi) ležišči 2,205.000 stanovanje s petimi ležišči 2,596.000 Orientacijske cene za stanovanje se lahko spremenijo z letnimi programi, če to zahtevajo objektivni razlogi, ravno tako tudi v primeru, če bodo ukrepi za pocenitev stanovanjske izgradnje pokazali boljši učinek, kot se ga je pri sestavi okvirnega plana upoštevalo. 4. člen Povprečna cena za I m2 neto (koristne) stanovanjske površine sme znašati največ: din pri garsonjerah z dvema ležiščema 39.400 pri stanovanjih z 2 (3) ležišči 40,000 pri stanovanjih s 3 (4) ležišči 41.000 pri stanovanjih s 4 (5) ležišči 43.300 pri stanovanjih s 5 ležišči 44.700 Kot koristna (neto) stanovanjska površina se štejejo vse čiste talne površine sob, kuhinje ter pomožnih prostorov (balkoni se računajo s 50%). 5 6 5. člen Vsa stanovanja je treba graditi skromno, a vendar sodobno. Tudi najskromnejše stanovanje mora imeti prostor in instalacijo za montažo prhe. Vsako stanovanje mora imeti možnost priključka sodobnih gospodinjskih aparatov, ki se pri nas že splošno uvajajo. 6. člen Da sc zagotovijo boljši pogoji za koncentracijo in racionalno organizacijo gradenj ter za vzporedno izgradnjo komunalnih objektov in naprav, naj se stanovanjska izgradnja osredotoči prvenstveno na prazna zemljišča v čim večjih kompleksih in blokih. Področja, na katerih se predvideva stanovanjska izgradnja, se morajo določiti s splošnimi in letnimi programi stanovanjske izgradnje. 7. člen Izvršitev programa stanovanjske izgradnje na področju občine Žalec se poveri Zavodu za stanovanjsko izgradnjo v Celju. Zavod mora skrbeti za najracionalnejše trošenje družbenih sredstev ter organizirati gradnjo čim bolj smotrno in ekonomično. Zavod je pri tem posebej dolžan: a) predvideti potrebne ukrepe za vskladitev celotne stanovanjske izgradnje; b) s projektivnimi in gradbenimi podjetji, podjetji za proizvodnjo gradbenega materiala ter ostalimi obrati stav-binske obrti sodelovati in stremeti za čim bolj racionalnim projektiranjem in izvajanjem gradbenih del; c) skrbeti za pravočasno pripravo in ureditev terena ter gradnjo komunalnih naprav na odrejenih zazidalnih predelih; č) zasledovati izvajanje celotnega programa stanovanjske izgradnje, proučevati izkušnje in jih sproti uporabljati pri projektiranju in izvajanju objektov. 8. člen Stanovanjske zadruge na območju občine Žalec imajo predvsem nalogo mobilizirati sredstva državljanov. Stremeti je za blokovno gradnjo. Kot izvajalec gradbenih del lahko nastopa zadruga le pri gradnji vrstnih in individualnih hiš. 9. člen Istočasno s stanovanjskimi stavbami se morajo graditi tudi vsi potrebni komunalni in drugi objekti, ki so potrebni stanovalcem v naselju. S posebnim odlokom bo občinski ljudski odbor predpisal obveznost komunalnega prispevka s katerim bo tudi določeno za katere komunalne naprave in objekte so investitorji dolžni plačati komunalni prispevek. « 10. člen Podrobni opis vseh ukrepov v zvezi z izdelavo tehničnih dokumentacij, ekonomiko konstrukcij in uporabo lokalnih materialov bo podan v posebnih smernicah za racionalno projektiranje in izvajanje stanovanjskih objektov, ki jih bo izdal Občinski ljudski odbor Žalec. 11. člen Na osnovi splošnih in letnih programov stanovanjske izgradnje na območju občine Žalec lahko Zavod za stanovanjsko izgradnjo sklepa dolgoročne pogodbe za dobavo materiala, opreme in izvajanje del na stanovanjskih objektih. 12. člen Glede na to, da je bila uredba o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš objavljena že v teku gradbene sezone 1958, je treba upoštevati in izvesti naslednje ukrepe: a) vsi projekti, ki so odobreni po revizijski komisiji do 1. aprila 1958, a se gradnja teh objektov še ni pričela, morajo biti predloženi ponovno v revizijo potem, ko bodo predelani in prilagojeni novim predpisom občinskega ljudskega odbora; b) vsi projekti, ki so v delu in jih revizijska komisija še ni odobrila, se morajo prilagoditi predpisom občinskega ljudskega odbora, če pa so že poslani v revizijo, jih komisija pregleda in v kolikor niso v skladu s predpisi občinskega ljudskega odbora, jih vrne investitorju, da jih vskladi z novimi predpisi; c) vse pričete gradnje stanovanj, ki se gradijo po prej odobrenih projektih, je treba prilagoditi predpisom občinskega ljudskega odbora, v kolikor je to še izvedljivo. 13. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01-5775/1-58 Žalec, dne 16 septembra 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Ivan Rančigaj 1. r. 56. Po 31. členu statuta občine Žalec, 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 2. členu uredbe o obvezni zgraditvi notranje (hišne) telefonske napeljave v novih zgradbah (Uradni list FLRJ, št. 83-565/47) in 99. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52-650/57) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora dne 3. februarja 1959 sprejel ODLOK o obvezni zgraditvi notranje telefonske napeljave v novih zgradbah. 1. člen Vsaka nova enonadstropna in večnadstropna zgradba z najmanj petimi stanovanji ali poslovnimi prostori na območju občine Žalec mora imeti notranjo (hišno) telefonsko napeljavo. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 03-7879/1-58 Žalec, dne 3. februarja 1959. Nadomešča predsednika Občinskega ljudskega odbora Žalec podpredsednik Albin Rehar f. r. 57. Po 26. členu statuta občine Žalec, 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št., 19-88/52) in 6. členu uredbe o posebnih pogojih za gradnjo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ, št. 15-240/58) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. septembra 1958 sprejel ' ODLOK o obvezni izgradnji komunalnih objektov in naprav ter o obveznem komunalnem prispevku. 1. člen Da bi se zagotovile v novih stanovanjskih naseljih potrebne komunalne naprave in objekti, ki so neobhodno potrebni za normalne pogoje življenja v naselju, morajo biti v kreditnem skladu za gradnjo stanovanj zagotovljena sredstva za gradnjo komunalnih objektov in naprav. 2. člen Med komunalne objekte in naprave se predvsem štejejo: a) vodovod, kanalizacija, električni vodi, telefonske napeljave od glavnih vodov do hišnih priključkov; b) ceste in pota v naselju, zelenice, otroška igrišča, parki in javna razsvetljava; c) prostori za gospodinjske servise, prostori stanovanjske skupnosti, prostori za varstvo otrok in prostori za družbene organizacije. 3 3. člen Organ, ki mu je poverjena stanovanjska izgradnja, mora za vse predele, ki so v programu stanovanjske izgradnje predvideni za gradnjo stanovanj, pripraviti program in projekte za celotno komunalno ureditev. Isti organ mora zagotoviti vsa potrebna pripravljalna dela, ureditev najvažnejših cest in električnega voda pred pričetkom glavnih gradbenih del. Ostale komunalne naprave se morajo dograditi vzporedno s stanovanjskimi zgradbami 4. člen Stroški za ureditev vodovoda, kanalizacije, elektro-vodov in telefonskih vodov do hišnih odcepov bremenijo komunalno podjetje, ki oskrbuje naselja do višine normalne povprečne vrednosti, preračunane za eno stanovanje. Stvarno razliko, ki nastane zaradi manjše gostote gradnje, morajo nositi investitorji sami. Normativ stroškov na eno stanovanje se izračuna na osnovi stroškov blokovne gradnje. 5. člen Hišne odcepe, priključke in notranjo instalacijo za vodovod, kanalizacijo, elektriko in telefon plača v celoti investitor. 6. člen Stroški za izgradnjo objektov in naprav, ki so navedeni v 2. členu tega odloka pod toč. b) in c), bremenijo Zavod za stanovanjsko izgradnjo kot skupnega investitorja in upravljalca teh objektov. 7. člen Sredstva za gradnjo objektov in naprav, navedenih v 2. členu tega odloka se formirajo: a) iz prispevkov investitorjev b) iz dotacije občinskega ljudskega odbora c) iz sredstev sklada za gradnjo stanovanj ________ č) iz prostovoljnega dela 8. člen Skupni stroški komunalnih naprav ne smejo znašati več kot 15 % predračunske vrednosti stanovanjskih objektov. 9. člen Obveznost plačanja komunalnega prispevka se nanaša samo na investitorje, ki grade v strnjenem naselju. 10. člen Investitorji, ki izjemoma grade izven strnjenih zazidalnih okolišev (na vasi) plačajo komunalni prispevek samo za tista dela, ki se tam stvarno izvedejo. Pri tem se morajo s pogodbo zavezati, da bodo plačali njim pripadajoč del stroškov za komunalne naprave, ki se bodo kasneje gradile. 11. člen Investitor, ki gradi izven strnjenega naselja, kjer sploh ni komunalnih naprav, se mora s pogodbo zavezati, da ne bo zahteval nobenih komunalnih uslug. 12. člen Obveznost komunalnega prispevka se nanaša tudi na tiste gradnje, kjer so komunalne naprave že zgrajene. 13. člen Svet za komunalne zadeve po potrebi predpiše natančnejša navodila za izvajanje tega odloka. 14 člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-5777/1-58 Žalec, dne 16. septembra 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Ivan Rančigaj 1. r. I Z VOLITVE, IMENOVANJA IN RAZREŠITVE OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE Okrajni ljudski odbor Celje je po 27. členu statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 9. februarja 1959 sprejel naslednji SKLEP Dolžnosti članstva v upravnem odboru okrajnega gasilskega skladu se razrešita Krumpak Štefan in Rigler Franc iz Celja ter na njuno mesto imenujeta Poznič Ivan, predsednik Okrajne gasilske zveze Celje in Leskovec Maks, uslužbenec TNZ Celje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO Občinski ljudski odbor Laško je po 30. členu statuta občine Laško na skupni seji obeh zborov dne 27. februarja 1959 sprejel naslednji SKLEP Dremelj Rudi iz Laškega se imenuje za v. d. občinskega nančnegu inšpektorja. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠMARJE PRI JELŠAH fi- I Občinski ljudski odbor Šmarje pri Jelšah je no 30. členu statutu občine Šmarje pri Jelšah na skupni seji obeli zborov dne 29. januarja 1959 sprejel naslednji S K L E P Krivec Alojz, podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Šmarje pri Jelšah se imenuje za predstavnika občinskega ljud- skega odbora v Zdraviliški svet Rogaška Slatina ter imenuje obenem za predsednika tega sveta. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 30. členu statutu občine Šoštanj na skupni seji obeh zborov sprejel naslednje S K L E* P E I. v V komisijo za upokojene voiuškc osebe za območje občine Šoštanj se imenujejo Ževart Janko, Šoštanj kot predsednik komisije, za člane pa Vrtačnik Slavko, Šoštanj, Tavčar Leopold, Šoštanj, Zrnič Lužo, Šoštanj in Kneževič Aleksander, Velenje. II. V komisijo za ugotovitev delovne dobe in posebne dobe se imenujejo naslednji državljani: za predsedniku Volk Miloš, uslužbenec ObLO Šoštanj; za njegovega namestnika Certanc Milena, uslužbenka ObLO Šoštanj; za člana Roš Lcrku, uslužbenka OZSZ Celje; zu namestnika BI v kač Ivan, uslužbenec podružnice OZSZ Šoštanj; za člana Dvornik Maks, uslužbenec iz Šoštanja in za namestnika Šmujs Vinko iz Velenja. III. V občanski odbor civilne zaščite so bili imenovani naslednji državljani: z;a predsednika Zrnič Lazo, Šoštanj; za tajnika Brglez Slavkd, uslužbenec ObLO Šoštanj; za člane pa Pcr Branko, Mihič Janko, oba iz Šoštanja; Gerlanc Vlado iz Velenja, Škrabcr Jože iz Šoštanja in Bolha Rudi iz Šoštanja. REGISTER FINANČNO SAMO STO J NIH!Z AVODOV SPREMEMBE 1. Besedilo: Zdravstveni dom Celje. Vpiše se Uršič Nado, šef računovodstva, ki »odpisuje zu zavod v vseh zadevah računovodstva v okviru poslovnika zavoda in pravilnika o plačah. Št. 04— U1-4/1 Celje, dne 25. februarja 1959. 2. Besedilo: Uprava za ceste in kanalizacijo Celje. Predmet poslovanja se spremeni in dopolni tako, da v celoti obsega naslednje: n) vzdrževanje cest IV. reda, mestnih ulic in trgov ter kanalizacije na območju občine Celje; b) izvrševanje nalog investitorja v zvezi z obnovo in graditvijo cest IV. redu, mestnih ulic, trgov in kanalizacije ter nalog režiserja pri gradbenih delih v režiji zavoda; c) sestavljanje tehničnih predlogov in gradbenih programov: č) opremljanje cest s cestnoprometnimi in ostalimi javnimi oznakami; d) organizacija in izvajanje zimske službe; c) sodelovanje v kolavdaciiških in prevzemnih komisijah; f) zbiranje in obdelava podatkov o stanju cest in cestnih objektov; g) predlaganje ureditve novih cest IV. reda; h) skrb zu izvajanje predpisov o varstvu in uporabi cest ter drugih predpisov, ki urejajo javno cestno službo; i) dajanje dovoljenj za posebno uporabo cestnega zemljišča in soglasja, da se sme graditi v cestnem varstvenem pasu; j) eksploatacija kamnoloma na Polulah in v Pečovniku za lastne potrebe investitorjev ter naročnikov del pri Upravi zu ceste in kanalizacijo. Št. 04-UA-24/1-59. Celje, dne 25. februarja 1959. 5. Besedilo: Zdravstvena postaja Vransko. Izbriše se dosedanji organ, ki je bil pristojen za zadeve in naloge zavoda, Svet zu zdravstvo ObLO Vransko in vpiše kot novi organ Svet zu zdravstvo ObLO Žalec. št. 02/1-ZA-22/1-59. Žalec, dne 23. februarju 1959. 4. Besedilo: Internat hmeljarske šole Vrbje. Izbriše se dosedanji podpisnik Vozič Frane in vpiše novi podpisnik Gril Franc, strokovni učitelj hmeljarske šole Vrbje. Št. 02/1-11 Iv 7/2-59. Žalec, dne 14. februarja 1959. 5. Besedilo: Zavod za socialno zavarovanje v Celju — podružnica Rogaška Slatin«. Izbrišejo se dosedanji podpisniki in namesto njih vpiše Škrinjar Vili, upravnik podružnice, ki podpisuje v okviru zakonitih določil in statuta samostojno; v njegovi odsotnosti pa Vilcndetič Drago, uslužbenec podružnice, v istem obsegu. Listine ob račun s ko-materialnega značaja sopodpisuje Hercog Krna, uslužbenka podružnice; v njeni odsotnosti pa Režim Breda, uslužbenka podružnice. št. 04-OA-20/59. Celje, dne 29. januarja 1959. h. Besedilo: Uprava z« ceste in kanalizacijo Celje. Izbriše sc dosedanji računovodja Koštomo j Stanko in \ piše novi računovodja Šmit Edo, ki podpisuje vse listine finančnega značaja. Št. 04-UA-14/59. Celje, dne 31. januarja 1959. Pri primerjanju z izvirnikom je ugotovljeno, da je v besedilo odloku ObLO Laško o smernicah zu uporabo sredstev kreditnega sklada zu zidanje stanovanjskih hiš (Uradni vestnik okraju Celje, št. 4-26/59) zašla napoka, zato se daje naslednji POPRAVEK odloku o smernicah zu uporabo sredstev kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš ObLO Luško. V drugem odstavku 4. člena mora stati namesto »1,000.000 dinarjev« pravilno »1,200.000 dinarjev«, luko da se mora ta odstavek v celoti pravilno glasiti takole: »Najvišji znesek kreditu, ki ga lahko dobi zasebni graditelj, znaša 1,200.000 dinarjev.« št. 01/1-2299/2-58. Laško, dne 18. marca 1959. AKTIVA »KURIVO« CELJE PASIVA Naziv postavke V 000 din Naziv postavke V 000 din A) Osnovna in izločena sredstva A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev 6.768 Osnovna sredstva Izločena sredstva in druga invest. sredstva 6.768 2.323 Razni skladi Dolgoročno posojilo za finans. investicij 7.413 B) Obratna sredstva B) Viri obratnih sredstev Celotna obratna sredstva C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve Druga aktiva 14.369 13.267 4.893 Banka — kredit za obratna sredstva . . Sklad obratnih sredstev C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti Druga pasiva ... 21.406 400 5.633 Skupaj . . 41.620 Skupaj . 41.620 Računovodja: Podgoršek 1. r. Predsednik UO: Zupanc 1. r. Direktor: v. d. Safer 1. r. »KOVINOTEHNA« CELJE A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva.................................... 253.886 Investicije v teku................................... 166.000 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 64.575 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva....................... 1,252.351 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve.............................. 574.432 Druga aktiva......................................... 101.578 Skupaj . . 2,412.822 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev.......................... 239.464 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva . 14.406 Razni skladi..................................... 120.230 Dolgoročno posojilo za finansiranj« invest. 166.995 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .... 1,191.359 Sklad obratnih sredstev........................... 10.477 Pasivne časovne razmejitve........................ 44.080 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti.................. 625.811 Druga pasiva................................ Skupaj . .2,412.822 Računovodja: Štros Franjo I. r. Predsednik UO: Jakljevič Tone 1. r. Direktor: Učakar Marjan RESTAVRACIJA »KOPER« CELJE A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva .................................... 3.367 Izločena sredstva in druga invest. sredstva 1.252 B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva............................. 4.437 C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve................................ 666 Druga aktiva........................................... 191 Skupaj . . 9.913 A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev................................. 741 Razni skladi.......................................... 1.380 Investicijsko posojilo za osnovna sredstva . 2.638 B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . . . 1.434 Sklad obratnih sredstev............................... 2.888 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti......................... 832 Druga pasiva ................................. Skupaj . . 9.913 Računovodja: Vogelsang Nanda I. r. Predsednik UO: Goneli Stane !, r. Direktor: Lešnik Mirko I. r. Poslovanje v letu 1957 je bilo na splošno uspešno. Doseženo je bilo 47,913.370 din iztržka, to je za 5,013.653 din več kot v letu 1956. Zvišal se je zlasti iztržek hrane, ki znaša 48% vsega prometa. Število abonentov je stalno naraščalo, tako da je moralo podjetje prenehati s sprejemanjem novih abonentov, ker je zmogljivost kuhinje ter ostalih prostorov prenizka. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599