Št. 37. Poštnina plaCana v gotovini V LJubljani, dne 13. septembra 1922. Leto IV. . Oi w Glasilo ^Samostojne VP kmetijske stranke za Slovenijo", .■jfl^ilOjltaMM—jrO^f^plH^fi.i Jlfjum __________- - -L .. ....________' i r. ' .... t A T. male oglase . .i ....... t ..... . . Dic 046 ' aradne razglase . . . . . . . . . . . . ... • Din 0*4? reklame Din 0*50 Bieiski trhinf. Praznik, kakor ga danes ne more lova ti v Sloveniji prav nobena _a stranka, smo praznovali mi na Oan Malega šmarna na Bledu, Brez vse kričeče reklame po priž« Sticah in brez hrupnega bobnanja po časopisju, kar je vedno predpogoj Uspehom klerikalnih »katoliških« gfeodov, so prihiteli na naš praznik kmetovalci In obrtniki vse Slovenije, da manifestirajo za kmetsko misel, da nastopijo za našo Samostojno kmetijsko stranko. Ne na komando mišjih, temveč vsled lastne volje so Borili to in v tem je naš ponos. Nismo pa le ponosni na kakovost tiaših ljudi, na njih vzgledno zavednost, temveč tudi na njih številnost Ni še dolgo od tega, kar je sanjal »Slovenec« o potapljajoči ladji SKS, m dan Malega šmarna je bilo to Vodilno klerikalno glasilo sijajno postavljeno na laž, zakaj nad 25.000 Itadi ie manifestiralo za prava vet deželja, za zmago SKS. Tako impo-2antno je bilo to število, da Je spoznal vsakdo, da le v taboru SKS ie llovensko kmetsko ljudstvo. In vsak rodoljub, ki je to videl, je taoral biti tega vesel. Kajti na Bledu »brana armada ni bila le armada za kmetske pravice bojujočlh se kmetovalcev, temveč to Je bila armada patriotov, ki hoče odločno braniti svojo svobodo in ki je vsa v službi dr-fcvne koristi. Kako navdušenje, kako odobravanje je zavladalo, ko je aaS Mrmolja v temperamentnem govoru povdaril, da raje ttmrjemo, ko pa da izgubimo svojo svobodo. Kot čuvar države je nastopil na Bledu slovenski kmetovalec in tudi to naglašamo s ponosom. Zrele in Vsakemu varuštvu odrasle kmetovalce zbiramo in zato je naša končna tmaga nevzdržna, zato je bodočnost države zasigurana. Ni gol slučaj, da so klerikalci ravno tik pred blejskim praznikom fenašli novo kopo laži o naših voditeljih, osobito pa o tovarišu Puclju. »Vedeli so, kaka moralna sila leži v sijajno uspelem kmetskem prazniku In vedeli so, da so osmešeni pred vsem svetom, če; izpade, kmetski praznik dobro, ko pa lažejo dan na dan, da je SKS na smrtni postelji. Pa kakor vse njih druge* laži, tako so tudi njih najnovejše klevete našle svoje zasluženo plačilo, .ko je smehljaje govoril o teh klevetah tovariš PucelJ, rekoč: ; »Vse svoje graščine, vse svoje klavnice, vse svoje delnice v. klav-ničnih podjetjih in vse svinje, ki da sem jih izvozil, pa tudi vše one, ki so vse to iznašle, prodam vsakomur za eno avstrijsko kretao, samo da mi jih najde.« Kljub vsem klevetam in morebiti celo ravno zaradi njih, je uspel lonetski praznik na najveličastnejši način. Narod Je spoznal lažnivost naših klevete Hco v in zato se Je še tesneje-oprijel svojih voditeljev in tako Je tudi sedaj, kakor vedno, padla kleveta' nazaj na klevetnike. -Živimo v povojni dobi, ko sta hujskarlja" in demagoštvo glavni adut raznih posili, opozicionalcev. Ponosimo se s tem, da nismo mi tega hujskaštva in demagoštva nikdar zagrešili, temveč, da smo vedno stvarno in odkrito povedali resnico. In jasen primer za to je bil podan tudi na kmetskem prazniku, z govori vseh naših govornikov, zlasti pa s stvarnim in mirnim govorom tov. poslanca R a j e r j a. Tako je bil blejski praznik v vsakem oziru naš triumf, zmagovito po-veličanje kmetske misli in veličastna manifestacija za SKS. Pošteno zaslužen je bil ta triumf in globoko utemeljena ta manifesta- cija, Kakor nobena druga stranka, tako se je postavila SKS čisto v službo svojih volilcev in vedno je bfl pred njo le en interes, da se vodi zdrava !n koristna gospodarska politika. In na kmetskem prazniku je triumfirala naša gospodarska politika. Ne v boju za črke ustave leži rešitev Slovenskega kmetovalca, temveč v prostem izvozu živine. Ne s praznim bojem za centralizem ali avtonomijo je pomagano slovenskemu kmetovalcu, temveč s pametnim gospodarskim delom, da bo kmetovalec obvarovan katastrofalnih posledic suše. Ne v kričavi gonji proti svobodomiselstvu, temveč ■ v pozitivnem delu za povzdigo našega kmetijstva, je rešitev naroda. Od vsega početka se je SKS tega zavedala in zato priborila svoboden izvoz živine, zato dosegla vse polno davčnih olajšav, zato obvarovala kmeta in obrtnika pred poslovnim davkom, zato ie dosegla zvezo Slovenije z morjem, zato Je sedaj v boju z zastopniki industrije, ker hoče priboriti naštel vinogradnikom češki trg. Vse te zasluge SKS so ona sila, ki SI vedno bolj in boli pridobiva tal v našem narodu, ki njeno stališče Vedno bolj-utrjuje. Gospodarska politika SKS Je praznovala na Bledu svojo zmago in mi smo nanjo še posebej ponosni, ker f-na pomeni za milijone fn milijone- povečano premoŽenje slovenskega naroda. ' 'Triumf kmetske misli, zmaga SKS Je-M kmetski praznik na Bledu in to je naš ponos in naše bodrilo za v bodoče. Kmetski praznik pa je tudi največje zadoščenje za vse one naše tovariše, ki so od vsega početka stali vedno v prvi vrsti borcev, ki so prenašali vse klevete in vsa obrekovanja in ki niso nikdar pozabili, da je interes kmetske misli, da je. zmaga Stare pravde najvažnejše. Številni so ti tovariši fn v vsaki vasi, v vsaki občini imajo svoje zastopnike. To so tmi tihi naši delavci, ki so kvas naše stranke, na katerih leži največje breme in najtežje delo In ki ga izvršujejo ti nesebičnežl z vso požrtvovalnostjo, brez ozira na to, ali dožive za svoje delo priznanje ali pa nehva-ležnost. Za fe naše delavce je bil kmetski praznik prav poseben triumf in naj večje zadoščenje, kajti videli so, da je bila njih požrtvovalnost koristna In .njih delo uspešno. Čast tem našim tovarišem, da bi vztrajali pri svojem plemenitem delu! Nujno potrebno je to, posebno po veliki blejski zmagi. Zmaga sama na- sebi ne pomeni nič, če ni izrabljena. Tovariši, naša sveta kmetska misel zahteva", da izrabimo doseženo zmago do skrajnosti, da po blejski zmagi podvojimo svoje delo in da podesetorimo svojo požrtvovalnost Tovariši! Dasi ragljajo vsi nasprotniki dan na dan, kako smo se prodali vladi, dasi lažejo neprestano o milijonih, ki smo jih zaslužili, Je vendar žalostna resnica ta, da ne moremo izdati redno niti lista s prilogo, ker nam manjka fondov, ker smo stranka revežev. Zato Je prva dolžnost vseh, ki hočejo zmago zelenega praporja, da delaj, za naš tiskovni sklad! Tovariši, naj ne bo nobene vesele prireditve, od katere ne bi imel svoj dobiček tudi naš tiskovni sklad in s tem »Kmetski list«. Naše edino orožje je »Kmetijski list« in proti gozdu nasprotnih listov mora sam vzdržati ves boj. Sami veste, da vodi »Kmetijski Ust« ta boj vseskozi zmagovito in da bo končna zmaga Stare pravde nemala zasluga »Kmetijskega lista«. .. Zato, tovariši in tovarišice! Na delo za naš Tiskovni sklad, na delo za naš »Kmeti jskMist«. Tovariši! Vašo požrtvovalnost pa moramo opozoriti še na eno dejstvo. Skoraj bodo nastopili dolgi zimski večeri, najprikladnejši čas za kulturno delo na deželi. Samo naobra-Žen-kmetovalec more zmagati, zato delujte za naobrazbo kmeta. Kulturen glad podeželja moran.3 odpraviti, zakaj drusfeče je v nevarnosti osamosvojitev kmeta. In lotiti se moramo pa tudi dela za našo gospodarsko osamosvojitev. Tovariši! Kmetska misel vas nujno zove v zadruge. Mi moramo z zadružništvom ubiti izrodke velekapl-talizma, mi moramo ž zadružništvom pomnožiti lastno premoženje. Posebno nujno je to sedaj, ko so klerikalci čisto zatajili zadružno ml-, sel in Iz golega pohlepa Izpremenili vse svoje zadružno gospodarstvo v kapitalistično. In kakor klerikalci, so to zagrešili tudi socialisti In danes je »Ekonom« edini, ki stoji ves na pravi zadružni podlagi. Tiskovni sklad, kulturni glad in zadružništvo, to so trije glavni opomini kmetskega praznika na Bledu. Tovariši, upoštevajte jih In potem ne bomo doživeli le zmago, temveč uresničenje Stare pravde. Do tedaj pa Je in ostane naš bojni klic: Vseza tamrfsfcrmisel! Vse za njenii.nositeljico SKS! y boj za Staro pravdo! Podrobnosti s kmetskega praznika. (Zaradi pomanjkanja prostora moremo podati le kratek opis kmetskega praznika.) ' ! ' Tabor V ZakL Krona vseh prireditev Je bfl ljudski tabor v Zaki. Nad 25.000 ljudi je tu z navdušenjem izreklo zaupnico SKS in menim poslancem, nad 25.000 ljudi je sijajno manifestiralo za kmetsko miseL Tabor je otvoril tov. Ažman, kot predsednik okrajnega odbora za radovljiški okraj. Po kratkem, temperamentnem in samozavestnem govoru In pozdravu gostov in zboro-valcev je podal takoj besedo tov. Puclju, ki ga je vse viharno pozdravilo. Jasno se Je pokazalo, da so v SKS voditelji in volilci eno. Govor tov. Puclja je bil opetovano preki-. njen od vsesplošnih ovacij, zlasti, kadar je z nepremagljivo ironijo zavračal klerikalne klevete. Za tov. Pucljem je govoril, enako hrupno pozdravljen, tov. Rajar, kot predsednik onega kluba poslancev SKS, ki je priboril vse zmage SKS. Ognjevito .in zelo učinkovito je nastopil potem naš tribun Mrmolja in podal pat krasnih slik o naši kmetski misli. Ko se je še zahvalil Srb Obren Božič za krasen sprejem, Je prebral tov. Ažman resolucije in zaupnico SKS in njenim poslancem, kar je bilo soglasno z odobravanjem sprejeto in nato v jedrnatem govoru zaklipčil tabor. Živinska razstava je uspela v vsakem oziru. Zlasti se je odlikovala skupina dve- in triletnih žrebic, ki je pokazala prvovrsten materijal. Razstavljena živina je naredila zlasti dober utis na brate Srbe, ki so glasno pohvalili skrb našega živinorejca za lepo živino. Izdane so bile številne nagrade. Tekma narodnih noš je bila posebno srečno prirejena. Skupine so bile originalne, ukusno sestavljene in so nazorno, toda nevsiljivo pokazale, kako delo da vrši kmetovalec in da zahteva kmetsko delo tako vsesplošno naobrazbo, kakor nobeno drugo delo. Prvo nagrado je dobila »Mlekarska zadruga v Ribnem« (1200 K), po 600 K pa skupine Sirarne Hraše, »obrt« Derniča In ve- seli mlatiči. Statve in Voz s pino so dobili po 400 K, ostali manjše Zneske. Od posameznikov je dobila prvo ceno »ohcet« iz Hraš, potem skupina iz Boh. Bele, Zilje in pastir. Konjske dirke. Veliko zanimanje Je vladalo za dirko. Posebno intere-santna je bila dirka amerikancev in pa jahalna galop dirka, v kateri je zmagal naš stari prijatelj Stenovec. Prav iskreno želimo, da bi se drugo leto posebno jahalni galop dirki posvetilo večjo pažnjo. Dirko je vodil veliko vnemo živinozdravnik Šlajpah. L, / Srbski tovariši na Bledu. Kmetski praznik na Bledu je dobil predvsem pomen, ker so se ga udeležili bratje Srbi. Povsodi prisrčno sprejeti, niso mogli prehvaliti srbski tovariši lepote naše domovine. Kmetski praznik je bil tudi pfaZnik našega pobratimstva z bTati Srbi in to naglašamo s posebnim zadoščenjem, zakaj le v pobratimstva In združitvi vsega jugoslovanskega kmetskega stanu je rešitev Jugoslavije. Bratje! Na delo, da se ta združitev doseže čim preje, ker Šele tedaj bo popolnoma prost jugosloven-skl kmeti Preko cilla. Opetovano smo Že naglasili svoje simpatije do učiteljstva ln če je bila le'prilika, smo jih tudi dejansko pokazali. Zato upamo, da bo zavedno učiteljstvo popolnoma razumelo naše besede in jih tolmačilo kot neobhodno potreben, toda vseskozi dobrohoten nasvet Dobro vemo, da pride do jsvojlh pravic le naobražen kmetovalec. Zato smo od vsega početka zahtevali pospeševanje šolstva, zato smo hoteli/da pride tudi »na deželo kulturno delo. To delo pa je brez pomoči učiteljstva nemogoče in zato smatramo za svojo dolžnost da posvečamo učiteljskemu vprašanju vso pozornost prav tako njegovemu gmotnemu stanju, ko tudi njegovemu naziranju. To je vzrok, da smo pozdravili blejsko skupščino naprednega učiteljstva, to pa Je tudi vzrok, da povemo svoje mnenje glede resolucij, ki Jih je sklenilo na Bledu učiteljstvo. > Odkritosrčno izjavljamo, da se s temi resolucijami ne strinjamo in da jih smatramo celo kvarne za ugled učiteljstva. Zlasti pa resolucijo, ki govori o potrebnem nadziranju onih, ki šo proti ustavi in dinastiji. Ponosimo se s tem, da smo iz patriotizma glasovali za ustavo, ki jo odobravamo še danes. Toda ustava je plod kompromisa in: noben kompromis še ni popolnoma zadovolji niti onega, ki ga je sklenil. Zato se tem manj čudimo, če bi kdo žele kako izpremembo ustave, zato prav nič ne zamerimo, če poizkušajo Hrvati doseči revizijo ustave in v kolikor to ne Škoduje edinstvu države, smo prav radi pripravljeni njih stremljenje tudi podpirati. Ustava je človeško delo, ki! ima kot vsako drugo tudi svoje napake In odpravljati te ni nrotidržavno, temveč zadržav-no delo. Nekaj drugega je seveda, če hoče kdo izpremeniti sedanjo ustavo na protizakonit način. V tem primeru glas učiteljstva razumemo In njegovo patriotično skrb celo cenimo. Toda to bi bilo treba v resoluciji povedati in tudi utemeljiti, kar bi pa bilo težko, ker takih ljudi, vsaj pomembnih, mi v Sloveniji ne poznamo. Ne odobravamo pa niti nadzorstva nad onimi, ki so proti dinastiji. Nobena Ijubezen se ne da vzgojiti s silo in najboljše varstvo vsake dinastije je ravno ljubezen naroda. To , •.J-; 1 '.'"'- ".IVfiiL? ljubezen si je znal brez vsakih policijskih pripomočkov pridobiti veliki kralj Osvoboditelj in to ljubezen si zna pridobivati tudi naš Uudoffifli kralj Aleksander, kar je tekom svojega bivanja v Sloveniji opetovaao dokazal. Zahteva učiteljstva je torej nepo trebna in gre preko cilja, ter je, kar Je najhujše, v kvar učiteljskemu stanu. Je sicer res, da imamo v državi še vse polno zaslepljencev in tudi podležev, ki bi hoteli zrušiti našo državo. Toda na drugi strani pa je tudi res, da naša policija ni slaba ih da že ona sama skrbi, da taki elementi ne pridejo na vrh. Čemu biti torej bolj.papeški ko papež sam. !: Vsako državno nadzorstvo je odiozno in skrajno sredstvo za vsakega svobodo ljubečega državljana«, Učiteljstvo te skrajne potrebe nI dokazalo, toda. vseeno je klicalo državno oblast nad lastne stanovske tova-, riše. Kdor ceni lastno svobodo; ta cenj tudi svobodo drugih in Iskreno obžalujemo, da Je učiteljstvo izstavilo v tem oziru sebi slabše izpričevalo ko ga pa zasluži. . Vemo dobro, da je učiteljstvo sklenilo svoje zahteve le iz dobrin namenov, deloma vsled nezaslišane gonje; ki Jo preživlja s strani svojih nasprotnikov. Ravno zaradi tega pa kličemo učiteljstvo, da se vrne na pravo pot Ut da posveti vse svojte sile kulturnemu delu na deželi, d* pa prepusti ustvarjanje kulturno-, bojnega razpoloženja drugim. Ni V sovraštvu in jezi zmaga, temveč le v ljubezni in delu. - Upamo, da bo učiteljstvo upoštevalo naš dober namen in dobro hoten nasvet; V dobi gradnje smo, ko Je strpljivost delavcev nujno potrebna. Ker visoko cenimo patriotizem učiteljstva, zato mu že v naprej-čestitamo, da se Je vrnilo na zlato srednjo pot, na stvarno delo In ne na odpor izzivajoče zahteve. K Zebotovemu članku o mlinih in iagah ob Muri. Žebot, ki Je v sramoto slovenskemu narodu tudi narodni poslanec, je povedal v svojem članku odkrito ta, kar je prej le namigaval, da sem namreč jaz delal proti dovoljenju, voziti na mlineJ preko Mure v ArP strijo. Po svoje me obdolžuje dveh iz* dajstev. Prvič, da sem bil jaz so-« kriv onega dopisa v »Taboru«, ki je preprečil začasno dovoUenje voziti , na mline v Avstrijo. Drugič, da sem , to storil pri načelniku trgovinskega ministra Saviču, pred katerim da sem očrnil obmejne Slovence kol tihotapce. ■' . Evo resnico o obeh dogodkih. Na Žebotovo trditev, da ni res«., da bi pričel borbo za to stvar že no-, vembra meseca, odgovarjam, da se Je tedaj pričela borba za celokupen obmejni promet, ki bi se imel uzakoniti potom trgovinske pogodbe * Avstrijo, kar bi edino imelo stalno, vrednost. V času tega prizadevanja za uza* konjenje celokupn. obmejnega prc>- . meta, so vložili klerikalci neko vlo» go, na katero bi trgovinsko ministr-- <-. stvo s soglasjem generalne direkcije carine lahko izdalo dovoljenje z& vožnjo na mline. Tedaj sem si tudfc jaz prizadeval, da se to doseže §» predno pride meseca februarja sklenjeni dogovor z našim in avstrijskim, zastopstvom pred skupščino. Dne 23. marca mi je bilo pri g»s neralni direkciji carine obljubljeno^, da se izda tako dovoljenje, če se s s tem strinja glavna carinarnica » Mariboru. t Razširjajte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka«! i am i^iii i ffto StiČ5SSeSBwS£?" Dne 27. marca sem bil nato pri HP^v11^ carinarne v Mariboru g. Petroviču. Povedal mi je, da je bila danes pri njem Že ena deputacija, « jo je vodil nek poslanec. Sporazumno z glavarstvom smo nato določili ogled mlinov in zasliSanje interesentov. »Sicer«, mi pravi g. Petrovič. »Vam moram povedati v ob-*az, da sem jaz odločno proti takemu dovoljenju, ker imamo na naši strani dovolj mlinov.« Pol ure dolgo sem ga moral prepričevati, kakšni so ti naši mlini in kako nam služijo. Prosil sem ga, da vendar dovoli to ugodnost, ko ima ljudstvo ob meji itak dosti drugih neprilik, ki ga vznemirjajo ter bude jezo proti državi. Prepoved vožnje v avstrijske mline je težka gospodarska škoda za prebivalstvo. Mi, kot vladna stranka, nosimo vse posledice ljudske nejevolje, posebno, ko klerikalno časopisje neprestano hujska. Zato zahtevam, da se ukinejo naredbe, ki vznemirjajo prebivalstvo. Upravnik Petrovič mi le nato obljubil svojo podporo. Olavar Lanjšič, pri katerem sem bil nato, mi pove, da je Ono deputa-fcijo vodil župnik Vrečko iz Št. llja ta da je za popoldne določen zbor v St. Ilju, na katerem se bo zaslišalo ljudstva Zbora sem se udeležil tudi jaz. {Vse je sililo v Petroviča ter zahtevalo dovoljenja vožnje in vse Je ob« dolževalo naše mlinarje. Upravnik Petrovič Je nato obljubil, da bo po-lOčal v Beograd ugodno. Na nesrečo Izide naslednji dan v »Taboru« članek, v katerem se poroča o klerikalnem napadu na obmejno stražo. V tem Članku se dalje |anikuje potreba vožnje preko meje, cel da Je pri nas dosti mlinov. Kdo Je napisal ta članek, ml je neznano. Sklepam pa, da Je povzročitelj članka uplival tudi na g. Petroviča, ki Je 8ato neugodno poročal v Beograd In svojemu poročilu priložil »Tabor«. . Zebot je najprej 'dolžtt našega tajnika, tov. Brusa, da Je napisal članek v »Tabor«. Zdaj dolžl mene In pravi, da sem bil tisti večer skupaj s kapitanom obmejne straže v St. Ilju, kateri da Je spisal članek. Kapitana Jaz nisem poznal in oni ve-ler nI bil y St Ilju, temveč y Mariboru. Dn« 22. marca me Je poklical na razgovor poveljnik obmejnih čet podpolkovnik Dragoljub Cukovac. Povedal mi je, da je podana ovadba proti meni in Zebotu, češ, da sva kot narodna poslanca organizirala napad na obmejne straže. Za mene Je poizvedel, da nisem nič kriv. Od- riroril sem mu, naj pusti stvar, ker vsa ovadba brez podlage. Povedal sem mu, da sem bil pozvan tudi na orožniško poveljstvo v Maribor. Tam sem poročal, da ne verujem, da bi imela ovadba kako stvarno podlago, ker je zbor priredilo glavarstvo. Glede župnika Vrečkota pa, ki naj bi vodil naval na stražo, sem dal na zapisnik, da se je pripeljal z menoj iz Maribora, kar izključuje podatke ovadbe. Tak Je torej moj prvi, od Žebota ml očitani greh. Oglejmo si drugega. ****m"' Ko Je bilo po dežju treba saditi koruzo, seifi" prišel enkrat domov. Pa rečem ženi: »Zakaj ne sadite koruze?« Odgovori mi:.»Sin je peljal na, mlin v Pekre.« Pekre so 24 kilometrov daleč, dočim Je mlin na avstrijski strani, v katerega sem vozil Že pet let, le tri kilometre oddaljen. Kakor jaz, tako je moral vsak drug kmet zamuditi pri sejanju en dan, če je vozil v mlin, En dan zamude pri sejanju, še en trajni dež, ne sadiš koruze in ob letino si. In Jaz, Id sem vse na lastni koži občutil, bi bil po Zebotovem proti dovolitvi vožnje. V tem času (dne 27. maja) sem bil pri načelniku Saviču, naj vendar izda trgovinsko ministrstvo predhodno dovoljenje vsaj za mline. Sprejel me je hladno in brezbrižno. Reče mi: »Čakam, kaj mi odgovorijo iz Ljubljane (oddelek za trgovino in industrijo). Jaz: »če se boste ravnali po tamkajšnji izjavi, potem ni upanja na dovoljenje. Treba bo pač inter-pelirati v skupščini.« Savič malomarno: »Če nimate drugega posla, interpelirajte!« Jaz: »Zakaj tako govorite?« Savič: »Ker je bil tukaj nek poslanec, pa me je zmerjal, da smo Srbi krivi vseh težav Slovencev. To nas Srbe žalil Kot dijak sem se v Gradcu skupno pretepal s Slovenci proti Nemcem. Vidite me, kak sem. (Savič je orjak, visok in širok, pravi Golljat.) Danes pa nas dolžite, da vas zatiramo. To je nam strašno težko. Mi smo žaljeni od vas Slovencev, katere ljubimo in za katere smo se borili. Ce vam ni prav, idite pod Avstrijo, kamor vas vleče srce. Mi vas ne rabimo.« Nisem znal, kateri poslanec je bil pri njemu. Po izpovedbi Saviča pa sem sodil, da je bil to Zebot. Dejal sem zato Saviču: »Ta poslanec je bil klerikalec Zebot.« Savič: »Slovenec je bfl. Ne morem brati vsakemu na čelu, kateri stranki da pripadal« Tako čast dela torej poslanec Zebot Slovencem v prestolicl. Tako je delo narodnega poslanca klerikalne stranke! Gospoda Saviča nisem mogel pridobiti na svojo stran. Vložil sem še pismeno vlogo, pa ni nič pomagala. Sedaj pa pride Zebot, ki je vse zakrivil, pa pravi, da sem delal proti in da sem bil jaz kriv, če je bila prošnja zavrnjena. Taka je torej resnicaf Obžalujem notico v predzadnjem »Kmetijskem listu«, v kateri se apelira na Zebota, da postane boljši. V tem oziru je škoda vsake besede. On ne more biti drugačen, kakršen je. Eno pa je gotovo in za nas razveseljivo. To namreč, da služi Zebot stranki, ki nima nobene pravice do obstoja. In to spoznanje se vedno bolj širi in zato naj gre le Zebot še naprej po svoji poti. Ivan Mrmolla. Odpravimo draginjo! O draginji In njenih vžfokih se danes mnogo piše in še več govori. Ce zasleduje, človek to pisarjenje, govorjenje in zabavljanje, Izve pač za razne vzroke, pa tudi nevzroke, ki povzročajo to draginjo. Zanimivo pa Je pri tem dvoje: Vsak dokazuje in pozna drugačne vzroke draginje in nihče ne ve, kako odpraviti te vzroke. Če se pa Že kdaj povzpne kaka bela vrana do modrovanja o različnih sredstvih proti odpravi draginje, potem čisto gotovo nasvetuje le taka sredstva, ki bi Jih dajala država oziroma vlada, nikdar pa ne doleti dolžnost za protidraginjo delovanje nje aH pa njenega stanu. V tem se Jasno vidi pomanjkljiva narodno-gospodarska naobrazba In demoralizacija današnje družbe. Zato ste glavni sredstvi za izboljšanje sedanjega gospodarskega stanja in pa omiljenje draginje večja gospodarska naobrazba ljudstva in dvig nje-! gove morale. Dočim nas uči gospodarska veda, kje in kakšni so vzroki raznih gospodarskih-socijalnih pojavov, tako tudi draginje, in kako treba raci-Jonel. gospodariti, izboljševati gmotni položaj družbe in posameznika, nas moralna vzgoja usposablja, da uporabljamo tako pridobljeno znanje koristno in ne škodljivo, t. j., da smo pošten, priden, trezen, varčen in energičen narod. Nimam namena, pisati dolgih razprav o gospodarski politiki in o morali, marveč hočem le pokazati na enega činitelja, ki more zelo olajšati draginjo in če bi se razvil do popolnosti, jo sploh odpraviti. Kdo je ta činitelj? Tudi o tem se mnogo piše in govori, zato ga vsakdo več ali manj pozna. Da pa ne pride do potrebne veljave, Je zopet kriva naša prenizka gospodarska Izobrazba in demoralizacija. Ta činitelj je namreč samopomoč, organizirana zadružnim potem. Zadruga Je činitelj, ki združuje producenta s konsumentom in odstrani večjo ali manjšo vrsto prekupcev, ki tvorijo ono mejo med producen-tom in konsumentom, vsled katere je po vojni nastalo ime verižnikov. Pa to ime niso dobili toliko zato, ker tvorijo verigo med producentom in konsumentom, marveč predvsem zaradi tega, ker hoče vsak kolikor mogoče veliko »zaslužiti«, ali pravilneje rečeno, priverižiti. Ker pa se blago v njih rokah nič ne izboljša ali pomnoži, temveč kvečjemu poslabša in postane tako celo manj vredno in ker hočejo oni vseeno pri svojem poslu še »zaslužiti«, zvišujejo blagu cene. In posledica tega podra-Ževanja je ravno — draginja. Poleg mnogih drugih je torej prekupčevanje ali veriženje eden največjih vzrokov draginje. In kar je pri tem glavno, je to, da ravno največji vzrok draginje lahko odstranimo sami. Dočim prbti slabi letini nihče ne mote ničesar storiti in dočim more Izboljšati železniški promet samo vlada s sodelovanjem vseh državljanov in pomočjo tujega kapitala, ker domačega zato primanjkuje je za odstranitev prekupcev-dražilcev treba samo stopiti skupaj In si ustanavljati zadruge. Če porabimo polovico časa in energije, ki Je porabljamo za zabavljanje in popivanje, za proučevanje gospodarskih vprašanj In zadružništva ter za delo v zadrugah, pa bi si zelo mnogo pomagali Prepričanjem, da bi lepo organizirana zadružna trgovina znižala cene vsaj za 10 do 15%, in poleg tega pa bi si še veliko prihranili, ker bi manj popivali in končno bi se naučili tudi samostojnega gospodarjenja — samopomoči. Kmetje, vi, ki ste zdravo jedro naroda In ki tvorite vedno Jez, ob kateri se razbijejo vsi valovi izmečkov civilizacije, pokažite tudi v tem hipu, ko nam preti propast vsled demora-lizacije meščanske družbe, ki hlepi samo za brezdelnim uživanjem, ne da bi pri tem ustvarila za to potrebnih dobrin, da ste vi In edino vi oni steber, ki drži vse pokonci in ki vedno reši potapljajočo se ladijo. Kmetje, opri mite se zaradi tega zadrug! Dajte svoj od-višni denar v zadruge, katere bodo vzele z njegovo pomočjo v svoje roke vso trgovino in tako strle glavo prekupčevalski hidri, -ki vas preti s svojim brezdeljem popolnoma uničiti! Kmetje! Zadružno matico »Ekonoma« že imamo. Toda ta matica more uspešno delovati samo, če ima dobro razvite žile, t. j. podružnice, in v teh žilah zadosti zdrave krvi, to Je denar j a. Da se omogoči tej kmetski zadružni matici, ki v omejenih razmerah že zelo uspešno deluje, čimvečji razmah, je treba, da se ustanavljajo po vsej deželi gospodarske zadruge, ki bodo tvorile vez med centralo in posamezniki. In da bo ta zadružna mreža mogla delovati je treba, da pristopate vsi k svojim gospodarskim zadrugam in vplačate čimveč deležev. — Le z lastnimi močmi, tako delovnimi kakor denarnimi, si bomo pomagali, ne pa s pomočjo drugih, ki si niti sami ne morejo pomagati. Zato pa na delo, Še Je časi T—k. Kmetijsko šolstvo. Srednja kmetijska ioia v Mariboru. Na novoustanovljeni srednji kmetijski šoli v Mariboru se prične po naročilu kmetijskega ministra tov. Puclja prvo Šolsko leto meseca novembra. Prvi tečaj srednje kmetijske šole se otvori le, če se priglasi zadostno število kvalificiranih učencev. Dan otvoritve se objavi, čim bodo vse predpriprave za otvoritev šole dovršene. Novo srednjo kmetijsko šolo je razločevati od sedaj že petdeset let stare vinarske In sadjarske šole v Maribora. Namen srednje kmetijske šole je izobraziti učence teoretično in praktično v kmetijski stroki tako, da morejo z uspehom voditi manjša in srednja privatna in državna posestva ter dobro opravljati državno službo v kmetijski stroki. Nauk v srednji kmetijski šoli traja štiri leta; četrto leto Je posvečeno izključno praktičnemu izpopolnjevanju. Vsi učenci so eksternisti (izven zavoda stanujoči in oskrbovani). Za učence ni predvidenih nobenih štipendij. Pogoji za sprejem so: a) starost najmanj 16 let; b) najmanj z dobrim uspehom dovršena popolna meščanska šola, nižja realka ali gimnazija; (prosilci, ki so razen tega absolvirali kako kmetijsko šolo, in ki so kmetiš-ki sinovi, imajo prednost); e) lepo vedenje; č) državljanstvo kraljevine SHS In d) telesno in duševno zdravje, kar ugotovi tudi šolski zdravnik pred končnim sprejemom v šolo. Prošnje za sprejem, pisane lastnoročno na celo polo in kolkovane s kolkom v znesku 13 dinarjev, je poslati do dne 1. oktobra 1.1. ravnateljstvu Srednje kmetijske šole V Mariboru (vinarska šola). Prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. zadnje šolsko Izpričevalo; 4. zdravniško izpričevalo, 5. izpričevalo o nravnosti, če ne vstopijo v Šolo neposredno iz kake druge šole in 6. kratek popis dosedanjega življenja. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. (Gospodinjska šola v Šmihelu pri Novem mestu) prične novo šolsko leto dne 16. oktobra, ki se konča dne 15. aprila 1923. V šolo se sprejemajo notranje in zunanje go-jenke. Prošnje za sprejem je vložiti najkasneje do dne 1. oktobra pri vodstvu gospodinjske šole v Šmihelu, kjer se dobč tudi vsa potrebna pojasnila glede preskrbnine Itd. — Prošnjam je priložiti rojstni list In zadnje Šolsko Izpričevalo. Pokralinske vesti. (Na Igu) je Imel tovariš minister Pucelj pretečeno nedeljo sijajno uspeg shod, ki se ga jn udeležilo do 300 samih zavednih volilcev. Na shodu je govoril z velikim uspehom tudi poslanec Mrmolja. Shod je vnovič potrdil, da je Ig bil, je in bo ne- premagljiva trdnjava kmetske misli. (V Št Lovrencu na Pohorja) je imel zelo dobro uspel shod tov. Dro-Senik. Poročilo o shodu priobčimo prihodnjič. (Družba Sv. Cirila In Metoda) je imela v nedeljo svojo glavno skupščino, na kateri Je bil Izvoljen stari odbor. Vprašamo, Če res nI mogoče najti toliko dobre volje, da bi se narodno obrambno delo vodilo enotno? To je treba na vsak način doseči! Prvo je vsesplošen naroden interes, potem pridejo šele osebni predsodki. (Cenjenim dopisnikom!) Vsled pomanjkanja prostora smo morali skrčiti nekatere dopise, dasi smo jih hoteli objaviti v celoti. — Prosimo ponovno t. t. dopisnike, da nam poročajo zgolj resnico, da ne bo potem nepotrebnih popravkov. Ne pišite govoric, temveč dejanskih resnic! Pišite tudi več gospodarskih in kulturnih novic in ne v pretežni meri le osebnih napadov. Mi smo načelna stranka, ki se bori za visoko misel kmetske osamosvojitve in ki zato ne črpa svoje moči iz zabavljanja in opravljanja. Končno smo tudi kristjani, ki se ravnajo po Kristusovem izreku: Ne sodite, da ne boste sojeni! —^ Uredništvo »Kmet. lista!« (Več ko minister) bi hotel biti gospod ravnatelj Rustja. Ker je gozdar Štros poročal na zahtevo tov. ministra Puclja vse, kar ga je le-ta vprašal, hoče naprtiti g. Rustja Štrosu nekako preiskavo. Stvar je tako smešna, da ne bomo izgubljali dosti besedi, temveč rečemo samo sledeče: Če g. Rustja tako zelo ljubi preiskave, smo prav radi pripravljeni, da mu preskrbimo kako preiskavo in sicer o tem, kako Je neki ravnatelj kontroliral ministra. Bo treba pač na Jalovcu in tudi v Ljubljani posekati par dreves, če ne zrastejo še v nebesa. (Državna borza dela (posredovalnica za delo) v LJubljani) ponovno naznanja, da se nahaja odslej naprej v pritličju mestnega magistrata, nasproti zglaševalnemu uradu na Mestnem trgu, na kar se p. n. delodajalci in delojemalci opozarjajo. Posredovalnica uraduje vsak dan, izvzemši nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne. (Iz Horjula pri Vrhniki.) Naš nad vse pričakovanje dobro uspeli shod dne 27. avgusta, je moral biti za družino politikarjev Stanovnik jako hud poper. Ne morejo ga prebaviti. Fantek Aleš je skušal kar z dvema člankoma v »Slovencu« izbrisati polom klerikalne stranke, odnosno družine Stanovnik, ki sta ga doživela na obeh shodih. Sedaj pride menda še »Lažiljub« na vrsto, ker družina Stanovnik Ima pri vseh klerikalnih listih založene svoje delnice. V prvem članku so klerikalci naravnost ponosni na to, da dokazujejo političnemu nasprotniku svoje stališče z razbijanjem shoda potem nezrele mladine in nahujskanih ženic. Na slabih nogah stoji stranka, ki se poslužuje takih sredstev. Vsi občinar-ji, brez razlike stranke, smo se smejali komičnemu dopisu, da je jecljajoči fantek govoril z »ognjevitimi besedami«. Res nepreviden je bil fantek z »ognjevitimi besedami«, ker le malo je manjkalo, da se od njegovih »ognjevitih« besed ni vžgal kozolec tovariša Jame. V drugem članku si je izbral Aleš svojo žrtev, ki naj bo kriva vse politične nesreče družine Stanovnik. To naj bi bil naš nad-učitelj. imajo ga za neposrednega povzročitelja vsega gorja na ta dan. Da bo družini Stanovnik odleglo, izdamo uredniško tajnost in povemo, da nam je poslal poročilo okrajni odbor naše stranke, ki je na viden In neviden način zbral vse podatke za poročilo o obeh shodih. Poročilo odgovarja resnici, zato je vsako izpodbijanje poročila zatajevanje resnice. Fantku svetujemo, naj najprej dokonča svoje študije, potem mu je prosto, da nastopi dobIČkanosno politično karijero udov družine Stanovnik. Kot kronisti beležimo tudi eno veselo novico o našem atku. Ženijo se! Familija sicer ostro protestira proti nameri Stanovnikovega atka, toda brez uspeha, ker oča so kapo družine. Tako bo naša vdova Neža po dolgem Času zopet dobila moža, naš narodni poslanec pa bodo zopet uživali nekaljeno družinsko srečo. Kako bodemo praznovali poroko in kateri srečni Horjulci bomo vabljeni na »ohcet«. bomo pravočasno poročali. (Iz Blok.) Na prečudovit način skrbi naš župnik za povzdigo verskega čuta. Ne da mu žilica miru, da ne bi pri vsaki priliki izpremenil božjo besedo v političen govor. Posebno dela to rad', kadar more udariti čez trgovce In obrtnike, ki Jih vsled ozlrov na »katoliški« konzum ne more trpeti. Toda gospod župnik zna tudi drugače skrbeti, ne samo z izrabljanjem vere, skrbeti za »pot-zdigo verskega Čuta« med narodom. Za klerikalni »katoliški« shod v Cerknici Je bil naš župnik eden glavnih agitatorjev. Da je resno mislil na Interese cerkve, se vidi iz tega, da Je bilo na dan »katoliškega« shoda polovico fare brez maše. Gospod Župnik, zapomnite si! Najprej Je dolžnost in šele potem politika. (Mozirje.) Usoda je hotela, da smo prišli na sled tajnim sestankom Lek-šetov, kaplana Avšiča in kostanjevega Značaja. Povpraševali smo, kdo da daje spodbudo klerikalcem, da v zadnjem času tako napadajo po svojih listih mozirske zaslužne narodne delavce. Da javnost izve sramoto te lažinapredne družbe, vprašamo Kostanjška: Dne 17. avgusta ste imeli sestanek s kaplanom Avši-čem, morda zato, ker kaplan Avšič Srbov ne pripozna? Mogoče ustanovite svojo oljnato stranko v Mozirju? Vprašamo kaplana, kako dolgo si še upa napadati poštene ljudi, svoje orliče pa napajati z vinom? Z mizarjem Lekšetom še obračunamo, tudi njegovi napadi ne bodo imeli uspeha. Črez 7 let pride vse prav. (Podpora za Drensko Reber.) — Pokrajinska vlada, odelek za socialno politiko, je sporočila tov. poslancu M r m o 1 j i, da je poslala vasi Drenska Reber znesek 30.000 K, kot prvo pomoč za one, ki so bili oškodovani od toče. (Jarenlna.) Na dan 27. avgusta je sklical tov. poslanec M r m olja zaupni sestanek, ki je bil polnošte-vilno obiskan. Na sestanek Je prSlo tudi nekaj klerikalcev, katerim Je dovolil tov. Mrmolja, da smejo prisostvovati sestanku, če se bodo obnašali mirno in dostojno. Vsi soudeleženci zborovanja so z odobravanjem sledili izvajanjem tov poslanca in sicer tudi klerikalci. Poslanec Mrmolja je pozval navzoče, da pripravijo sklicanje javnega Shoda v jeseni. — Pisanje »Slov. Gospodarja« o tem sestanku je tako, kakor je on sam. Polno laži in polno pozivov na napad. To je »krščanska« morala in »krščanska« ljubezen do bližnjega, kakor jo namreč pojmujejo naS klerikalci. (Št Jur8 ob Taboru.) Po daljši bolezni je umrl v Pondorju dne 27. avgusta naš zvesti pristaš, Franc S trn a d. Pokojnik Je bil vzoren kmetovalec in dober mizar. Potoval je v mladosti veliko po Nemčiji in Švici ter si na potovanju pridobil mnogo strokovnega znanja. Bil je poštenjak in kremenit značaj, ki ni nikoli skrival svojega naprednega mišljenja. Tako je tudi sodeloval pri ustanovitvi tukajšnje posojilnice ter je bil do svoje bolezni njen odbornik. Tudi v občinski odbor in v okrajni šolski svet je bil večkrat izvoljen. Spoštovan je bil ne le pri svojih pristaših, ampak tudi pri svojih nasprotnikih. -- Naša stranka ga bo težko pogrešala. Bodi mu žemljica lahka! (Leskovec pri Ptuja.) Tukaj se snuje popolnoma nestrankarsko, čisto kulturno društvo »Čitalnica«, ki hoče potem poučnih predavanj, zlasti gospodarskih, petjem, gojitvijo dramatike, godbe in knjižnice nuditi prebivalstvu lepo zabavo in skrbeti za njegovo naobrazbo. Z lepim uspehom J* priredilo društvo tudi že svojo prvo, igro, ki je uspela tako, da so vsi gle* dalci izjavili, da niso še nikdar videl! nekaj tako lepega v našem, v kultur* nem oziru tako zaostalem Leskove«. Ker je namen društva vseskozi pls* menit, bi človek mislil, da bo uživalo društvo naklonjenost in podporo vseh faranov. Toda temu Žal ni tako. No« kateri farani so se spozabili tako daleč, da so hoteli s silo onemogočiti predstavo. Jasno je, da niso mogli tega storiti sami od sebe, temveč le na instrukcije višjih, čeprav je jasno, da bi morali ravno ti najbolj skrbeti za kulturno delo na deželi. Apeliramo na g. župnika, da stori svojo dolžnost do naroda in da pouči cerkovnika, da ne hujska proti novemu društvu, čel da so v njem sami liberalci. Sploh ne bi škodovalo, če bi g. Župnik tudi drugače posvetil pažnjo cerkovniku & njegovim svinjam. Naj to za danes zadostuje. Izjavljamo pa, da bomo na« stopili z vso ostrostjo proti onim, ki ovirajo kulturno delo na deželi. Našim pridnim tovarišem pa kličemo: Vztra-i jajte pri svoji plemeniti nameri, se* bi v čast, narodu pa v prid. —- Sa* mostojneži iz Berinjaka. (PiiŠtanJ.) Dopisa ne moremo priobčiti, ker Je preoseben. Če odi govarja vse resnici, potem Je treba doticnega siroveža in pohotneža izročiti sodniji in ga s silo spraviti k pameti. Danes so pač taki časi, da sama beseda pri nekaterih le malo zaleže, temveč edinole sila. Proti takim ljudem pa je vsako usmiljenje odveč. Lepo polje dela se odpira vpričo takih sirovosti naši častiti duhovščini. Samo bogoljubno delo bi Obrtniki, naša moč in dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizaciji vsega obrtniškega stana. mirniK- $flo, če bi se v cerkvah mani politiziralo, toda zato boli skrbelo za nravni napredek ljudstva. (Mala Nedelja.) Neki dopisnik iz male Nedelje se zaletava v zadnji številki »Slovenskega gospodarja« na prav nesramen in obenem silno ponesrečen način v tamburaško društvo »Slavija« in v novo zgrajeni DruStveni dom pri Mali Nedelji. Da povečamo dopisnikovo jezo in ne-Vošljivost, evo mu malo odgovora. Nesramna laž je, da bi mi kdaj le z eno besedo prosili za državno podporo ali da bi se nanjo zanašali. Res pa je, da je g. Joža Tašner nabral za nas v Beogradu lepo vsoto, zakar mu izrekamo tudi na tem mestu svojo Iskreno zahvalo. Iskreno zahvalo pa smo dolžni tudi gospodu Senčarju, trgovcu pri Mali Nedelji, ki je odstopil Stavbeni prostor društvu »Slavija«, posodil nam dalje za zgradbo ROtre-!>en denar in končno nami naklonil še vse polno drugih daril in skrbel za nas. Živeli Ker trdi dopisnik »Slov. D.«, da smo obljubljali tudi drugim društvom prostor v Društvenem domu, samo, da bi nabrali več lesa in denarja, hočemo tudi to pojasniti. Najbrže je slišal kdo od dopisnikovih Icompanjonov mene, ko sem dejal nekoč v družbi, da bodo dobila tudi druga društva prostor v društvenem domu in pri tem seveda takoj mislil na prostor za svoje takozvano »izobraževalno« in bralno društvo. Da bo pomirjen, mu povem, da nisem nikdar mislil na to njegovo »izobra-levalno« društvo, ker namreč to društvo za nas sploh ne živi. Kar se pa tiče pijančevanja in pohujšanja pa Sledeče: Naši društveniki imajo redilo trikrat na teden vaje, ki trajajo v letnem času od 8. ure zvečer pa do 11. Zato je popolnoma izključeno, da M imeli dovolj časa pa tudi volje za pohajkovanje in pijančevanje. Pač pa M se moglo to trditi o raznih klerikalnih »učencih«. Sicer pa itak ni naš Oamen, da bi se s klerikalnimi dopisniki prepirali, temveč delati hočemo fla to, da bomo v društvenem domu prirejali poučna predavanja in dostojne zabave. Ce pa smatra slavni »Gospodarjev« dopisnik tudi to za pohujšanje, potem je to le nov dokaz, da se klerikalci boje naobraženega ljudstva. Klerikalni napadi nas puste popolnoma hladne, ker nam ne more-|0 škodovati, kar je prav lepo dokazala zelo lepo uspela prireditev dne 3. septembra, ki je kljub slabemu vremenu dala okroglih 10.000 K čistega dobička. Da smo objavili svojo prireditev tudi v klerikalnih listih, je vzrok ta, ker hočemo živeti z vsemi poštenjaki v miru in ker ne ljubimo razprtij. »Gospodarjev« napad je dokazal, da klerikalce prav nič ne briga svetopisemski izrek »Mir ljudem na zemlji!« — Končno izjavljamo Še, da prav radi sprejmemo vsak boj, da pa zahtevamo, da se vsi tisti junaki, ki nas napadejo, tudi podpišejo, ker na za-plotne in zahrbtne napade se ne bomo ozirali. — Mala Nedelja, dne 7. septembra 1922. — Vekoslav Ferenc, t č. predsednik tamburaškega in pev-Ikega društva »Slavija«. (listnica uredništva.) Boštanj ob Savi: Pošlo prepozno. Poiitifae vesti. (Kongres Javnih delavcev v Zagrebu.) Ozdravljenje našega javnega življenja prihaja polagoma, toda nevzdržno. To je z vso jasnostjo pokazal nedeljski zbor javnih delavcev v Zagrebu, ki se ga je udeležilo do 2000 ljudi, med njimi veliko število aktivnih in uplivnih politikov. Moralni pomen zagrebškega zbora je nad vse velik. Prvič zaradi tega, ker se Je lotil našega najbolj perečega notranjega vprašanja, srbsko-hrvatske-ga spora in sicer na način, da se mora upati na ugodno likvidacijo tega tako kočljivega vprašanja. Druga velika vrlina zbora je, da se je popolnoma postavil na državno stališče in da je popolnoma usvojil misel uje-dinjenja. Pri vsem tem pa je pokazal ibor tako zmernost in tako treznost, da se nam vidi popolnoma nemogoče, da ne bi od njega proklanrirane misli doživele prej ali slej svojega uresničenja. Naša usodna napaka je trmoglavost, da ljubimo same skrajnosti in da se potem z občudovanja Vredno strastjo medsebojno pobijanja Iz tega je že pričelo nastajati tako nevarno ozračje, da bi mogli biti podkopani temelji naše države. Spominjamo le na krvave boje in pretepe v Dalmaciji in hrvaškem Pri-fflorju in vsakomur mora biti jasno, da se morejo iz teh pretepov razviti dogodki, ki ne bi bili dosti različni od državljanske vojne. Zasluga zagrebškega zbora je, da je prinesel v to napeto ozračje blagodejen mir, da je pomiril duhove. To pa je storil s tem, da se je držal zlate srednje poti, se ognil vsem skrajnostim ter pripo-znal vsakemu njegove dobre strani. Dosedaj pa se je, delala vedno le ta napaka, da so se vsakomur le očitde njegove slabe strani, nikakor pa se niso pripoznavale njegove dobre. In vendar je jasno, da ima vsakdo poleg svojih grehov, tudi svoje vrline. Zdrav duh je puhtel iz vseh govorov na kongresu in z največjo odkritosrčnostjo so se povedale naše napake. Obenem so se pa z vso jasnostjo naznačili cilji kongresa, katere mora sprejeti vsak rodoljub. Ne velesrbstvo in ne velehrvatstvo, temveč jugoslovenstvo je naša rešitev. Z ljubeznijo pa je treba presojati naše medsebojne odnošaje in kakor je dejal veliki učenjak Cvijič, je potrebno, da presoja Hrvat vse s srbskega, Srb pa s hrvatskega stališča. Nočemo hegemonije kakega plemena, temveč enakopravnost zavladaj, kajti naša država je, kakor je dejal Veljkovič, delo vseh treh plemen. Preje smo imeli svojo posebno slovensko in posebno hrvatsko in srbsko zgodovino, z ujedinje-njem pa se je pričela naša nova skupna zgodovina — jugoslovenska. Centralizem odklanja zagrebški zbor in hoče mesto njega široko samoupravo. Glasno pa povdarja potrebo edinstva in niti z eno besedo se v resolucijah kongresa ne omenja revizije ustave. Zagrebški kongres je ustvaril zdravo podlago za rešitev srbsko-hrvatskega spora in to je njegova glavna zasluga. Poleg tega pa je pokazal tudi pot za splošno ureditev našega državnega življenja. Sedaj je treba te misli uresničiti in v tem je težava, ker politična moč prirediteljev je sila majhna. Ce bodo poslušali ti nasvet Ljube Davidoviča in šli med narod, potem je dosti izgleda, da prodro misli zagrebškega zbora popolnoma. Zaključki zagrebške konference so ti. Vse Stranke, ki priznavajo goraj omenjene misli, naj stvorijo zvezo strank — takozvani jugoslovenski blok. Ta blok naj potem izvede program konference. Zagrebškega zbora so se udeležili, kakor je omenjeno, odlično število politikov. Tako je bil na zboru predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič, predsednik skupščine dr. Ribar, bivša ministra Veljkovič, Jo-vanovič, mnogo poslancev, od Slovencev pa dr. Ravnihar, dr. Triller, dr. Rosina ter poleg drugih še skoraj ves štab NSS. (Spor v demokratski stranki.) Zaradi vprašanja, če se smejo demokratski politiki udeležiti zagrebške konference ali ne, je izbruhnil v demokratski stranki oster spor, tekom katerega je zagrozil minister Pribi-čevič s svojo demisijo. V zvezi s tem sporom se je govorilo že o razkolu demokratske stranke, kar pa smatramo z ozirom na splošni državni položaj trenotno za izključeno. (Radičevci proti Radiču.) V »Po-dravskem Glasniku« je objavil poslanec Radičeve stranke Hausler članek, v katerem ostro nastopa proti Radiču, ki da hoče nad vsemi komandirati. Hausler zahteva, da odločuje v stranki ljudska volja, ne pa Radičeva komanda. Gibanje proti Radičevi komandi je že precej močno in sestavil se je že poseben odbor, ki ima napraviti red. Tako torej razume gospod Radič ljudsko voljo. Ce ljudstvo Radiča uboga, potem velja ljudska volja, če pa tega ne bi storilo, potem pa velja le Radičeva. S takimi manirami Radič pri nas pač ne bo ustanovil republike, pa čeprav je najel za to dr. NovaČa-na, slovenskega komandanta republikanskih trum. (Klerikalci v objemu s protestanti.) Uspehi »katoliških« shodov se že kažejo. V Prekmurju so sklenili Orli iz političnih ozirov zvezo s protestanti, ki jo je blagoslovil sam dr. Hohnjec. O stvari še izpregovorimo, ker je značilna za klerikalno versko prepričanje. (Skupščina) se sestane dne 5. oktobra, zakonodajni odbor pa dne L oktobra. (Popoien poraz Grkov.) Turki so zagnali Grke iz Male Azije in osvojili vsa grška mesta. Vrhovni poveljnik grške armade je bil ujet z vsem svojim štabom. Turki zahtevajo sedaj tudi vso Tracijo in od Bolgarov Odrin. Na Grškem je prišlo vsled hudega poraza do velikih nemirov. Grški kralj je odstopil. Sadlarii Slovenije! Naš gmotni interes zahteva, da storimo vse, da pridobimo našemu sadju tako mesto na svetovnem trgu, kakor ga po svoji, na raznih svetovnih razstavah pripoznani izborili kvaliteti zasluži. To dosežemo najlažje s sadno razstavo, ki bo v dneh od 8. do 15. oktobra v Celju. Sadjarji Slovenije! V lastnem interesu Vam kličemo: Vsi na delo za uspeh sadjarske razstave! Naj vsakdo pazno prečita program razstave in potem presodi, v katerem oddelku, da se udeleži razstave. Prijavnice je poslati do dne 25. septembra na Ožji odbor za sadno razstavo v Celja Program sadne razstave. A. Oddelek za društva, okraje, ObS-ne in sadjarle. 1.) Dosedanji normalni sadni sor- * timent (izbor) Slovenije po 5—10 komadov od vsake sorte. 2. Sadje predpisano vloženo in sicer v zabojih po 5 kg, 25 kg, 50 kg, v sodih po 50 kg, po 100 kg, v košarah po 10—30 kg (od vsake posode po en komad). 3. Sortiment najboljših moštnih jabolčnih in hruškovih sort (po 5 do 10 komadov). 4. Izbor jabolčnih in hruškovih sort (namiznih in moštnih) za gotove lege, n. pr. za visoke, srednjevisoke, zapadne, vzhodne, severne itd. (po 5—10 komadov). 5. Sortiment poznocvetočih sort (po 5—10 komadov). 6. Sortiment najbolj priporočljivih lokalnih jabolčnih sort (po 5—10 komadov). 7. Sortiment najbolj primernih jabolčnih In hruškovih sort za sajenje po travnikih in pašnikih (po 5—10 komadov). 8. Sortiment najprimernejših jabolčnih in hruškovih sort za obcestne nasade (po 5—10 komadov). B. Oddelek za posamezne pro-ducente. 9. Različno sadje v poljubnih množinah, sadne konserve itd. posameznih producentov. Semkaj spada tudi vse drugo koščičasto, lupinasto, jagodičasto sadje in grozdje vinske trte. 10. Sortiment priporočljivih sort od posameznih sadjarjev v svrho določitve pravih pololoških imen. Posamezni plodovi se naj zaznamujejo s številkami ter zapomnijo tudi drevesa, da bo event. mogoče dobiti od njih pozneje cepiče. 11. Razvoj sadnega drevesa od divjaka do godnega za sajenje (v naravi). C. Sadni izdelki Suho sadje, mezga, marmelade, vkuhano sadje (kompoti) zdriz ali žele, sadni siri in pašte, sadni sokovi, brezalkoholne pijače, sadjevec, v poljubnih množinah. C. Sadjarsko in vrtnarsko orodje. Razno orodje, aparati in stroji, ki se uporabljajo v sadjarstvu in vrtnarstvu. Splošne določbe. 1. Sadje, namenjeno za razstavo, mora biti ločeno po sortah, dobro in pravilno vloženo v lesno volno (šoto, žagovino, mah, listje itd.). 2. Vse razstavno blago je vposlati najpozneje do dne 6. oktobra na »Ožji odbor za sadno razstavo v Celju«. 3. Krožniki za posamezne sorti-mente se bodo dali na razpolago od razstavljalnega odbora. 4. Poškodovano, gnilo in črvivo sadje se bo odklonilo. Izločitev takega sadja se lahko izvrši tudi med razstavo. 5. Za poškodbe ali izgube razstavljenih predmetov ne prevzame vodstvo odgovornosti. 6. Kot odlikovanja se bodo delile diplome, event. tudi sadna drevesca. Dolžnost razstavljalcev. 1. Pravočasna in točna prijava je neobhodno potrebna. 2. Za razstavo določeno sadje se mora skrbno obrati in trdno vložiti v pripravne posode. 3. vsaka pošiljka naj ima zunaj označbo, za kateri oddelek in nalogo je namenjena. 4. Tablice, etikete in svoj naslov si naj preskrbi vsak razstavljalec po možnosti že doma. 5. Naravna in preprosta dekoracija je kras vsake razstave. Vendar mora igrati sadje glavno, dekoracija pa le postransko vlogo. Gospodarstvo. (Za izvoz našega vina v Češkoslovaško.) V Pragi so se pričela pogajanja za izvoz naših vin na Češko. Pogajanja potekajo ugodno in je upanje, da se doseže sporazum, Čeprav delajo pivovaraarji z vso silo, da sporazum preprečijo, oziroma da znižajo množino za izvoz dovoljenega vina. Pogajanja so se pričela na prizadevanje naših poslancev, oso-bito tov. ministra Puclja. Trdno smo uverjeni, da bodo tudi ta uspeh naših poslancev poizkušali klerikalci izrabiti za sebe. (Velik uspeh ljubljanskega vele-sejma.) Kljub skrajno slabemu vremenu je dosegel ljubljanski velese-jem vendar zelo lepe uspehe. Vsega skupaj je obiskalo sejm od 170 do 180 tisoč ljudi, skoraj za polovico več ko lani. Tudi vsota sklenjenih kupčij je velika in dosega po mnenju strokovnjakov do 2 milijardi kron. V splošnem je bila kupčija v vseh strokah prav dobra. Sejem je obiskalo zelo veliko tujcev, ki so se o sejmu zelo laskavo izrazili. Na uspehu sejma čestitamo prirediteljem sejma prav iskreno. (Čebelarska razstava v Ljubljani) je pokazala prav lepe uspehe naših čebelarjev. Razstava je bila zelo ukusno prirejena in je jasno pokazala ves razvoj slovenskega čebelarstva. Sklenjenih je bilo tudi veliko kupčij. — Razstava je bila številno obiskana in med drugim si jo je ogledal tudi tov. minister Pucelj. (»Plemenski« voli.) Časopisi če-sto navajajo v tržnih poročilih z živinskih semnjev tudi cene plemenskim volom. Kaj so plemenski voli? Po navadnem pojmovanju zaznamujemo kot plemenske živali le one, ki so določene za razmnoževanje; voli so pa skopljena goveda moškega spola, torej za razmnoževanje namenoma onesposobljena. Po tem pojmovanju se besedi plemenski in vol izključujeta in naziv plemenski vol spada v isto skupino, kakor ptičje mleko in žabja volna v šaljivem govoru. Plemenskim moškim govedom pravimo biki; zlasti v tisku se rabi le to ime. Sicer ml ni znano, morda pa le kje tudi bikom pravijo voli, zato pa vendar še ni dopustno, to ime rabiti v tržnih poročilih, namenjenih širši javnosti, ki tega pojma ne razume. In da je jasnost še manjša, navajajo ista poročila na drugem mestu v resnici tudi bike. Kaj so torej plemenski voli? Tržna poročila so v narodnogospodarskem oziru zelo važna ter zanimajo prodajalce, kupce in uživalce, zato naj se sestavljajo vestno, objavljajo pa v taki obliki, da bodo vsakomur umevna. F. S. (Mariborska carinama.) Nek trgovec s Prekmurja nam je sporočil sledeč dogodek z mariborske cari-narne. Na čarinarni je čakal nek naš Arnerikanec na deklarinenje. Mož Je čakal in čakal, solnce je pripekalo, njegova 6 glav broječa družina je trpela, toda deklaracije ni bilo in nI bilo. Na opetovan poziv, da naj vendar dovrše deklariranje, pravi mlad carinik, da naj plača Arnerikanec delo. Arnerikanec se je branil. Ker pa je končno videl, da stvar le ne gre naprej in ker ni hotel, da trpi še nadalje njegova družina, je plačal 5 dolarjev in stvar je bila takoj rešena. Ta značajni kavalir je Hrvat, precej močne postave. (Sejm v Št. Janžu na Dolenjskem.) Na kvaterni torek, t. j. dne 19. septembra bo v Št. Janžu na Dolenjskem velik sejm za živino in blago. Pridejo tudi vnanji kupci. (Ljubljanski trg.) Goveje meso velja v mesnicah od 50 do 60 kron, na trgu pa prvovrstno po 60 kron, drugovrstno od 40 do 46 in tretje vrstno po 34 kron. Telečje meso velja od 56 do 60, svinjsko meso pa od 94 do 96 kron; slanina po 140 do 146, mast pa po 160 kron. Perutnine je dosti na trgu in veljajo piščanci od 50 do 80, kokoši po 130 in race tudi po 130 kron. Mleko je po 12 kron, sirovo maslo po 180, čajno pa po 240 kron. Moka št. 0 po 32 kron. Sadja je na trgu zelo veliko in sicer jabolka od 5 do 12 kron, hruške od 5 do 14, češplje od 5 do 8 in grozdje od 24 do 40 kron. Špecerijsko blago: Kava od 240 do 136, sladkor v kockah po 88, kristalni po 78, riž po 48 do 38 in olje od 96 do 106 kron. (Žitni trg.) Na trgu je primanjkovalo gotovega denarja, kar je zelo oviralo trgovino z žitom. Železniške razmere se še vedno niso izboljšale, kar silno ovira padec žitnih cen. Žetev v Vojvodini je razmeroma po-voljna. V splošnem so veljale v Vojvodini sledeče cene. Pšenica okoli 1800 kron. Pri gotovem plačilu so cene manjše. — Rž se je prodajala z Bačke po 1500, s postaje Beograd po 1400 kron. Ječmenova kupčija gre slabo. Ječmen za pivovarne je bil po 1700, ječmen za krmo po 1600 kron. Oves zahteva v glavnem vojna uprava. Na sremskih postajah je po 1200 do 1300, v Zagrebu od 1480 do 1500. — Koruza velja z vojvodinskih postaj okoli 1500 kron. Žetev koruze bo v Vojvodini, Sremu in delu Slavonije zelo dobra, v Hrvaški, Stari Srbiji in Sloveniji pa slaba. Moka št. 0 velja v Zagrebu 31 kron. — Otrobi so od 1000 do 1050 kron s postaje Zagreb. (Kolki po 10 in 30 dinarjev) se vzamejo s 16. septembrom iz prometa, ker so se pojavili falzifikati (potvorbe) teh kolkov. Kolki se bodo Zamenjavali do dne 15. decembra 1922. (Vrednost denarja.) Ameriški dolar od 300 do 306 kron; češka krona od 10.08 do 10.52; laika Ura od 13.28 do 13.56 naše krone; nemška marka 28, madžarska kram 18 in avstrijska krona 4 desetinke vit narja. (Slamo pšenično), zajamčeno prvovrstno, vezano v balah po 30 do 40 kg, za ceno po K 3.50 franko Be-lovar, neobvezno na razpolago. Neobvezna naročila samo za cele vagone sprejema Ekonom, osr. gosp. zadr. v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7. Ker je dovolilo Železniško ministrstvo na posredovanje goSp. ministTa Puclja precejšnje znižanje prevoznih stroškov, bo stala slama, postavljena v Slovenijo, okoli 4 IC Plačati je polovico takoj pri najro-čitvi, polovico pa pri prejemu blaga. Kdor želi slamo, samo cele vagone, naj jo takoj naroči in pošlje polovico zneska naprej, računano po 4 K za kg. Navesti Je natančen naslov in zadnjo postajo — Ekonom, osr. gosp. zadr. Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. HmMnmimmniimnmnininnntmiiimimniitinmmi I Obrtnik. uhitiitiitiniitinuiiiiiitiuiirniiiiiiiitmiitniiiiiiittffmini; Skrbite za na« oferazbo obrt* niikega naraščala! Nad vse težak boj vodi dane« obrtništvo z velelndustrijo. Dasi to* varna nikdar ne nudi onega solidnega blaga kakor obrtnik, Je vendar obrtnik proti tovarniški konkurenci skoraj brez moči in sicer vsled kapitalne moči tovaren in primeroma nizkih cen tovarniškega blaga. Vsled draginje in pa površnosti danafaje dobe ne gleda ljudstvo toliko na ka» kovost blaga, ko pa na nizko ceno in tovarna, ki nabavlja vse direktno od konzumenta In ki ustvarja s stroji velikanske količine blaga. Izpod* riva tudi visoko kvalitetno blago obrtnika. V tem boju z velelndustrijo W moral obrtnik že davno popolnoma ppginiti, če ne bi Ščitila obrtnika ena prednost, ki Je tovarna nikdar ne bo mogla nuditi. To Je visoka strokovna naobrazba obrtnika, ki omogoča, da bo vedno izdeloval solidne in precizne izdelke edinole obrtnik in nikdar ne tovarna. Strokovna naobrazba obrtnika je torej njegov najmočnejši Ščit, Je Jamstvo njegovega obstoja. Zato pa je dolžnost obrtnika, da stori vse, kar je v njegovi moči, da bo v vsakem oziru preskrbljeno za obrtniSko Šolstvo. Ker pa je obrtnik eden najvažnejših stanov v državi in poleg tega vseskozi produktiven stan, zato pa je tudi dolžnost države, da skrbi Zt razvoj obrtniškega Šolstva. Kako pa je v tem oziru pri nas preskrbljeno, pa Je drugo in dosti bolj žalostno vprašanje. Obrtno nadaljevalne šole se vzdržujejo le z največjo težavo, če sploh še obstoje. Samo en primer. V Kočevju je bila pred vojno lepo delujoča obrtno nadaljevalna šola, danes je ni. Zakaj to, kdo more opravičiti to malomarnosti AH merodajnl krogi res ne vedo, da je kočevski okraj reven, M se s pO* ljedelstvom ne more preživeti, ki Je nujno navezan na industrijo?. Nujno potrebno Je, da se to nezdravo stanje takoj odpravi in da Se v najkrajšem času otvori v KpČevfc obrtno nadaljevalna Šola. Posebno nujno je to sedaj, ko dobi Kočevje Železnico, in ko se bo pričelo v kraju novo gospodarsko življenje. Če ne bomo skrbeli za do* ber obrtniški naraščaj, bodo prevzeli vse obrtniško delo tujci Iz Avstriji in Nemčije in domačini bodo dej ko prej ubogi krošnjarji. Obrtno nadaljevalna Šola v Ko* čevju ni torej le v interesa obrtni* štva, temveč v interesu Vsega prebivalstva in zato upamo, da bo iont naš glas poln odziv. Če pa iz bogzna kakih vzrokom vseeno ne bi hoteli merodajni krogi upoštevati te nad vse upravičen« želje obrtništva in kočevskega pre* bivalstva, potem pa izjavljamo, da S bojem za uresničenje kočevske obrt* no nadaljevalne šole ne bomo odm* hali preje, dokler je ne izvojujena* Dosegli smo Že večje stvari ta zlato se ne ustrašimo pred bojem za tO šolo. Tovariši, obrtniki 1 V boj za ko« čevsko obrtno nadaljevalno šolo, % boj za obrtniško naobrazbo! SKS Vas bo zvesto podpirala tat oprti na njo boste dosegli zmago! i iii ii.li i i.. I I , mm^mmrnmmm Obiščite obrtno raz* stavo v Mariboru! H* T somišljenik! Ali si že pridobil ^Kmetijskemu listu" kakega novega naročnika ali kako novo naročnico? Nobena Ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite; kmetje, požrtvovalni! K«Pltal: K 20,000.000- s Rezerve okrog K 6,000.000- Pokrajinska uprava fe dovolila, da se vrše nadomestni semnji za iivinst .' konje in drugo blago in sicer dre: * 19. septembra v Trebnjem — 3. oktobra v Veliki Loki — ' 12. oktobra v Št, Lovrenca &er je pri nas dosti in dobre živine, vabimo kupce. __Gospodarski odbor; Trebnje, Velika Loka, št Lovrenc. Bled Cavtat Celje Preval]© Sarajevo Split Sibenik Tržič Slive (češplje) hruške i. dr. - za žganjekuho ■ vsako množino »Veležganjarna Dubrovnik Ercegnovi Jelša v Ljubljani Celovška cesta št. 73 nasproti Ljubljanskega velikega sejma. interurb. telefon št 71, Neposredne ponudbe ustmeno ali pismeno. Prodala iastne !zdeIke izborne kakovosti: 't J Slivovico, tropinovec, brinjevec, rum, konjak, planine, pelinkovee in druge razne likerje samo na veliko po ugodnih cenah. Medič, Rakove & Zanki Tovarna kemičnih In rudniških barv ter lako* P. 1 o. «. mm Umjffl. \ PODRBZHICA MARIBOR. | ME BQ?I SE ' Brzolav«; riBBAKU 13UBUANA. - Telefon: 64 Emajlni laM. |Prati Brnel|BarvazapodiT popolnoma nov zelo fino izdelan Varstvo in zdravilo proti svinjski rdečici, vraničnemu prisadu, svinjski kugi, perutninski kojeri namenjen za razstavo. najboljših tovarn s Bdsendorfer, Czapka, Sfing!, Hditzi, Ehrbar, Schweighofer, Original itd. Nizke cene! Tudi na obroke! 3ER1GA HUESD roj. BOHffi, romam *mm m. zi Pravi domail pristni MED in VOSEK ima na prodaj po Itajnižji dnevni ceni Mihael PODBORSeiC, posestnik UTIK pri VODICAH. CBPim Najboljši dalmatinski porfland cement Iz splitske, to-osrednja goipo-varne oddaja CKOsiOfil, darska zadruga v L3UBL3AN1, KOLODVORSKA ULICA št. 7 ki Jth proizvaja d. d. Naslov za brzojavke: Serum, Zagreb. — Tel. št.: BlenKka cesta JI 21 TRGOVINA sena, slame, drv, krompirja, sadja ln vseh dragih deželnih pridelkov Andrej Oset, Maribor Aleksandrova c it 57; telefon it 88. POZOB! aa POZOR! Najboljše preizkušene tata Mm jgjg od 25 do 60 litrov nudi po najnižjih tovarniških cenah tvrdka STANKO ŽARGI & O Ljubljana, Martinova c 15. lajo8okmiiftjfi strop za mi, a v zalogi v L3UBUANI Velika zaloga poljedelskih strojev in bakrenih kotlov za žganjekuho, slamo-reznice, vratila za ročni vrtilni pogon, in vsakovrstne poljedelske stroje ter stiskalnice za sadje priporoča tvrdka Osrednja gospodarska zadruga 9 Ljubljani, Kolodvorska ulica stev.! Ima vadno v zalogi: debelo morsko sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko št. O, pšenično moko za kuho, pšenično moko za kruh, oves, koruzno moko in zdrob, .Koran i t' asbestni Skril]. Tovarna karlovac. Najboljša streha, najbolj trpežna, najcenejša. .*. Pojasnila daje: F. Hočevar Žirovnica Gorenjsko. Pozor! Pozor! Oglejte si dobro in trpežno usnje, podplate in druge čevljarske potrebščine za zimo po konkur. cenah pri LJUBLJANA, Sv. Martina cesta štev. 2. Valuta pada, draginja raste. Kupuj domače milo, ne tuje, importirano! Kupuj dobro milo, ker je isto najcenejše! Kupuj IT ..GAZE LA"«milO, Ljubljana, Karlovska c. 19. Poleg dojenjskega mostu, pri Rostoharju. Uvoz in prodaja razno« vrstnega inozemskega manufaktur- nega blaga. + K za žarnice in elektrotehniko Centrala: Ljubljana, Mestni trg it. 25, Telefon 4S0 Podružnice: Zagreb, Frankopanska 2, Telefon 802 __Maribor: Gosposka uiica št. 20. "' Zastopstvo različnih svetovnih firm. 1 Žarnice, električni stroji, svetlobna oprema, inštalacijski materija!, kabel, števci, materfilal _\ slabi tok, kurilni in kuhalni aparati - ......- Material za proste napeljave. ■ ■ Solidna in hitra postrežba. Brezhibni tiMBMHA materijal odgovarjajoč tehničnim fiHBK / Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo. Urednik: Jakob Kušac Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, 5323534823532348238953485353235353535348234848234848482323