Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto^ 30 lir, za pol leta 15 lir, za trt mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništva Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokostl ene kolone 67 m/n. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se —.................—	naprej. — Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*.	--
V Trstu, v pondeljek II. oktobre 1920
Orožje s katerim je‘mešea:i5tvo porazilo fevdalizem, se obrača sedaj proti meščanstvu samemu.'tirmeščanstvo ni le skovalo orožja v svojo lastno pogubo, rodilo je marveč tudi moštvo, ki bo sukalo to orožje — mederno delavstvo, proletarijat
m	MARX-	ENGELS
CliflSILO SOCIRMSTICflE ZVEZE
dULtltJSKI BENEČIJI
Leto I. - Štev. 68«
Problemi Julijske Benečije
Poročilo sodnima Passlglla na zborovanju socialistu posiaicev v Trsta
Proč z vsem vojaškim sistemom;
Sejanji carinski sistem, Id je vedno botj konvpli-ofcm, tvori veliko in težko oviro trgovini, k»»a je tab. vajena' enostavnih ©arinskih operacij. Vsled ♦ega ne bo nič napačnega ta boi obratno zelo koristno, ako se uvedejo za Trst zopet enostavnejše razmere, ki bodo- odgovarjale lokaitoim potrebam. Poleg tega je potrebna tudi nujno poštna, brzojavna in telefonska zveza in se mora odpraviti cenzuro in razne poštne ki brzojavne prepovedi.
' Do leta 1891. je bil Trst prosta, luka. Koj ko je nehal biti prosta luka, je d-cbil one olajšave o katerih smo govorili: diferencijatoe in znižane tarife, izvozne premije itd. Danes se nahajamo pred zopetno potrebo, dia postane Trst prosta luka Ta potreba bo, še večja ako postane Reka prosto mesto. S tem, da postane prosta luka bo navezal Trst nase vse trgovinske energije svojega zaledja in bo v stanu, da si ustvari sam svojo industrijo, Jcjer bodo surovine izdelane proste vsake carine. Pri tem pa moramo poudariti da to vprašanje, ki je eno -zmed najvitalnejših vprašanj za trgovce, itvosn za nas le enega izmed mnogih problemov, ko je se mora najr hitreje rešiti
Občinska in deželna avtonomija.
Naš bližnji oi*j v tem trenofckju ,je občinska in deželna avtonomija. Hočemo v prvi vrati — in to iz gospodarskih ozirov — da postane vse okupirano ozemlje, ena sama dežela, prosta avtonomna dežela, ki se je ne sme vpreči v voz slepega, počasnega in neodkrit-: Or enega centralizma. Vzrotki, radi katerih zahtevama to avtonomijo niso niti p ar ttkuVajmega, »ite ozkosrčnega zmaoat>. To avtonomija zahtevamo, da omogočamo x'azvo} naši deželi; da ji omogočimo trgovinske zveze z naredi, kft živte v njeni bhžčiu; da ublažimo, da po možnosti' odpravimo nzirod-ncistne boje; da zagotovimo šote vsem — Italijanom in Slovencem — ki žive v teh pokrajinah; da, zagotovimo vsem enako svobodo, enake pravice; da omogočano nanmati se napram vsem delavcem enakopravno; •da onemogočimo vsakršno zatiranje, vsa-kršno sovraštvo. Hočemo imeti svobodne, avtonomne cbčine, ker nam je na tem, da pričnemo s p:igamc-c> upmarvao politiko, v korist našim delav-glrm slojem; da naredtaio iz naših občin sredstva delavske ©hrambe, trdnjave ljudskih pravic. Avfco-nomria ni za nas mkak kampanilizem. Avbooomsja ie za nas svoboda eikcije, da dvignemo -njenim potosn proizvajalca, da vzljubimo pri njemu ljubezen do koristnega dela, da ga izobrazimo .ta usposobimo za sprejem v svoje roke politične državne oblasti-Občinska zveza bo udružila vse naše avtonomne občine, kazala jim bo svetilo pot proletarskih zmag in uspehov, pobratiiia jih bo v vsakdanjem delu za dobrobit in osamosvojitev vseh tjudlstev.
(Glede avtonomije so bivši avstrijski zakoni bolj odgovarjajoči nego so italijanski zakoni. Zato zahtevamo, da' se .poboljšajo že obstoječi zakoni in nočemo, da bi se jih poslabšalo z itatijanskami slabimi zakoni.
Šolska avtonomija.
P-cteg občinske on deželne avtonomije hočemo <tudi; šolsko -avtonomijo. šolski zakon, ki je bil — in bi mer at b.l-i — v veljavi je znatno boljši od italijanskega: šolskega zakona; je vsspešnejši, je prožnejši in boli rigorozen. Tudi v terou oziru naj se pusti kar je de breg Ji, naj se odvzame kvečjemu kar je slabega, v splošnem se pa- rrkafeer ne'sme namestiti nobene dobre reči s slabo. Tudi želimo, da se naj neha zanemarjati sitrckovno izobretzka. Zakoni bivšega režima obvezujejo delodajalce, -da sklenejo vajen Iške pogodbe z vcijonči in, -da donele viajen-cem potrebno prostori za cblskovrce strokovnih kurzov. Vajenci so -rlavezcmi obiskovati te šole. V:?e to mora ©etati. Hočemo še, da se strokovne šole zboljšajo-, hočemo braniti vajence 'a jim zagotoviti boljšo bodočnost.
Občinske volitve.
Naše občir.e se nahajajo v -položaju, dri se ga lahko šmenute z -nanfJrbšim taremom. Občine vodijo ko-mčsa.ri, ki ne poznajo domačega jezika ta nlmoijo naj-roasvšeg'! .perina o občinskem gospodarstvu. Večina teh komisarjevi o mladi ljudje, ki ne vedo nič drugega rez-un feta, da skuprtj s karabinjer.; i in redar s, tv en o oboetjo spi<-h sklepajo zarrie proti mičnemu do-mrtJE-u prebivalstvu. Da se spravi go-spodarstvo nr.š h ebe-o zr-pet na -prejšnji nivo, da. se ozdravi vse ii/ihcve *gd ocirtorske in druge bolezni, je potrebno, da se rrrcšelo cbčinske volitve, potom katerih se bo -'zr-ODvc občine zopet v roke ljudske uprave. Ita-1-ianf.k? ri\-npac:'ska oblast bi bila motala že dtanes rezps& ti občinske volitve. Misleč, da ni-nikogar, bi bi pdzncJ zakone mednarodnega prava, se skličite oblast na -dej.itvo, da ne ve -kdo bo smeš imeti pravico do glasovanja. Mi pnavimo, -pač vsi člani posameznih občin. Ak-o imajo upnarvljati občine ire-spcccb-ni civilni komi sarm, jih bodo smel-i upravljati pač tudi <d ljudstva pravilno izvoljeni občinski svetovalci. Ali itaiija-nsikiai vlada -ve, da bo -prešla večina občin v socialistične roke. Zato &e boja razpisati volitve. Ako -to.ej zahtevamo občinske valitve, vemo prav dobro, da zahtevamo neka}, kar prinese naši stranki največjo -odgovornost.
Občine in narodni boj.
Mi zahtevamo občinske volitve, ker vemo, da nam bo mogoče na ta način preprečili marsikako nacicnrhst' ,čno nakano. Z vsa,ko socoailistično zmago pri občinskih volitvah, se zmanjša število -pogojev narodnega sovraštva, zakaj s socialistično občinsko zmago se šele -pričenja naredna enakost in -konec, narodnega tlačanstva. Ako kdo ne ve še tega, mu povemo, da žive v Julijski Benečiji tudi Slovani. Teh nismo importiral« semkaj mi, marveč živ« tu že enajst stoletij. Mi želimo združiti tudi Slovane v ene in iste vrste bojevnikov boljše bodočnosti. Slovani morajo Imeti torej enake pravice kakor drugi. To hočemo, in vemo. da bomo koristili na ta način italijanskemu in slovanskemu prebivalstvu v Julijski Benečiji. .
Mi smo proti vsakemu narodnostnemu oovrašbvu in bomo delali v smislu načel narodnega pobratimstva, narodne ljubezni, narodne enakopravnosti. Ako bo vlada nadaljevala napram Sl-olvanom s sedanjo politiko, ne smemo se čuditi, ako se bodo ti prepričali, dia se napram njim tako postopa baš radi tega keT go Slovani in da se jih hoče mučiti, ugonobiti-. Saj meče vlada dati ljudstvu zlasti na- Krasu ničesar od vsega kar potrebuje. Niti stanovanj, niti vode, niti svobode.
Nadalje poroča PassigK o potrebi, da se -pusti v Julijski Benečiji vse d-cbro in, da se popravi vse slabo kar -je Mo v avstrijskih zakonih in konča s tem sklepom:
odpravijo naj se vojna in izredna -sodišča; odpravi naj se izjemne vojaške odloke; iproč z absolutizmom in z nesposobnim uradniškim sistemom;
reško vprašanje naj se reši- v smislu načel mednarodnega proletarijata; hočemo občinske volitve;
hočemo avtonomijo pristanišča in prosto luko; hočemo deželno in občinsko avtonomijo; hočemo svobodno šolo in ohranitev -strokovne izobrazbe;
hočemo zboljšati dosedaaijo zakonodajo; hočemo, da se nam ohrani vse dobro, kiair je bilo dobrega, da se odvzame vse slabo, kar je bilo in kar je slabega;
hočemo, da «e ravna z nami kakor z ljudmi, ki vedo kaj hočejo in ki so sposobni urediti si samostojno in avtonomno življenje;
hočemo več pravic in manj krivic.
Občinske volitve v Italiji
ROVIGO, 9. Sijajna zmaga pri občinskih vo-Stvah v Poleskie zadobiva zelo značilno važnost. — Vseh 32 cbčta, kjer so g« vršite volitve, je z ogromno večino pridobljena h -cd socijalistov.
— Rdečih Občin v Italiji ie vedno več. Iz vseh kr ate v .prihajajo vesti o socrijalističnih zmagah pri vršečih se občinskih volitvah. Dosedatj je 2000 občan v s o©'.jati stičnih rolkah.
Splošna stavka v Siciliji
PALERMO, 9. Lzvenredm kongres poljskih delavcev v Trepami je enogbt-nno odobril taktiko direktne akcije, -potom -splošne stavke. Pomorski -delavci so se izjav;-1,i brezpogojno solidarnim s poljskimi delavci. Borb® je težka, ker se gospodarji- ne morejo odreči svojim predpravicam in zastavljajo vse sv-oje sile, ves svoj vpliv na to, da bi -udušifi gibanje -ta ubili naše organizacije. Gibanje pa je zavzelo seda-j teki obseg, da ga ni-hče več ne more zaustaviti..
— Tud: v palermski pc.krajtai traja vedno bolj sporazumno i-n sklenjeno agrarno gibanje. Kmetje držijo zasedena najemna -polja (fevde) in so začeli opravljati setvena: dela.
Po železniški nesreči na Ponte dl Hestre
BENETKE, 9. Žrtev železniške nesreče je 25; ranjenih je mnogo, nekateri med njhm zelto težko. — Iz različnih krajev Italije »prihajajo storiši in .prijatelji žrtev; ob spoznavanju sv-ojcov se -odigravajo pretresljivi -prizori. — Vsaki dan se zve nova imena ranjencev. — Na bnzoviaku, -d-ošlem iz Trste so biti sodr. Trozzi, Bomfescci, Smonti, Velia in Delta Seta. P-oprašani -od nekaterih časnikarjev ©o (pripovedovali, da je strojevodja brzovlaka opazil bližino ta neizogibnost nesreče šete na 15 m odi drugega vlaka. Strojevodja je skušal- s čudovito hladnokrvnostjo, da bi spravil vse zavotre v funkcijo. Takrat pa se ni mogel več izogniti nesreči. Trčenje obeh vlakov je bito strašno. Dva si-lna sunka, zatem -pokajoči trak in visoki kriki bo-lesti in strahu so pretrgati globoko tišino noči. Pctni-ki so se vrgli iz vozov ta' se predali veliki zmešnjavi. — Posl. Bombacci je bil ranjen -ra eno reko, posl. Trozzi pa na eno nogo. Rane k sreči niso težke.
Mov žitni škandal v Italiji
LIVORNO, 10. Včeraj je zasledila redarstvena oblast 'e iko poneveijenje pri žitnemu izvoznemu skladišču. Gre za velika več milijonska poneve-rjenja. Več oficirjev je bilo aretiranih d 'čim je \eč oficirjev zbežalo v iujino. To je v Italiji že tretji žitni škandal. Pa bodo še ljudje govorili, da ni vojna za gotove ljudi lepa reč.
Rdeča zastava na italijanskem „dreadnoughtu“.
DUNAJ, 9.(L. W.). Agencija Rosta poroča iz Carigrada, da so mornarji italijanskega „drea-dnoughta“, ki je zasidran v onem pri-tanišču razobesili rdečo zastavo v znak solidarnosti in simpatije z italijanskim proletarskim gibanjem.
RusMjshu vojno
Rutko poročilo z dne 8. okt.
DUNAJ, 9. Radijobr/ojavka iz Moskve podaja sledeče poročlo o vojaških operacjah rdeče armade : Pri Pinsku in Sluzku rekognisciranje; pri Sarni-ju smo odvzeli sovražniku Odervsk. Severo-zapadno Novograda-Volinskega hudi beji. V okraju Novousica, vzhodno reke Kalus, trdovratni sovra žni napad. — Na južni fronti so naše prednje čete prekoračile Dnjeper, razrušile mostove, vjele 138 mož in rapravile plen. V okraju Cjadron smo zasedli postajo Makarensk in nekatere druge kraje. Nadaljno napredovanje zapadno Marjupola.
Podpis prehodnega miru s Poljaki preložen.
VARŠAVA, 9. Podpis predhodne mirovne pogodbe v Rigi je bil radi tehničnih težkoč preložen na današnji d n. V 24. urah po podpisu te pogodbe se morajo ustav ti sovražnosti na celi fronti. Načelnika obeh deegacij zapustita po podpisu mira za krat k čas Rigo.
IZ SOVJETSKE RUSIJE
SPOMENIKI VELIKIM MOŽEM.
Kulturni činitelji sovjetske Rusije so sklenili, da postavijo na primernih prostorih velikih mest spomenike velikih mož ruske in svetovne revolucije. Ti spomeniki ne bodo zgrajeni iz brona ali marmorja, ampak iz gipsa ali terakote. Na pcdstavceh bo vzidana kamnita deska s kratkim životopisom in z beležko o njegovem pomenu. Spomenike bodo odkrivali vedno v nedeljo in z odkritji bodo v zvezi predavanja o slavljenčevem delu, recitirani bodo odstavki iž njegovih spisov in prirejeni bodo koncerti Zvečer pa bo glavno gledišče priredilo slavnostno predstavo ali se bo pa priredil koncert na čast slavnega moža. Za enkrat bodo zgrajeni spomeniki Radišcvovu, Rijevovu, Pestelovu, Celinskemu, Dobroljubova. Černi-ševskemu in- Nekrasovu. Delo bo izvršil kipar Sherwood.
ŽITO ZA KRAJEVNE SOVJETE.
Lenin je objavil v listu »Krasnaja Gazeta« dekret, v katerem poziva kmete, da odstopijo pod kaznijo strogih represalij določeno množino žitnih pridelkov krajevnim sovjetom.
Pred Italijansko -jusoslovensklml posojanji
RIM, 9. Izključen-o je, 4a bi se moged sestenek z jugoslovanskima -delegati' vršiiti že 13. t. ta. Sestanek se vrši šele po 20. t. m.
— Neki belgrajsiki list pravi, da se -poda Trumbič na poga-janjia z obsežnimi polnomočji ta da bo Lmel polno prostost odločevanja. — Poleg tega naznanjajo, da se je Pašič odrekel udeležbe pri -pogajanjih, ker misli zopet -prevzeti vodstvo srbske radikalne stranke.
Velika železniška nesreča v Franclji
PARIZ, 10. -Danes popoldne se je zgodila na mali postaji Beni les pri Parizu velika železniška nesreča. Dva vlaka sta trčila v polnem diru. Nesreča je povzročila smrt 45 potnikom. 100 potni-šov je težko ranjenih.
Politični vestnik
Romunski intelektualci in socijalizem. Borba med vlado in socijalisti zadobiva danzadnem na obsegu in dovede večkrat do krvavih spopadov. Kljub pomanjkanju propagandistov se zavedajo delavci svoje vrednosti in svojih pravic vedno bolj in dokazali pri zadnjih volitvah, pri katerih so izvojevali 20 poslancev za parlament, svojo politično zrelost. Socijalistični ideal najde velike simpatije med intelektualci, posebno med mladimi.
Mladi znani prijatelj Evgen Relgis je ustanovil v mestu Jassi revijo »Umanitatea«, v kateri razpravlja o socijal-nih vprašanjih in idealih. Okolu te revije so se zbrali vsi mladi pisatelji in doseženi uspeh dokazuje, da bo večina teh intelektualcev, vsled njihovega intemacijonalne-ga nagnjenja, prav kmalu postala socijalistična.
Beda vlada generala Vrangla. Moskovska »Iz-vegtija« .poročajo, d-a te ‘bilo v ToSlisu (Kavkaizija) are-li.naarih 50 oseb, pristašev "»Zveze kccn-untatične rn-la-d-:ne«; -omla-dfmci »o bil': -aroče-ni vci.jn.-emu sodišču. V Simfenc-poiu so tčl-i že' trikrat fustiftai-rant rniaidi komurrtetii. V Sebsistopclju stoji 23 -Oseb ipred voj--nam sodiščem- fiz edinega ra:toga, ker so csumlteni komunizma. Enajst -oseb -je bilo že ustreljenih.
Radek o kongresu vzhodnih narodov. Radek piše o kongresu vzhodnih narodov v Baku med drugim sledeče: Brezdvomno je, da je bil ta kongres pravi kongres oborožene avangarde. Določil si je kot nalogo, da 'obudi vzhod k revolucionarnemu gibanju. Propagandni in akcijski sovjet, katerega smo ustanovili v mestu Baku, bo vodil to gibanje in bo sjal potom številnih letakov, časopisov in oklicev seme, ki bo porodilo revolucijo vzhoda.
mm postni
Razvitje zastave železničarske organizacije
Fašiste bode v oči rdeča zastava.
M-nio -prod ncp-cvedaittiin edbed-am cd glavnega ketodvora je prihajalo desetero sedrugov s štirimi rdečimi zastat orm -od kcte-dv.ona S. Andreja po •obrežju, d-a se združijo s -sprevodom. Ko so prišli do »Pi-azza- Unita«, se je zaletelo' v-aaije -kakih 50 fašistov — zelencev, iki so z rev,c4verji v rokah tncslcc-čii: naše sedruge, Žril-rima-j-s-t naših scidtru-gov se je branilo in bori-io preči -cbctroženi fašistovski in karalbi-nijerski dru-hnli z levjo srčncctl^o-. Kcn-čni izid te praske je bil, c’-a je eden temed kiaviat-in-jer-jev obdržal v roki kes zasta-ve, ter s ponesem fc'1'skat z očmi, češ: »boi.jše-vrikij so uničeni.«' — Zor-kavo so fašisti cdnesTi, krit. »vojai plen«. Toda par irriruut za tem junaškim činom faš.js-toV.skjh .preis.pa-čev s-o zairtala kolesa vlakov, kakor pumikcv. Sekcija železnJ5a‘rs.ke lorgani-zao.'e je ustavita xs?,k nadia-ljni premet, ik-i bi monda pckazi-il- kaj hujšegsi, kat so doživeli v -f-aštate preoblečeni tksriti, ako bi ne -dobSi železničarji zadoščenja cd lokalne -cblestk Šele -ko: se je pričel -pre-mikaiti rprevod v mes-l-o ta mg trg Domad-oni, so odšli vlaki in -postaje, seveda te na ukaz tržaške -sekcije železničarske organizacije.
Impozanten sprevod,	v
ki je obsegi:!! oeto čVno vu c je kicceskai z nebrotai mi zastavami-na čelu, navdušeno ptrepeveje socitaS-stič-ne himne, proti* slavnostnemu prcotoru, trgu Donadoni. Tak-oj k-o ra r-aši scidir-fiji p-Ds-tovllii z-s-s-tave kikalnšh ongarrlzia-c-ij na eitopnjišče šc-!e, so nastopT; govorni, kii. Zastopani so b:li’: Deželna eks ek uliva,, težaška -pot. sekc')a, časopisa- »Lavciratore« Ja »Delo«, Delavska Zbo-raloo, skupina republitkarrcev in anarhistov.
Na trgu Dona-doni.
V irr.er.-u železničarske organizacije je -pozdravd 10.000 glav hoo-ječc' množico -delavstva, -njen predsednik Obenti. Obrazloži je sedeibn« boje železničarjev, zagotavljal neu.pcgt/:vo vajj-o ta moč torih, -ter se sipomJnjad oa žrtve, ki so pusti« svo-je ži-vljente za velik: ideal vesoljnega proletarijata. Tudi danes se Je -hc ield s st-nso-j »feštotav« keikti to -glovesn-o- ma-n'fei:'.aci.jo železničarjev, pravi nadalje so dr. Obertr. .Preprečite so beteli to slavnostno nazvi-bje zastave, toda -pričujoča hsuoižtoa -je največji por-cik nj:h blamaže. V -kratkem pri.de dan obračuna ž n j tali, kakor tadi z ©rim? -od katerih so podpirani.
Passigli, pozidrav-tja v i-menu »Lavora-torja«. Res je, da bc-če uničiti birokracija vse naše delo, • toda baš železničarji so -danes pc-kozali svojo moč, 'katera se je uprlo z vito energijo. Danes pc-z-dravt;an»o nov znak solidarnosti-, zastavo železničarske trg-anlzacije. Pod to zastavo pozdravljamo moč prctetsirilata, kakor smo pozdravili naše -pcslance ne kot osebe, marveč kc-t mo.č dei-avs-ke sile. Delavska sito je vzela svoje zat ilave na ramo ter c-d-korakaj-a po uli-ciah, ,ki sm-o se jih tov«; e vali sami-, ter jih bomo tudi očistili. Očedili bomo ulice nesnage fašistov, katerim je pro-l-e-tcrijat trn v -očeh danes, kakor jim je bil takrat, ko so se ponašali s črno-rume-no, barvo — preoblečeni- v »škaute«.
'Proietarir/ait ima samo er.-o barvo, to -je škria-tno-rdečo, k-atero ima tudi naša nova bojevnica. Predno se }:» izroči v vrstri starih družic jo pozdrav-liamo, ter ji želimo uspeha za skupni ideait vesoljnega proletarijata. Kajti vse druge organizacije se bodo same uničile. Vse organizacije izven maše stranke ne zastopajo ničesar im nikogar, in bodo poginile pod mašim pritiskom, v boju, v k-ateirem mora-mo os-ta-ti trdn-i, -zvest: in nepremagljivi.
Virginia D’Andrea, kum'ca zastave pozdravlja nov simbol s tremi besedami: vera, upanje in ljubezen. Niaij bo proletairijat tudi v bed-oče uverjen o korčni zmagi nad bttržuazijskiin-i vladami ta upa naj v boljše ča-se, ki jih bo izvejevata detovska masa. Priporoča ljubezen in bratstvo, -ker ie s tein se zamere uspešno nadaljevati naš opravičen boj za prostost :n s voh o-do.
Z velikim navd-ušenjetm je citirala ruske sodruge v vzgled JtaH-ialrrskemiu proletaTrjaltu. Nato je -pozdravila novo zastavo ter ukazala, da se jo razvije in -požene med valove razburkanega morja. Njena živordeča bar-va je znak, po tržaških tleh prelite krvi. Zastava naj deluje v -smislu bratstvta, prostosti in hu-manitete.
Borgiu, je govoril enako navdušeno. Tudi on je omenjal sočasno Rusijo, ter pripomnil, da jo naši nasprotniki ne epi-sujejo tako kakršna je, marveč tako, katar njim koristi, v sovraštvu proti iitalijan-skemu delavstvu.
-Palače naše birokracije so slavnostno razsvetljene. Orgije in pojedine so na d-nevnem redu, med tem ko vlada zunaj -palač — velikanska nrzerija pro-letari-jafa.
P-ri nas je »kraljeva straža« ta karabinjerji', ki ču-vajio — morske pse — trgovce ta Streljajo ntai iste -ljudi, ki jim vse prideljujejo. Medtem, so naši- so-•dtiugl v Rusiji- spremenili carski dvor v muzej, ter nastavili rdeče straže v varstvo prcletariijaita. Končno je pozval botra Giollttija »a-j le nadaljuje z reakcijo, ker ravno ta njegova reakcija bo privedla do popotnega poloma is-tih, katere on varuje in zaist-opa.
Benetti, ima malo dodati svojim predgovornikom, ter poživlja železničarje, da so zvesti in čvrsti v boju tudi v naprej, za -končni cilj delavstva, ne glede na sedanjo in -prihodnjo reakcijo.
Juraga, prinaša pozdrav tržaške politične sekcije, transportnih delavcev in zlasti tramvajcev, ki so ravnokar v borbi za svcj-e pravice.
Mal a testa pozdravlja v imenu Delavske Zbornice, ne več na čelu 40 tisoč marveč 32 tisoč delavcev. Omenia, da so bile nekatere sekcije izključene. Za te s ek rije je bolje, da so izven Delavske Zbornice kakor v nji. Prepričan je, da je boljše izčistiti organizacije, ter jih utrditi z manjš:m številom.
Baldini, republikanec, pozdravlja razvitje v imenu svoj-e skupine ter se pridružuje boju delavskih zahtev.
Govorila sta še sodr. Ci-mera, tajnik žel. organizacije, in en član anarhistov, ki je upra-vičit 'odsoluost Henrika Mala-leste.
Na-t-o je predsednik Oberti v kratkem 'končnem govoru vzpodbudil zbrano delavs-tvo k energičnemu nastopanju v prihodnjih bojih, hi še čaka-jo proletarijat, nakar je zaključil manifestacijo'.
Vsi navzoči so v lepem redu zapustiti prostor slavnosti ter se brez nadaljnih nepriti-k pedali domov.
Hrvatski socijalistični tednik. Vsled sklepa zadnjega kongresa socijalistične zveze v Julijski Benečiji se je ba-vil izvršcvalni odbor te zveze na svoji zadnji seji, ki se je vršila pretečeno soboto, med drugim tudi o hrvatskem socijalističnem tedniku. Sklenilo se je, da se prične izdajati tak tednik še v tem letu in sicer v kolikor mogoče najkrajšem času. List se bo tiskalo v Trstu na štirih straneh male oblike. Ime mu bo »Radnička straža«. Veljal bo 20 stot. izvod. Sedež uredništva in upravništva bo pri »Delu« v Trstu, ul. Zudecche 3.
S tem bo izpolnjena stara želja naših hrvatskih sodru-gov in hrvatskega delovnega ljudstva sploh. S tem bo storjen zopet velik korak naprej na poti slovanskega so-cijalističnega tiska v Julijski Benečiji.
Naš izvrševalni odbor je pokazal tako svojo dobro voljo. Pokažejo naj jo sedaj še drugi. Časopis stane veliko. Brez podpore od strani čitateljev in delavcev sploh r.e more izhajati. Zato apeliramo na vse Slovenske in hrvat-ske delavce naj pridno nabirajo za naš tiskovni sklad. Prispevke naj se pošilja upravi »Dela« v Trst. Usoda našega časopisja je v naših rokah. Tem bolje bo to časopisje, čim več ga bomo podpirali. Nabirajte torej in prispevajte! To je dolžnost vsakega poštenega slovenskega in hrvatskega proletarca.
51 učiteljskih mest razpisanih na naših šolah v Koprskem okraju! Uradni list z dne 8. oktobra št. 222 objavlja razglas civ. komisarja v Kopru (za okrajni šolski svet) za sledeča izpraznjena učiteljska mesta:
1. Za slovenske ljudske šole za nadučitelja II. kategorije na mešanih-šolah v Bol juncu, Borštu, Kortah, Dekanih, Prcdloki, Marezigi, Ospu, Ricmanjih, Sv. Antonu, Sp. Škofijah in Truškah.
Za učitelja voditelja III. kategorije na mešanih ljudskih šolah v Černotiču, Kubedu, Klancu, Movražu, Bostah, Rakitoviču, Tinjanu, Podgorjah, Prešnici, Hrestovljah in pri Sv. Barbari.
Za učitelja II. kategorije na šoli v Dolini.
Za učiteljice III. kategorije v Borštu, Dekanih, Krvavem potoku, Lazaretu, Predloki, Ospu, Sp. Škofijah, Truškah in Pomjanu.
Za podučitelja v Dekanih, Lazaretu, Marezigah, Sp. škofijah.
Za podučiteljico v Dolini.
2. Za hrvatske šole:
Za nadučitelja II. kategorije v Lanišču in na Vrhu.
Za učitelja voditelja III. kategorije v Šovinjaku, Danah, Sv. Donatu, Čemicah, Trsteniku, Bergudcu, Grimaldi.
Za učitelja II. kat. v Buzetu.
Za učiteljico III. kat. v Lupoglavi, Lanišču, Slumu, Brestu, Vrhu.
Za podučitelja v Lanišču, Roču.
Za podučiteljico v Buzetu.
Na ta mesta se sprejmejo le učitelji in učiteljice iz zved. ozemlja, ki imajo predpisano usposobljenje.
Prošnje učiteljev odpuščenih iz kraljevine se vpošte-vajo le za provizoričen vsprejem.
Učiteljem, ki še niso dosegli usposobljenja, se dovoljuje dostaviti k prošnji spričevalo usposobljenja, ki ga vdobc z že objavljenim izpitom usposobljenja v prihodnjem mesecu. Kdor se poteguje za razpisana učiteljska mesta, naj predloži pravilno opremljene prošnje do 15. novembra tek. leta na naslov koprskega civ. komisarijata potom svoje predpostavljene šolske oblasti. Priložiti je tem -prošnjam:
Spričevalo učiteljišča, dekrete prejšnjih imenovanj, spričevalo uradnega zdravnika in tablico kvalifikacije (v dveh primerih).
Ako učitelj namerava potegati se z aveč mest, mora predložiti za vsako mesto posebno prošnjo.
Višja šola za ladjedelstvo ▼ Trstu se je popolnoma odcepila od obrtne šole in je njeno začasno ravnateljstvo poverjeno prof. inž. Ludviku Jeronitiju. Šolsko leto prične 11. oktobra. — Značaj šole in šolski načrt c staneta zaenkrat neizpremenjena.
Ameriški konzul v Trstu. Generalni civilni komisari-jat je na -podlagi pooblastila ministrstva za zunanje zadeve priznal g. Josephu Emersonu Havenu svojstvo konzula severno-ameriških Zedinjenih držav.
Direktna brzojavna zveza Trst-Praga. Poštno-brzojav-na uprava v Trstu naznanja, da je pričela dne 6. t. m. funkcijonirati direktna brzojavna zveza med Trstom in Prago.
Mednarodna razstava vzorcev se je otvorila pretečeno soboto pri Sv. Andreju v Trstu. S to razstavo še hoče nekam dokazati mednarodni iri-dustrijelni in trgovski javnosti, da je Trst še živ in da ima najboljšo voljo živeti, kar mu tudi iz srca privoščimo. Končno je vendarle res, da se n haja Trst na tako idealni geografični točki in da so pri rave v njegove m pristanišču tako vzorne, da ima še vedno veliko trgovinsko prevlačno silo. Trditev, da sme Trst pričakovati kdove kako boljšo bodočnost v današnjih razmerah, je vsekakor zelo rizkantna. Kar se pa naredi v njegov provspeh, je nedvomno v provspeh prebivalstva.
-	Na raztravi so razloženi vzorci najraznovrst-nejših industrijelnih panog. Našemu občinstvu priporočamo naj si to razstavo obišče in ogleda.
Potnikom v Georgijo. Glasom naznanila tržaške kvesture je z dnem 15. septembra stopila v vljavo stroga prepoved izkrcanja v georgijskih lukah vseh tujcev, ki niso preskrbljeni z vizumom georgijskega zastopnika v Carigradu.
Plemeniti čin delavcev tehničnega zavoda sv. Marka. V-odstvo »Sanitarne Zveze« (Fascio sanitario) n« najde dovctij besedi, da bi primerna pahv-alilo čudoviti dokaz sobdiarn-osti in radodarnosti delavcev tehnjonega zavoda sv. Marka, ki so žrtvovali enourno dela za ustanovitev nove zdravniške po&taje, zavedafcič se osebnih in denarnih žrtev sanitorcev.
Pobo-ljški na plači za učitelje iz Furlanije in Istre. Generalni crvilmi komisarijat javlja, da je zaukazal pokrajinskim in -okrajnim šolska m upravam neposredno izvršitev sklepa predsedništva ministrskega sveta, na čigar podlagi ise raztezajo poibdjški na plači, ki so bili priznani učiteljem starih provinc s poslednjimi krr. dekreti, z dne 13. maja in junija tekočega leta in ki imajo naknadno veljavo, na učitelje ta učiteljice iz Goriškega, Gradiške In Istre. — Ker bo zahtevala zaračurvltev ta likvidacija novih učiteljskih plač neka} časa, je zaukazati generalni civilni (koiml-sarirat, dat se takoj izplača vsaki učni moči na- račun novih poviškov znesek 500 lir, ki odgovarja vsakomesečnemu znesku 100 lir, počenši s 1. junijem -t. I.
Bančne vloge v Avstrije Neka naredba avstrijske vlade daje na znanje vsem vložnikom avstrijskih bank, da zamorejo svobodno razpolagati z naloženim denarjem.
Tržne in prodajne cene poljskih izdelkov, določene za ta teden: česen kg L 4*40; rdeča pesa L —*60; bledeš L —*80; korenje brez listja L 1*?0; rmena čebula (chioggia) L —-70; be a in rdeča čebula L —'50; vrtna aalata L 1*50; salatina L 1 60; limoni, komad on 10 do 20 st.; malancane kg L 1-20; krompir L —'65; regrat za kuho L —■'60; mali regrat L 1'60; veliki regrat od L 1 do 1*20; špinača L 1*80; jajca, ko-; mad L —'70; jajca (konzervirana v apnu) L —"60; mleko na trgu, liter L 1*70; mleko v prodajalni, L 1*80; sladka repi L —'60.
Orožni list. Sporoča se, da orožni listi za revolver in pištolo, ki so bili izdani pred 1. avgustom t. I. in niso bili obnovljeni do 30. septembra s plačilom polovičnega pristojbinskega zr.e ka, določenega z odlokom komisarjata z dne 15. ju-1 ja, niso več veljavni s prvim dnem tekoČe?a meseca. Oni, ki nameravajo tudi v bodoče nosili orožje, si morajo nabaviti proti plačilu cele posebne pristojbine nov orožni list.
Ne krad ! Na južnem kolodvoru sta zmanjkala dva vagona vina. Z gotovosijo se je trdilo, da je povzročitelj tatvine nek Anton Grison. Oblast je je že obupavala, da bi iztaknila (ega imenitnega gospoda, ki ima svoj avtomobil in mnogo denarja. V soboto popoludne se javi nepričakovano (a kavalir v spremstvu odvetnika Pancrazzija pri vitezu D’Alpe. Grison se je branil in se zagovarjal, da bi bil on tat vina in še drugih stvari. Trd je, da mu je ime trgovca, od ka'erega je kup vino, popolnoma neznano. Dokumenti, ki leiijo pri g. D’Alpe, dokazujejo, da je Grison \endar kriv. Nada’jevanja oblastnega raziskavanja in zaslišanja bodo kmalu dognala tudi Grisonove pomagače. Grisorta so stavili na varno.
Žaloigra v Rcpnu. 25 letni Rudolf Škabar je napadel pretekli petek J. Purič in ji zadal z nožem pet nev rn h ran. Po Jem izvršenem dejanju je zbežal v nepoznano smer in je pisal svojemu tovariču, da ši hoče vzeti življenje. V soboto zjutraj se vrne Škabar zopet v svojo rojs no vas, kjer ogroža vsakega, ki se mu bliža; vpije, da mora ubiti župana in podžupana, a potem samega sebe. Obveščeni karabinjerji prihitijo na lice mesta, a Škabar zbeži in se skrije v sl edenj. Po polurnem iskanju se posreči karabinjerjem, da ga iz-ledij'. Ko se mu približajo, zgrabi nož in se začne rezat- na različnih delih telesa. Orožnikom se posreči, da odvzamejo ranjencu nož. — Kakor Puričeva, tako se nahaja tudi Škabar že v mestni botaici. Stanje prve je jako opasno, medtem ko je Škabar vsled lahkih ran izven vsake nevarnosti. Govorice o temu dogodku so različne. Nekateri trdijo, da je vzrok te nesreče ljubezen, nekateri pa trdijo, da je storil Škabar vse to v blaznosti.
Povožen od avtomobila. V soboto popoludne je pripeljal g. Delle Fave v svojem avtomobilu 40ietnega kočijaža Ivana Starca v bolnico. — Delle Fave je našel imenovanega kocijaža v pomilovalnem stanu na Greti, nedaleč od mi niče,
—	Starc pripoveduje, da ga je pred prihodom gospoda Delle Fave povozil avtomob I, ki je z največjo hitrostjo vozil proti Trstu. Slučajno se je posrečilo nekemu finančnemu stražniku mdnice, da je dognal številko navedenega avtomobila. — Starc je zadobil veliko rano na kolenu in m izključeno, da ima zlomljen sklep. Bil je sprejet v 10. oddelek.
DelccsKl pregled
Uradi Pokrajinskega »Sindikata Stavbinskih Delavcev«. Uradi tega sindikata v Delavski Zbornici so zopet odprti za udružene delavce po sledečem urniku: Posredovalnica dela od 9—11 in od 15—17, soba štev. 22. Vpisni urad za smdikale prispevke vseh sedem skupin od 17—20; ob nedeljah od 9—12, soba štev. 21. — Člane posameznih vodilnih svetov pozivamo, da obdržujejo svoje perijodične seje v sobi štev. 23.
Shodi stavbinskih delav.cev. Tekoči in prihodnji teden se vršijo na Goriškem propagandni shodi, na katerih govori sodr. Bresatz o novih sindikalnih odnošajih. Tako v Krminu: torek: 12. t. m. ob 18 uri; v Ločniku: soboto, 16. t. m. ob 19 uri; v Zdravščini: sredo, 20. t. m. ob 20 uri.
Ustanovitev posredovalnice za delo zn stavbinsko industrijo na Goriškem. — V smislu -naše delavne pogodbe se je sestala komisija za sestavo ipravil posredovalnice za delo, ter je v več sejah končala svojo nalogo. Lahko rečemo, da s pcipclrim uspehom, ker na podlagi teh pravil, bo posredovalnica oblegato-rična za obe strani.
Tu objavljamo pravila, da jih bodo stavbinski delavci poznali. Na po-iaimezne določbe se bodemo še povrnili in dači potrebna pojasnila.
Pravila posredovalnice za delo za stavbinsko industrijo na Goriškem.
Člen 1. Posredovalnica za delo ima svoj sedež v Gorici in razteza svoje deloviainje pocelem Goriškem.
Po potrebi' c dvori svoje podružnice po vseh večjih centrih, da uravna zalite ve .po delavnih močeh in c s ponudbe.	v
Člen 2. Osrednji urad je upravljan in voden od komisije, sestavljene iz petero zastopnikov Zveze Industrijalcev in petero zastopnikov Zveze Stavbin-sikih Delavcev v Italiji.
Podružnice so vodene v imenu centralne komisij« potom lokalne komisije sestavljene iz treh z as top-
ni'kev Zveze Indtastrijalc&v Ln troh zastopnikov Zveze Slavbinskih Delavcev, člani centralne (kakor ‘tudi ifani fekalne kombije so iimencvani za dobo enega leto. člane se zamere todi ponovno izvaliti. Pred-secLn-:.k c en trato c, kakor tudi lokalne komisije se-ime-nuvejci iizven članov kcanšsije ter imajo samo posve-tovalen glas. V shtčafu en.ake.ga števila -glasov, se predlogi smatrajo za. odklonjene ter se izreče Zvezi Ind.us tri jarcev in Zveze StavbinKkih Delavcev v razsodbo.
Člen 3. Nevtralna komisija more določiti notranji pes'ovni opravi mik, kakor 'tudi nastaviti uradnike jn rešiti vse uradne zatdeve.
Člen 4, Posredovanje je -brezplačno. Stroške po-sredova-Inice nosijo Zveza: Industrifaleev in. Zveza Stavbiniskih delavcev, vsaka polovico.
Člen 5. Delavci, k«, iščejo dela {marki, ženske m vajenci), se mora.ro z-glasHi pri posredovalnici za delo, oziiroma pri pcdmžnioah. Delodajalci bodo sprejeli delovne moči samo potom posredovalnice. Vtpisaini delavci bodo ločeni po stroki in kategoriji. Dicjpoan.je dete se bo vršilo na podlag vpisa v določenih listah (to je po turnusu). Od humusa se odstopa; samo v slu-čaiu, ako -komisija smatra >to za potrebno. V slučaju zahteve strani delavca in delodajalca se sme dati prednost za za.poalen.je zaupnim delavcem in specijefetcm, da se ugodi obojestranski že$.
'Po možnc£'!i se da prednost ra zaposlenije delavcem, ki preb ivaijo v kraju, kijer se vrši delo. V slučaju, da pride do kakega spora med delav-cem in detedaJaSc-em, je dovoljena otojesibranska cdfclo-mutev. (To je: Delavec lahko cd'kkmi dek> pri dotočnemu dejcdaOaku, kekor tudi delodajalec labiko cdJcicai dc^inega delavca).
Člen 6, Ob priTk-i-, ko se delavci zrglase pri iposre-
dcivalndc! bet brezpci ietoi, mcra.jo položiti Delavsko knjižico, za kar bodo dobiti potrdilo. Delavska knji-ž'ctj (v slufeiju, da. jo delavec nema) je lahko nadomeščena s potrdilom cd delcda^doi, pri katerem je bil delavec zadnjič zaposlen.
Člen 7. Pritožbe zoper uradovanje posredovalnega urada se mcrs.jc poslati iakalni, kakor tu>di centralni komisiji.
Člen 8. Posredcvatai urad odpošlje Zvezi Industrialcev in Zvezi SiaVbfeiskjfo Delavcev vsako čc-trttetje statistično) pc-ročrlia o .postovamju urada.
Cen^riateai koorsča ^ sestavljena iz sledečih člancv: Za Zvezo Sl&vbjnskih Delavcev: Kosič Fr., Blasčg Rudolf, Osbsit Kari, Bresaitiz Vito in Poz zet o Affitonio; za Zvez-o Industrialcev: ZeJoo Renzo, Costa rZ/a-i Ccnstamtino, Mozetič Jožei, Inž. Bonetti K&rii, inž. Peteani Jctaip.
Pcsredovalnica pričaj e posLotvati v Eaijikrajšem času, eei kar že danes epozarjamo naše delavce.
Vse dcuočbe komidijc, kakor tudi vsa' obvestila bcmc vedno objavili v »Delu«.
Izvenrednl kongres SMlnsRe Zadruge
v Trstu	vj
Scdrug Quaglino pozdravlja kongres v imenu Italijanske Stavbi-nske Zveze, ter zatrjuje, da je poslušal z velikim zanimanjem vse poročevalce, in se čudi nad takim napredkom, v te!ku 17 mesecev na zadružnem stavbinskem podjetju v JirKjski Ber.ečiiji, pod vladajočimi okoliščinami. Daui tudi on sam priznava velikansko oviro strani naših nasprotnikov in vlade, ki se je v svoiffo obljubah dasedaj ta.kcrekoe norčevala, zakupa tem trdneje, da se to v prihodnji pomladi poravna, potom, pritiska pnoletarijaita. Proletariat to pritisnil vlado c!b steno in ž njo bo uničil tudi špeikujanite. Zagotavlja, da 'bodo naši poslanci staži ob strani pirctetairiijata, izven in znotraj parlcmenta. Povdarjal je, 'kadar bo vladlal predlagala bilanco za splošna dleSai, Cie moramo vsi zavzeti, da bodo vsa. dola oddana izlključno 'le našim zadrugam. Nič več peska v oči, foatk-or dela sedanja vlada na-pram našim zadrjugacn im njib zahtevam. V krasnem govorniškem tonu je slikal mešetairenje privatnikov, špekuliamtov, ki še životarijo bas radi tega, .ker naon msnjkaijo denarna sredstva. Toda mi se moremo sami zakladatii, je vsikiliiknil sod rU'g Quia|glino. Ako hočemo podreti vse naše nasprcitaaške konkurente, ne isme-tno 'baš radi tega' pcosjaičiti' meščanskimi bank za sredstva. Polemizira nadalje z ministrom Medo, ki je baje obljubil' 100 miiiitjonov za zadružna sredstva, a se sedaj kesa, ker hoče vzdržati svoje krščanske zadruge. Pravi, da je ravmatteij kreditnega zavoda za zadružništvo zahteval nar&vncstt pol milijarde. In preiv je imel, pravi sodrug Quag'li:no, zdi se mi, da se hoče 100 milijonov in še pol miljardie. In Iker smo v neposredni revolucLjonami dobi, moramo na vso moč pritiskati, da dcisežeimo naš c’ij, ter vse delo prido-b:\mo v zadružništvo, kajti tem lažje nam bode po revcftuoiiji zadostiti ekenemičnim potrebam in zahtevami- Mi rabimo v n.aš:h zadrugah tudi nesocifallsti-čne uradnike, -kot vodje in člane zadrug, brez katerih je nemogoče delovanje, dokler ne vzgojimo ltaist-nega csobja1. Apeli ral je na calck-iipni proletariat, da se združi in oklene zadrug, ter omenjal, da mora fcciti vsak strokovno organizirani' delavec tudi’ član zadruge. (Splošno odobravanje.)
•Za njiimi se je priglasil k. besedi sedr. Giacometti, id je v svojem izvajanju o sipJošnem pritrjal pred-governik^i. Ugotavlja, da so se ugtianoviile mnoge za-dmuge, ki' pa ne edgovanjajo ne resničnim potrebam’, ne razrednemu boju. Imaniot celo častnike ženi.jiske čeibe, ki so vstopili v te pseudo zadruge, ter konkuriralo celo z lastno pteičo in pogodbami v korist špe-
kulantov, ki morda pri eni pogodbi zgube, a pri drugi dvojno pridobe ali nasprotno, toda samo, da škodujejo našim zadrugam. Ako se jim ne posreči n&i ta' način, sežejo po/ drugo sredstvo in sicer, da podku-piuiet'0 vladne uradnike, pa bodisi od najnižjega do rajvišjegiai, samo da so zadovoljili svojo strast, skupnost1. v škodo in pogubo. A te kukavice — vodje, ki konkurirajo z lastno plačo (ki znaša 9000 lir letno), kradejo na desni in na levi, da z.aunoreio vstrajaii v nadaljnem škodovanju.
Nato se je prešlo: k peti točki dnevnega reda: voli tev upravnega sveta, v katerega so bili izvoljeni sle dfcči: Giacomin: Eduardo, Sirk Albert, Lutman Karl, Zaia Rizzieri, ZcUia Ivaa in Viola Antonio- Ker v ladjiedelnjci postajala že noč, so se oglasili le nekateri delegat;« k besedi v zgolj internih zadevah organizacije. Kongres je sklenil ob zakiijuičku, da pošlje sedrugu Valentinu Piiičoniju v Milan sledeči br-zoiaiv: Izredni .kongres Stavbi-nske Zadruge Julijske Benečije, zbran 3. oktobra, pcžilja iskren pozdrav neustrašljivemu bojevniku zai delavske pravice, že leč mu plodcaosno delo na polja italijanskega zadružništva. z
KAJ SE NE SME V jOGOSIiflVlcJI OBJAVITI,
IZ DEŽELE
BUZET
V starin smo, da Van* naznanimo še eno novo hrabro dela faš zmiai, še eno brutalnost. V noči od 6. na 7. t. m, so fašisti okcli 3 ure zjutraj udrli v »Nar. dom« v Biuzeču z namenom, da sežgo omenjeno hišo, last mestne kmečke .potsojiinioe. Seboj so prinesli miast in '.petrciei. S tem so namazala in polili vrata in drugo, kar je bito od lesa ter užgaii. Dim je slučajno zbudil enega stanovalcev, .kateri je lalarmiral cstale. Z njih p-omečjo je b:Ji .požar omejen. Škoda znaša vseeno do 6.000 lir. — Ne da niam se kritizirati tega barbarskega dela uničenja1, s katerim se r.ešte-vlijoi nedolžnih oseb iz.past*v43a' smntmi nevarnosti in se uničuje imetje ubogega kmeta-trpina. Tudi maramo tega kritizirati, saj vemo da je zastonj. Obr.a.-čemo se samo na kompetentne faktorje z vpra-šsnjerh: če fa dela niso deta vaših rok, kaj nimate auticritete, da temu stopite na pet? Če .pa je to delo vaših rek, če' ni organizirate te zločine, zakaj sramujete vaš nedolžni narod. Ali vas ni sram?
IDRIJA
Rudniška dekliška o se m razredna ljudska šola v Idriji se je ob začetku tek. šoj. leta 1920-21, pre-osnovala v petrazredno ljudsko in .‘rirazred.no meščansko šolo. — Največ z-aslug na tej ustanovitvi si je stekel pcleg šolskega vodstva, okrajni šolski nad
Govor slovenski inteligenci
(Nadaljevanje)
Draga moja inteligenca, danes stojiš čisto izven svojega naroda. On te ne pozna, ker ti ne delaš zanj, ti ne živiš v njegovih vrstah. Ti ustvarjaš kulturo za buržujski razred, pristno buržujsko .kulturo in zato je naravnost smešno in zabavno, ako te danes slišimo vskiikavati in vzdihovati:
— Boljševiki prihajajo, njihov čas je tu, njihov pohod siguren in njihova ura neiogibna — toda kaj, ko pa nas bodo morda pometali na ulico in pogazili naše kuilturno delo ...!
Morda pometali na ulico in pogazili vašo kulturo?
O, ne morda, nego prav gotovo! Vi stojite izven	......	,
nas, vaša kultura ni naša kultura. Vaša kultura je i »trojarp-smrdijtvc. mbnarji .n zidar« n Renč n mož, na™ ž* «t.vnA4 «kr»Mrala! Narod nima ni-j " se druz mo z voličkoim pot* in vsi, vsi, ki poznamo
obiske zapestme-spon — vsi, prsJv vsi — smo ostali
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej...
Zato bomo mi kovači kovali, trd6 kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nespoznan, ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas...
In prišel je čas in sinil je dan pa vsi: črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, z' pilavžev gorenjskih, iz Kaplje, iz Borovelj, od Nabrežine beli1 kamenarji, de vin-£<ki ribarji, nosači iz Itrke tržaške, sMjučemi tkalci,
med nanni že zdavnaj skrahirala! Narod nima ničesar cd nie in vi ste tuji hlapci, ne zagovarjate,	,	,
nas, beračev, ampak naše nasprotnike. Mi hočemo | »mi brez vas! Čutimo, da je r ml naš dan in pripra-
svoje kulturne delavce, ki bodo ustvarjali našo j
zornik g. H. Medič. — S tem ie dana idrijskim dekletom prilika, da si pridobe zaokroženo naobrazbo,
ati pa da lahik-
kljujejo svojo študije na uoileljišču,
pred''^-
ne da 'bi si moirale obr.aEfce, kakor je
v Ikaki strokovni Sefi ali tečaij-u, iskati še prej, kje drugje bito te dosedaj potrebno.
Pczor! Za too tiste, ki ne znajo čitati ali pisati (ancKabeti) se začne poučevaaiie, na Ijuidski šoli v Idriji. — Poučevala bceta prostovoljno: Za žene in dekleta g. ravnateljice. Ksiučič, za fante in može g. Otmar Novak. — Priglasiti se je dne 12. ciktohra ob 20'30. uri v ljudt-M šoli v pritllojn na dekliški strani, Ker -se še sediaj v Idriji nahriajo ljudje — analfabeti, katerim je sedaj dana prilika pouka, priporočamo, naj se M;.i odz-ovejo, brez sramu. — Vi analfabeti niste krivi, da se niste megli še na-učiti pisanja in branja. Temu je kriv vladajoči družabni red, ki ne dopušča revežu in siromaku v njegovi mladosti toliko časa, niti mu ne d-a toliko sredstev, da bi se megel posvetiti učenju, vsaj najpotrebnejših stvari.
kulturo, ki se bedo borili odprto i!n iskreno za naše kulturne vzore, vas pa ne vidimo nikjer v svojih vrstah.
Vidimo pa vas v vrstah svojih nasprotnikov in ker smo napovedali boj njim, velja ta boj tudi vam'.
Ali imate samo malo pojma, kako hi vas rad imel naš delavski narod v svojih vrstah? Ali veste, kako se počuti naše delavstvo, ako ima v svoji sredini in.teFgen-ta, ki stoji neomahljdvo in cdkrto v njegovi črni vrsti?
Mož duha pa je ves naš! Da se zapreti za naše vzore kakor mi, zaničevani‘in pozabljeni in jutri bo no umri z nami na v e šalah, ako bo potreba, ali pa na barikadi s puško v rokah. Dela nam načrte za boj, ker ti so ravno tako potrebni, kakor sila naših mišic.
Ali imate pojrn, kako se je naše delavstvo razveselilo, ko je izvedelo, da stoji v Ljubljani petdeset študentov — komtumiV.ov na njegovi strani. Petdeset študentov komunistov, ki tvorijo z našo itcvaariSško Cirr.jladino ec© samk> organizacij«, petdeset študentov, petdeset mož intelektualnih delavcev v bližnji bodočnosti. Petdeset mož naše proletarske kulture.
In, ati veste, dragi mojo intelektualci, kafro uka-željao je naše proletarsko delavstvo? Ali veste kaiko redno in hvaležno pohaja naša predavanja, naše diskusije in naše politične šole in neprestano zahteva še več, še več. Pa vas na, pa se ne zmenite za iz njegove zahteve. Čim bolj vas kliče, tšm bolj bežite cd njega.
In- vi delate za nar-cd?
Naša delavska tovarniška in obrtniška omlcdina že šest let zahteva obrtne nadaljevalne šole. Koliko prošenj -na vlado, na magistrat, 'koliko prošenj
I)
Za Tiskovni sklad
Stempil Urban, Col nad Vipavo . . .
Gorup Jernej, Žeje......................
Podgorski fantje, zbrani dne 29. sept. t. i. v gostilni Ivane Bratuž (baraka)
v Idriji................................
Hrvat ivan, rudar v Idriji..............
Gantar Ivan, trg. pomočnik v Idriji . Bezeljak Ivan, rudar v Idriji . . . . S monič Metevž, rudar v Idriji ■ . .
Skupaj.............
Prej izkazanih . .
10.-
2.20
20,—
5.—
5.-
2.-
2,—
L 46.20 „ 1108.95
Skupaj............L	1155.15
Dar@yš.
— Za politične preganjance so darovali pri našem upravn štvo sodrugi iz Križa pri Trstu: Mu-rali Marica L 2, Barich Mario L 2, Caharija Ed-mund L 2, Ščuka Franc L 2, Žigon {osip L 2, N. N. L 1, N. N. L 2. N. N. L 2, Ravbar L 1, N. N. L 2, Krajniger L 1, N. N. L 2, Fuk Franc L 2, Štolfa Vinko L 2, Jazbec Leopold L 2, Ko-kolj L 2, Žerjal L 2, Constantino Zaian L 2, Ko-vačii1 (os. L 2, Žerjav Alojz L 2, N. N. L 2, Sirk L 2, Pevci L 10, Švara Viktor L 1, Božeglav Franc L 2, N. N. L 2, Kobau Ivan L 2, Sedmak Guštin L 2, Purič Martin L 2, Sirk jožef L 2, Ferlan Franc L 2, Maganja Andrej L 2, Bogateč Jožef L 1, Kralj Anton L 1, Danev Ivan L 2, Tence Jožef L 1, Stergončič Ivan L 1, Tence Maks L 1, Maganja Martin L 1, Tence Franjo L 1, Verginel Bortolo L 1, Busseti Angelo L 2, Fabris Ivan L 3, Sedmak Franc L 2, Žnideršič Ivan L 1, Furlan Angelj L 1, Barci:h Ante L 1, Kodrich Jožef L 2. Skupaj L 92.—.
'javnost je že odposlala-?! Povsodi gluha ušesa. Sedaj pct-!ki”ša ergenizovati sama svojo obrtno šolo. Koliko energije v teh mladih .proletarcih, M robo-tajo od zore do mraka za .kapitalistično gospodo-! Kolika vstraijnost. v borbi za znanjem dn za kulturo! Kolika želja za napredkom!
In- vi!
Kje ste, vi intelektualci? Evo varri iepe prilike za delo za n3ir-cd. Ko bi od vas vsak samo eno uro na teden manj gojil v smradni kavarna, .pa bi bilo to pereče vprašanje naše preletanrke mladine rešeno.
Zatorej ne čudi se, draga moja slovenska inteligenca, ako te bo jfu-iri ta narod brcnil kakor .kužka na ulico in zagnal za teboj veo tvojo -kulturo. Ti nimaš nekakih zv«iz z njim, z njegovimi potrebami in z njegovi®,;! željami. Ti s mu tuja in trnja mu je tvoja meščanr.ka- kultura.
In ko se danes'-lovite po araku, 'brez tal pod nogami čn -ko vas gledamo zbegane in zmešane, sz gubi«;ene, .brez cest, menjavajoč svoje vzore in nazore kakor dete sve.j-e igračke potem ne vemo, kaj je bolj siromašno, vi ai5 vaši vzori.
Nekdaj ste se na,m zdeli drugačni. Nekoč ste bili fantje. Zspeli ste nam pie.sem iz srca. Delavec je sedel, se zamislit in v očesu mu je zaigrala solza.
Tako ste nam peli:
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
Vsi: črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaplje, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji,
devinski opaljcni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške — četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta —
vi, sključeni tkalci od staiv, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji .iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, Šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seieš, se družno z volom potiš,
ti štajarski viničar, ki nam vince mediš,
ti s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtince mirno zreči savinski plaveč,
Vipavec brbijavi, zamišljeni briški kolon,
vili smo bat in nakovalo, vse je z nama in za nami, le ene kategorije de.avcev-kovačev ni z nami in za nami: vas, slovenske inteligence!
Počasi capljate za nami. Mesto, da bi bifi prvi, ste daleč za nami, kjer ni ne batov me nakoval. O, da, bdite in poslušate, to vemo! Če ho zapelo na nakovalu, boste z nami, če pa bomo udarili v prazno — .boste z našimi sovražniki.
Ozirate ise plaho okrog sebe, si manete oči in zdihujete:
»O, da nam je priti do svoje podobe!
Da bi jo zagledali pred seboj!«
Danes iščete vi še svoje podobe? Nikoli še ni b;ia podoba našega naroda, nas črncev rudarjev, kovačev, iz plavžev, na.brež:nsk:h kamenarjev, devinskih ribarjev, pcinagih r.tosačev, sključenih tkalcev, smrdljivcev strojarjev, mi'nar je v in moža, ka or je in seje in vseh, vseh na-;, ki nosimo okove, tako jasna, kakor je danes, zakaj danes vomo, da nas ie vse do sedaj goljufalo-.
In zato nesimo kladiva in hodimo svojo pot.
Na vse vetrove nas vodi ta pcit in nič mej ni za nas: ne na vsticku, ne na zapadu.
Vi pa jecljate farez moči in brez vere v srcu:
O, kaj bo z vami, vi mejniki štirje,
Celovec, Maribor, Gorica, Trst?
In mi vas ne razumemo, iker smo eilni, ker nosimo svojo vero v srcu in ker je ves svet naš.
(Konec pride)
PO SVETU
Kmečka vstaja na Ogrskem. V komi tatu Somo-gay so se kmetje uprli radi. rekvizicije žita in večnih vojaških naborov. Upor je bii udušen od vojaštva. — Domneva se, da so biti kmetje podipihani od Friedricha, ki hoče iz maščevanja delati vladi težkoče. Horthyjerva vlada je namreč obdolži!« Friedricha, da je sodeloval na umorit vi Štefana Tisze.
Italijanska stavka v Varšavi. Dne 3. oktobra je zbruhnila v velikih deia\-niea-h postaje Praga-Varšava stavka. Poljski listi imenujejo to stavbo »italijansko stavko«. Vzrok stavki je aretacija 6 že4e*otčarjev radi profcidržavnega delovanja. Osobje te postaje stoji popolnoma pod komunističnim- vplivetm. Zaprti železničarji so zaupniki osob^a komunistične stranke.
Aretacije v vzhodni Galiciji. »V.pered«, ukrajinski (ma-lcrufki) socijaHsti-čni list poroča, da -so po zavzetju vzhodno-galiških pokrajin izvršile poljske oblasti neštevitao aretacij. Oblasti so aretirale zlasti kmete v Radzšjehovu in v okraju Dot j ne. Vsi ti bodo postavljeni pred v^ijno sodišče m bodo obsojeni ca smrt.
Beli teror na Letskem. Letski tist »Zinas« porota: V letski armadi se godijo večkrat obglavljenja in obsodbe na službo v »bataljonih discipline«. V starejših polkih n. pr. v 7. je bilo ustreženih 5—10 iiudi na četo-. Pozornosti »bele komisije« niso ubežati niti polki, -ki so se izredno izkazali v boju pod Kc+ča-kc-m n k-i so biti sestavljeni iz vojakov znanih kot kotot rar e vol ucij.cnarao; eden teh polkov, imenom »Imanta« je bil že dec:«riran; sto mož je »izginite«; cd teh se nahaja petdeset v zaporu, drugi so bili razdeljeni v razne pc$ke.
Praški študenlje si ssmi zr-izfc stanovanj*. Mnogo
dijakov v Pragi, zlasti tej-c v, ni cb pričetku tega šolskega leta v sitacu, da si nejde stanovanje. Zlita Praga nima dovolj stanovanj za študente. Zato so slednji sklenili, da s: zgmdijo lesene hišice. Občina jim pripušča brezplačno potrebni prostor in jim da j# elektrčnc. -kič.
Številno stanje uc-ve pruske policije ie bilo določeno na 85.000 mož, katerim to dedano še 7100 žsa-dar.jev.
Izdaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji ia odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratote” v Trstu.
poste’ja v najem. - Ulica Coroneo št. 5, II.
Pri rasi upr >\i so podpisali ko.T.unist. posejilo: Gantar Ivan, trgovski pomočnik, Idrija . L 25.—
Bezeljak Ivan, rudar, Idrija.......................25.—
Liker Tomaž, rudar, Idrija........................„	25.—
Mota ur is zlaicnlne ter delavnica ALOJZIJ POVM
Tctcfoa
3 ~2J
sočni izvedenec
Trs!, Plazza G. SnriUsld! 3 (es Bsrrlsra)
mm
regislrci/ana zedru^a
Da izvršimo sklepe zadnjega občnega zbora, y sklicujcmo
JANKO JANKOVIČ:
Čevijor Hllu (n njegovo ženo
Vesela zgodba.
In- v vasi so cigani 1« pcmialti Miha, Že je videi njih orne, razkuštrane 'glave, iz katerih so se režale vanj žive, napol divje oči; že je čutil na sviojetn vratu ledeni dotik njihovih dolgih, koščenih -prstov. Pogledal je piro ti vratom in planili pokonci.
»Joj, joj.... mtoi-ai glava... joj, joj... moja glava...« je zastokal in obrnil ključ v ključavnici.
Potem se je spustil spet na stol in se zamislil ves apehan. Po njegovih možganih so drvele misli kakor hudournik. Švigale so semčntja, prehitevale druga druge*, se kreržie kakictr padajoče -kamenje in mu polnile srce s strahom, in grozo.
Znal je čisto dobro, da se ne bo upal nocoj domov, in se domislil takrat svoje rajne žene Kaitre.
»Ko bi brla le tukaj,« ^e mrmral komaj slišno, »ko ba bila le tukaj. Vse bi hotel .pretrpeti, pomožno prenašati vse njene m'uhe, samo da bi me rešila, moj Bog...«
A njegova Katra je spala svoje mimo spanje na vaškem pokopališču in ni znala za njegove stiske.
Prijel je zopet za čevelj, ki ga je bvl spustil na Itla ob prihodu študenta in poskušal nadaljevati svoje delo. A misli niso hotele ostati pri kic^ifcu in žebljih, ampak so nemirno zbežale na vas k črnim ciganom. Odložil je »fpet vse, sibopdl v kot in potegnil izza majhne, čr>fc*e skrinje veMko steklenko. Nalil si je kozarček žganja jn ga izpil v dušku.
Neka prijetna toplota se Je razlila po njegovem trupiu. Čutil se je okrepčanega, pomirjenega.
Zvrnil je še dnugega in še tretjega, tako da j« zrasla v njem moč. O eri se je prorti vratom a mahoma mn je upadel ves pogum.
Samo na siol se je spet spustil in fostavii žganje
pred. se. Spomnil se -je svoje pipice, jo natlačil in prižgal. Cisto dobro se je zavedal globoiloo v samem sebi, da- bo moral nocojšnjo noč prebiti v svoji delavnici'. Zdaj je ura že pozna in nikogar več ne ho, ki bf ga odrešil. -Pospravil je tedaj kopita in čevlje nekoliko vsilran, da bi si napravil kolikor moigctče udebno ležišče, za zglavje vzel raz zid star, -oguljen jopič in se viegel. Ker ni mogel taikoj zaspati, je dzpiJ še p dr krepkih požirkov iz zelene steklenke in zaprl oči.
In takrat se mu je z.gicdilo to-ler
n.
Skozi vrata stopi n;egova žena. Resina je in čemerna. Razgleda se po prostoru in ko ga zagleda na tleh ležečega sikne kakor kača: »Miha, ,ti spiš!«
On 30 pogleda mirno in odvrne: »Ne s.pim, Katra! Samo ležim...«
Ona mu jezno pretrže besedo': »Vseeno! Lenobo paseš in to se ne spodobi.«
»Skft ni več delovni čas, Katrica. Hotel šemi že dooiov, pa sem se zbal ciganov,« dostavi on ponižno.
»Potem se spravi domov, klada nemarna,« zaren-itaiS ona in se ogleduje, najbrž po kaki primerni palici.
»Saj bom šel zdaj.,. saj bom šel zdaj, ko si ti tukaj,« ji hiti zatrjevati' on, -a ona ga le strupeno pogleda in se poroga:	»Sam bi šel, preklicani zajec,
če si mož. A ti si baha, veš... prava pravcata baba,«	,,
Njemu zleze kri nekoliko v glavo, a premaga se in reče mimo: »Ljuba moja Katrica! Ti veš sama, da nisem baba.«
Zahehetala se je prešerno in dejaia: »Kak mož si, za božjo voljo! Prvi mirak zapade in že si n« upaš iz vrat. Cigani pridejo v vas, pa se treseš pred njimi kakor kak samosrajčnak.«
On pa ponovi vnovič: »Vs* prav, Ka/tra! Ampak
vendar nisem baba. Če bi bil, bi me t gotovo ne .bila vzela ...« se ji' muza previdno.
A takrat se ona še hoij razvname in mu vrže v obraz: »V kakšno korist sem te pa vzeJa, smola, smto,-lasta? Saj n'si še .toliko vreden, da hi storil ito, kar store dingi.«
On je ne razitame in vpraša napeto:	»Ka» store
drugi, ikaj?«
»M.oj Bog!« f)klene ona roke. »Kdaj je pa že kaj zakričalo pri nas v zibe&i. Deset let že čakam na to, pa še ni nič,« te dostavila nekam boli nežno.
Sedaj jo razume in ne najde takoj pravega odgovora. »Da', res!« pomisli natihem. »Nič leta-ok nimava.«
-Neko&ko neredno mu je okoli srca. Ukrala mu je skrivnost, iki je ni nikomur še zaupal. Pogleda jo toplo m udairlo- in meni: »To ni moja krivda, Katra! Res, ni moja krivda ...«
»Samo tvoja... samo tvoja...« trda trmasto ona.
Pa šine njemu skozi glavo nenadoma misel, ki 50 Uudi izreče: »Morda pa je reč le od tebe odvisna, Katra?«
Ni še končal avojih besed, ko se zažene ona proti njemu in zavpije z užatl^enim gl-asom: »Kaj, jaz da bi brJa kriva? Moj Bog, česa me ne obdolži!«
Spustila j.e glavo med roke, da mn je že .billo' skoraj žal besede; pa se ona zopet zadere: »Moja mati jih je imela pet, da veš! Pet, pravim, celih pet in jaz sem njena hči.«
»Hči gori, hči doli,« povzame spet on. »Kakor trdiš ti, da) sem jaz krivec, tako rečem lahko tudi jaz, da si ti. Pri ženski je to bolj verjetno kot pri moškem.«
»Jaz pa pravim, da si kriv edino ti,« kriči vsa iz sebe ona.
Njemu pa stopi kri popolnoma v glatvo, dia naglo vstane iz sivojega trdega ležišča in trdi s povzdrg-•eiienLm giasota: »Ne, ne, ooprncal — Ti si kriv*... samo bi.«
za TRST, ISTRO
FURLAHIJ9
omesenim
in sicer se bo razpravljal na vseh sledeči
DNEVNI RED:
J. Otvoritev shoda in izvolitev predsednika;
2. Izvolitev skladiščnih pregledovalcev;
3. Ukrepi glede novih skladišč;
4. Slučajnosti.
 ....
V nedeljo, 17. oktobra ob 15 uri
v občinskem gledališču, za mm Kantona, skladišče & 67
¥ nedeljo, 17. oktobra ob 9. uri
v Huitafnem krožka v šiciolaS, skladišče št. 69.
Opomin vsem članom
f
Po članku 12 zadružaih pravil spadajo vsi zadružniki v oni okraj, v katerem se nahaja skladišče, v kojem se navadno poslužujejo. Zato se smejo udeležiti samo shoda v svoji občini ali v svojem okraja.
Vsak shod je sklepčen, ako se ga je udeležila ena četrtina vpisanih zadružnikov. V slučaju, da ob napovedani uri ni navzoče potrebno število članov, se bo vršil shod pol ure kasneje ob vsakem številu članov. Predsednik shoda se izvoli vsakikrat posebej z večino glasov. — Po članku 3 zadr. pravil sme vršiti član svoje pravice tudi po mandatu s tem, da izroči pooblastilo svoji soprogi ali kaki drugi osebi, ki opravlja njegovo gospodarstvo. Pooblastila se morajo podpisati v enem izmed zadružnih skladišč ah v osrednjem uradu.
d=
Ko« legitimacija za udeležbo na shodih ie veljavno potrdilo o izrojenih nakupnih znamkah in izkaznica iivil, ki mora imeti pečat skladišča, v katerem se ilan redno poslužuje.
TRST, dne 6 oktobra 1920.
RAVNATELJSTVO.