16- XJj. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO X./ŠTEVILKA 6/NOVEMBER 1986 Osnovne značilnosti poslovanja v devetih mesecih 1986 Koncem oktobra smo na zborih delavcev in drugih samoupravnih organih razpravljali in odločali o poslovanju v devetih mesecih. Nekaj osnovnih kazalcev navajamo v tem sestavku. Gradnja prepotrebnih silosov za rinfuza krmo, je pomembna pridobitev za kolektiv Tovarne krmil PROIZVODNJA Ob polletju smo ugotavljali, da načrt proizvodnje prekoračujemo le za 0,3%. Značilnost proizvodnje v tretjem tromesečju je bistveno povečana rast tako, da ob koncu tromesečja načrt proizvodnje prekoračujemo za 2,6%. Najbolj sta svojo dejavnost povečali TOZD Transservis 11,9% in Commerce za 6,2%. To povečanje v glavnem izhaja iz večje prodaje v državi, za kar je poraslo število prevoženih kilometrov in domača prodaja. Mesna industrija je proizvodnjo povečala za 3%, proizvodnja mesnih izdelkov v tej TOZD pa presega načrtovano za 8,6 %, kar je hvale vredno. V Perutninskih farmah za načrtovano proizvodnjo še vedno zaostajajo za 6,5%. Ob polletju je ta zaostanek bil za 1% večji kar pomeni, da je tudi v tej TOZD v lil. tromesečju dosežen napredek. Lansko raven proizvodnje do 30. 9. 1985 smo letos na ravni DO presegli za 5,5%, kar je dober dosežek. S proizvodnjo nekoliko zaostajajo le v Ptujski tiskarni. PRODUKTIVNOST DELA Raven planirane produktivnosti dela smo presegli za 3,5%, kar je dober rezultat, čeravno je rast letošnje produktivnosti dela, merjena na lansko le za 1 % večja. Na produktivnost vpliva število zar poslenih. Največ novih delavcev so zaposlili v Perutninskih farmah — 13%. Zaradi tega v tej TOZD pri produktivnosti dela niso napredovali. Glede zaposlovanja je bilo v razpravah ugotovljeno, da nekatere TOZD zaposlujejo nove delavce preko načrtovanih. Sprejeto je odločno stališče, da se to v bodoče ne sme ponavljati. Opravičenost novih zaposlitev moramo reševati na ravni organov DO ne v TOZD! PRODAJA Pri prodaji imamo nekaj problemov. Zaradi izpada izvoza v SSSR in prepovedi izvo- za v ZRN so nam zaloge perutninskega mesa porasle za 1000 ton. Domačo prodajo smo sicer povečali, vendar izpada izvoza v Rusijo, kamor smo načrtovali izvoziti vsaj 5.000 ton, nismo mogli v celoti prodati doma. Povečane zaloge nam povzročajo probleme v Mesni industriji in ne ravno majhne stroške. Sprejeto je bilo stališče, da je treba aktivnosti za povečano prodajo doma še povečati, sicer pa tudi več izvažati, kar se že uresničuje. Do 30. 9. 1986 smo načrt izvoza za leto 1986 izpolnili le z 41% in ni realnih možnosti, da bi ga letos dosegli. Vpliv ruskega izpada je prevelik, čeravno smo število držav, kamor izvažamo povečali. VREDNOSTNI POSLOVNI KAZALCI Pri doseženih vrednostnih poslovnih kazalcih moramo upoštevati stopnjo inflacije, ki nanje najbolj vpliva. Prikazali jih bomo le nekaj. (Nadaljevanje na 2. strani) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 23. novembra bomo glasovali ZA napredek ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Osnovne značilnosti poslovanja v devetih mesecih 1986 v 000 din TOZD Celotni prihodek Dohodek Osebni dohodki Poslovni sklad TOVARNA KRMIL 8.233.776 704.636 102.356 351.225 Indeks 86/85 187 316 249 357 PERUTNINSKE FARME 4.787.389 1.389,844 369.677 516.360 Indeks 86/85 181 259 284 281 TOK 7.814.674 158.617 55.650 38.975 Indeks 86/85 147 203 266 202 MESNA INDUSTRIJA 14.590.406 2.806.314 827.713 1.154.754 Indeks 86/85 167 356 267 566 TRANSSERVIS 1.575.045 886.938 346.275 265.742 Indeks 86/85 231 296 261 402 COMMERCE 20.147.337 805.282 323.095 213.697 Indeks 86/85 188 250 260 243 PTUJSKA TISKARNA 381.954 264.103 119.556 18.239 Indeks 86/85 204 252 252 301 D S S S 448.318 321.158 237.044 — Indeks 86/85 223 251 262 — PES 57.434 14.181 — — Indeks 86/85 119 126 — — D O 58.036.333 7.289.073 2.381.366 2.558.992 Indeks 86/85 172 295 265 384 Rast celotnega prihodka Porast mase OD i je visok Ta končni poslovni rezultat DO znaša 72 % in izhaja iz tudi zaradi tega, k :er smo v je dober, bil bi pa lahko še povečane rasti proizvodnje za zadnjem tromesečju tudi lani boljši, če bi v vseh TOZD do- 5,5%, v ostalem delu pa iz imeli nadpoprečna izplačila. segli oz. presegli načrtovano višje ravni cen, to je inflacije. Naš poprečni mesečni neto proizvodnjo. OD znaša din 109.689 ali za Zaslužki kooperantov so po- V rasti dohodka za 195% se 146% več kot v lanskem ob- rasli za 102 %, kar bo ob kon- manifestirajo kvalitetni ele- dobju, toda le 84% na lansko cu leta na ravni zaslužkov de- menti naše proizvodnje. Ne- celoletno poprečje. Naš po- lavcev. kaj smo jih že omenili (rast prečni OD je nad republiškim V razpravah je tekla bese- proizvodnje, produktivnost]. poprečjem za okoli 9.000 din. da še o izgubi v reprocentru, Omenimo naj še znižanje stro- V delitvi ČD smo upoštevali živinski klavnici, družbeni škov zaradi znižanja porabe lastne akte in družbeni dogo- prehrani in v prodajalnah. krmil za kg žive teže in zniža- vor. Nadpoprečno rast OD Vodstva TOZD morajo storiti nje pogina in izboljšanje še imajo v Mesni industriii in vse, da izgube v navedenih nekaterih normativov. Na rast TOK. organizacijskih i enotah zniža- dohodka je ugodno vplivala mo, če že ne v celoti odpra- tudi relativno stabilna cena V poslovni sklad je razpo- vimo. koruze, oskrbljenost z uvože- rejeno din 2.550,992.000, ven- nimi repromateriali in pove- dar moramo iz tega zneska bPLOSSMA OCElMA čana prodaja na domačem tr- obvezno združevati din Globalna rast proizvodnje gu na račun izvoza. 489,997.000, kar je zelo dosti. nad ravnijo v lanskem obdob- ju za 5,5% je relativno dobra, saj smo tudi načrtovano proizvodnjo za 2,6% presegli. Nismo pa zadovoljni z zaostajanjem načrtovane proizvodnje v Perutninskih farmah. Globalna rast produktivnosti dela je porasla za 1% kar je skromno, vendar uspeh je tudi pozitivna tendenca. Zaostajanje za izvozom nam letos še ne škoduje, še več; povečana prodaja doma je našo akumulativnost, ki jo še kako rabimo, povečala. Na dolgi rok pa moramo računati tudi z rastjo izvoza! Izpad izvoza je povečal zaloge perutninskega mesa. Koncem letošnjega tromesečja so nam zaloge porasle za 1.066 ton in jih z veliko težavo znižujemo. Vrednostni poslovni kazalci so dobri. Materialne stroške smo najbolj znižali z znižanjem konverzije in to je pot, ki nam tudi v bodoče zagotavlja uspešno poslovanje. Vrednostni poslovni kazalci nas ne smejo uspavati. Nekatere TOZD naših konkurentov dosegajo še boljše rezultate kot mi. Pri rekonstrukciji in modernizaciji Mesne industrije bomo imeli velike stroške za obresti. Zaradi tega moramo maksimalno povečati proizvodnjo mesnih izdelkov. Periodični obračuni in poročila o poslovanju so bila sprejeta. M. B. Odslej tudi avtobus PP Z dnem 2. 12. 1986 bomo uvedli avtobusno linijo za delavce Perutnine na relaciji Rogoznica—Valilnica, po sledečem voznem redu: Rogoznica — križ. za Opekarno ob 5,30 Postaja pri bolnici ob 5,33 Avtobusna postaja ob 5,35 Postaja Breg ob 5,40 Postaja Transservis ob 5,43 Valilnica ob 5,47 Poleg zgoraj navedene linije še lahko zjutraj koristite naslednje avtobuse Cer-tusa: Od avtobusne postaje Ptuj do postaje Transservis. Avtobus v smeri Dolena ob 5,35. Avtobus v smeri Nova Cerkev ob 5,50. Avtobus v smeri Dolena ob 5,45. Delavci druge izmene lahko koristijo navedeno novo avtobusno linijo po sledečem voznem redu: Rogoznica — križ. za Opekarno ob 13,25 Postaja bolnica ob 13,30 Avtobusna postaja ob 13,35 Postaja Breg ob 13,37 Postaja Transservis ob 13,40 Poleg zgoraj navedene linije še lahko koristite naslednje avtobuse Certusa: Od avtobusne postaje Ptuj do postaje Transservis. Avtobus v smeri Žetale ob 13,05. Avtobus v smeri Dolena ob 13,20. Avtobus v smeri Velika Varnica ob 13,20. Povratna vožnja za prvo izmeno: —• Redna linija: Postaja Transservis ob 14,07 Mesna industrija ob 14,08 Postaja Breg — Avtobusna postaja — Postaja bolnica — Postaja Rogoznica — Poleg navedene linije še lahko koristite avtobus iz smeri Velika Varnica — iz postaje Transservis ob 13,38. Povratna vožnja za drugo izmeno: — Redna linija Postaja Transservis ob 22,07 Mesna industrija ob 22,08 Postaja Breg — Avtobusna postaja — Postaja bolnica — Postaja Rogoznica — Za mesečne vozovnice navedenih avtobusnih linij se prijavite vsi, ki se do Ptuja vozite z vlakom ali avtobusom, kakor tudi vsi delavci, ki stanujete v mestu na levi strani Drave. Mesečne vozovnice veljajo le za zgoraj navedene linije, plača jih DO oz. TOZD s tem, da 1.000 din mesečno od skupnih prevoznih stroškov krije vsak delavec sam. Pohitite s prijavo v vodstvu vaše TOZD. Življenjski jubilej 70 let je že sam po sebi naravni življenjski dosežek, ki zasluži posebno pozornost, saj se v takem življenjskem obdobju srečamo z bogatim življenjskim ciklusom, ki je poln izkušenj, poln racionalnih in čustvenih dogodkov, občutje življenjskih preizkušenj, pogojenih z osebnimi in družbenimi procesi in odnosi. Toliko bolj je tak jubilej osebno in družbeno pomemben za človeka, ki je vsa svoja leta posvetil širšim interesom in potrebam družbe, gospodarstvu, znanosti, vzgoji, napredku. Tem ciljem je bila vseskozi posvečena skrb in delo dr. Erika Špilerja, katerega je med drugim tudi posvečal oziroma namenjal naši perutninarski proizvodnji. Ob njegovem življenjskem jubileju mu je delavski svet Perutnine podelil najvišje priznanje — zlato plaketo. Profesor dr. Erik Spiler je bil rojen 30. septembra 1916 na Dunaju, gimnazijo je končal v Zagrebu, kjer se je vpisal na Veterinarsko fakulteto in diplomiral leta 1947. V Sloveniji je v tem času bilo le nekaj desetin diplomiranih veterinarjev, ki so morali prevzeti na svoja ramena veliko obveznosti in nalog, saj je bila celotna živinoreja prizadeta v drugi svetovni vojni, poleg tega pa je bila prizadeta po kužnih in drugih boleznih. Nujno je bilo treba vzpostaviti temeljno veterinarsko službo, poleg te pa tudi veterinarsko strokovno nadstavbo, ki se je morala ukvarjati z osnovno diagnostiko, pa tudi s proizvodnjo cepiv oziroma zdravil. V Sloveniji se je vsa ta služba organizirala v glavnem pod streho Veterinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani. V tem zavodu se je leta 1947 zaposlil dr. Erik Spiler in sicer na Bakteriološkem oddelku, kjer se je pričel ukvarjati z diagnostiko in zatiranjem kokošjega tifusa. Lahko bi rekli, da se je že takrat zapisal perutnini, kateri je posvetil svojo življenjsko znanstvenoraziskovalno energijo. Čeprav je bila specializacija veterinarskih kadrov nujna, so kljub temu narekovale razmere, da so se morali kadri ukvarjati tudi z drugimi veterinarskimi pa tudi zootehničnimi posli. Tako se je dr. Erik Spiler vključeval proti koncu štiridesetih let v akcije za zatiranje Bangove bolezni govedi na Tolminskem in prašičje bruceloze na državnih gospodarstvih v Sloveniji. Z ustanovitvijo Veterinarske fakultete v Ljubljani se je tudi Veterinarski zdravstveni zavod preorganiziral in dr. Erik Spiler je prevzel vodstvo oddelka za rejo in zdravstveno varstvo perutnine. Pod njegovim vodstvom je postal strokovni veterinarski vrh vseh perutninskih farm v Sloveniji. V tem oddelku je razvijal raziskovalno delo za vso perutninarsko proizvodnjo v Sloveniji. S takim konceptom dela je nadaljeval, ko se je ta oddelek pripojil visokošolski temeljni organizaciji za veterinarstvo in preraste? v samostojni Inštitut za zdravstveno varstvo perutnine. Ni se ukvarjal samo z diagnostiko in zatiranjem različnih bolezni perutnine, ampak se je s svojim znanjem in znanstvenim po-tecialom vključeval v razreševanje mnogih vprašanj perutninske proizvodnje v Sloveniji. Profesor dr. Erik Spiler je sodeloval v vrsti organizacij, bil je član perutninskega odbora pri gospodarski zbornici Slovenije in član komisije za valilnice. Sodeloval je tudi pri vseh načrtih za uvajanje sodobne intenzivne perutninske proizvodnje v Sloveniji in Jugoslaviji. Do leta 1962 je bil tudi predstavnik Slovenije v zveznem perutninskem odboru pri zvezni kmetijski zbornici v Beogradu. V začetku šestdesetih let je med pobudniki za organiziranje simpozija pod naslovom-. »Peradarski — živinarski perutninski dani«, pri katerih aktivno deluje še danes. Leta 1985 je dobil na simpoziju v Ljubljani posebno priznanje za življenjsko delo v zdravstvenem varstvu perutnine na Slovenskem in za vodenje ter napredek veterinarske znanosti in usposabljanje novih strokovnjakov za perutninarstvo. Trideset let pedagoškega dela pomeni ne samo vzgojiti vrste generacij strokovnjakov za praktično in — znanstveno raziskovalno delo, ampak tudi zagotoviti perutninarstvu zdravstveno varstvo in s tem proizvodni in ekonomski razvoj. Posebna značilnost profesorja dr. Erika Špilerja je tudi ta, da svojih študentov ni vodil le do diplome, ampak jim je ostal vseskozi tudi kot mentor in vzornik bodisi v proizvodnji, znanstveno-raziskovalnem ali pedagoškem delu. Tako je vzgojil vrsto priznanih strokovnjakov, ki danes opravljajo odgovorno delo v proizvodnji na farmah, strokovnih in znanstvenoraziskovalnih ustanovah v Sloveniji in Jugoslaviji. Dr. Erik Spiler je s svojimi sodelavci vložil vse napore na področju raziskovanja perutninske problematike, v ve- terinarsko-sanitarni nadzor perutninske proizvodnje v celotni Sloveniji, kar se nedvomno odraža na dokaj solidni razvojni stopnji perutninarstva v Sloveniji. V zadnjih letih se je skupaj s sodelavci še posebej posvetil vse bolj zahtevni problematiki virusnih bolezni pri perutnini in vprašanju učinkovite preventive in imunoprofilakse na perutninarskih farmah. Poleg bogatega strokovnega, znanstveno — raziskovalnega in pedagoškega dela je dr. Spiler sam ali skupaj s sodelavci napisal in objavil okoli 200 različnih znanstvenih ali strokovnih del; sodeloval je na številnih simpozijih, sestankih in kongresih doma in v tujini. Za vse delo na številnih področjih je prejel priznanja, omenimo naj le Jesenkovo nagrado leta 4986, ki jo podeljujejo kot najvišje priznanje Biotehnične fakultete, prejel jo je pa za uspešno strokovno — operativno in raziskovalno delo pri ugotavljanju in zatiranju bruceloze, leptospiroze in bolezni perutnine in za 30-letno pedagoško delo. Poleg tega ga je zveza društev veterinarjev in veterinarskih tehnikov Slovenije izvolila za častnega člana. Delavski svet Perutnine Ptuj je podelil zlato plaketo dr. Eriku Špilerju, univerzitetnemu profesorju za njegov strokovni prispevek pri zdravstvenem varstvu perutnine, ki je pogojeval dobre proizvodne vzrejne rezultate in uspehe, ki jih dosega Perutnina. Ob njegovem 70-letnem življenjskem jubileju mu ob podelitvi zlate plakete Perutnine Ptuj prisrčno čestitamo! Ob 29. novembru, DNEVU REPUBLIKE čestitamo sodelavcem in kooperantom! — Družbenopolitične organizacije — Samoupravni organi — Uredništvo Najhujša nesreča med šoferji Perutnine se je pripetila Jožetu Topolovcu in Jožetu Podgoršku Spet se bosta vrnila med nas Jože Podgoršek (levo) ob Jožetu Topolovcu v ptujski bolnišnici Šoferji se pri opravljanju svojega dela vsak dan srečujejo z mnogimi kritičnimi prometnimi situacijami. Priča so mnogih trčenj, kot mimo-vozeči ali so celo soudeleženi. Mnoge so tudi težave (megla, poledica, snežne zapreke, burja), ki jih bolj ali manj uspešno premagujejo. In vendar. Kljub vsem težavam, nevšečnostim in nevarnostim je treba sleherni dan dostaviti blago tja kamor je namenjeno. Tako je bilo tudi 23. septembra ko sta naša izkušena šoferja Jože TOPOLOVEC in Jože PODGORŠEK odpeljala blago v prodajno skladišče v Beograd. Za njiju bo ta dan ostal zapisan s črnimi črkami — in ne le za njiju, marveč tudi za Perutnino. Na povratku se jima je pripetila naj hujša nesreča med šoferji Perutnine doslej. Jože Topolovec je ostal brez obeh nog, hude poškodbe pa je utrpel tudi Podgoršek. Vest o hudi nesreči, ki jo je prinesel šofer Agrotrans-porta Janez Mesarič, je v kolektivu odjeknila z vso trpkostjo. O nesrečnem dogodku smo se z njima pogovarjali na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice. »Dan se je kar lepo začel. Bil je lep jesenski dan. Ko sva razložila blago, sva šla na zajtrk, nato pa na pot proti domu« sta pripovedovala, ko smo ju v začetku oktobra obiskali v ptujski bolnišnici. Za vožnjo je bil »na vrsti« Topolovec, zato je Podgoršek legel k počitku, če se temu sme reči počitek. »Nekaj pred Sremsko Mitroviče me je neki avtomobil prehiteval, zato sem se mu rahlo umaknil na desno, ko pa sem hotel zravnati bolj v levo, krmilo ni več ubogalo. Poskušal sem še, vendar brez uspeha, zato nisem mogel odpeljati mimo tovornjaka zaparkiranega na odstavnem pasu. Pritisnil sem na zavoro, vendar je bilo prepozno. Desno s ceste najbrž nisem zapeljal zato, ker sem opazil na desni človeka (kasneje sem izvedel, da je bil to voznik parkiranega tovornjaka).« je pripovedoval Jože To- polovec, ki je v glavnem vse prestal pri zavesti. »Slišal sem, da se je hitro okrog najinega avtomobila zbralo precej ljudi, ki so bili voljni pomagati, vendar sva bila vklenjena v razbito pločevino, zato ne vem kaj se je dogajalo, dokler ni prišel Janez Mesarič, voznik pri Agro-transportu, ki je organiziral reševanje in naju s pomočjo drugih izvlekel iz razbitin. Na kraju nesreče se je znašel tudi zdravnik, ki nama je nudil prvo pomoč, mislim pa, da rešilnega avtomobila ni bilo, ker so naju prepeljali s civilnim avtomobilom v bolnišnico v Sremsko Mitrovico. V svoji bolečini sva bila srečna, ko sta naju v Sremski Mitroviči že naslednji dan obiskala direktor TOZD Štefan Kirbiš in vodja transporta Adolf Brglez ter omogočila, da me je obiskala še žena. To so nepozabne stvari« je povdaril Topolovec. »V soboto 27. septembra so prišli z rešilnim avtomobilom po naju in naju prepeljali v ptujsko bolnišnico. Potrebno je poudariti, da je poleg šoferja prišel po naju tudi zdra- vnik, ki je vso pot skrbel za najino počutje. Tukaj produktivnost > renčnost v > svetu zadolženost J nizka motivacija majhen de! WD velik del narodnega za ustvarjalno delo < za osebne dohodke x dohodka za dolgove Za ilustracijo navajamo enega izmed prispevkov na Posvetu. J. Tarbuk (A. ISHIKAVVA in V. RUS) Splošne značilnosti inovativnih skupin v Sloveniji — Raziskava v primerjavi z Japonskimi krožki kvalitete (empirična raziskava in povratna skupinska analiza rezultatov raziskave) — povzetek Raziskavo smo opravili leta 1984, analizirali marca 1985. V slovenski industriji se v zadnjem času vse bolj pogosto kažejo težnje, da bi se z uvajanjem majhnih inovativnih skupin, v katere se prostovoljno vključujejo delavci in mojstri, zboljšalo kvaliteto proizvodov in zvišajo produktivnost dela. Te skupine imajo različna imena. V Iskri, Tomosu, Elanu, LIK Kočevje, v Dekorativni in v Gorenju jih imenujejo Krožke za zboljšanje proizvodnje, v Savi Kranj jim pravijo teami za kakovost, v železarni Štore Inovacijski krožki, v Jeklo-tehni Delovne skupine, v Kolinski krožki za zboljšanje kvalitete in podobno. Kljub zelo raznolikim imenom pa lahko vse inovativne skupine (IS) klasificiramo v tri glavne tipe: 1. Prvi tip IS je zelo podoben japonskim krožkom za kontrolo kvalitete. Tovrstne inovativne skupine uvajata tovariš Bojan Možina, direktor Zavoda SRS za produktivnost dela in tovariš Lo-tar Kozina iz SOZD-a Iskra. Oba širita inovativne skupine (IS) z Izobraževanjem pospeševalcev in z izobraževanjem vodij skupin. 2. Drugi tip IS je izoblikoval dr. Matjaž Mulej iz VEKŠ-a na osnovi takoimenovane USOMID metode. Tovariš Mulej s svojimi sodelavci obiskuje delovne organizacije, v katerih prireja seminarje o razvijanju inovacij za delavce, inženirje in vodilne ljudi. 3. Tretji tip IS se uveljavlja v Savi Kranj. Njega uveljavlja predvsem služba za kontrolo kvalitete na čelu s tovarišico Zdenko Jurančič. IS se od prvih dveh tipov ralikuje predvsem po tem, ker se širijo od zgoraj navzdol in ne od spodaj navzgor. inovativne skupine so se začele širiti šele po letu 1981. Iz poročila tovariša Možine povzemamo, da je bilo v letu 1983 ie 15 IS v slovenskem prostoru, medtem ko smo v novembru ■—■ IS so skoraj izključno v proizvodnih OZD in to predvsem v proizvodnji in vzdrževanju, —• IS obstajajo krajši čas, — vodilna in pospeševalna vloga ponavadi ni monopol visoko kvalificiranih ljudi, —• ob skupni značilnosti, da se šteje za glavni cilj med pospeševalci doseči boljšo organiziranost, a med vodji IS boljša socialna klima pri vsakdanjem delu, Japonci pogosto poudarjajo tudi osebni razvoj. — velikost skupin je podobna (7-8), tudi starost, v Sloveniji je več žensk, vseh vključenih je na Japonskem dosti več, skoraj vsi (drugačna industrijska kultura!), — v Sloveniji je ID pretežno prostovoljna, tam obvezna, vsaj moralno in zaradi nepostopnega uvajanja, vendar je (v zajetih OZD-) podpora vodilnih zadostna, pri samoupravnih organih in sindikatu pa presplošna, s tem da je organizacijska podpora pogostejša kot strokvna pomoč, manj kot na Japonskem je nasvetov >in sugestij, kaj naj bi obravnavali, torej je pri nas več spontanosti in premalo vpetosti v širši sistem (pri kontroli kvalitete, inovativne dejavnosti, proizvodnje in poslovanja, pa tudi samoupravljanja), ■— pogostnost, trajanje in pla-čanost sestankov so podobne, udeležba je pri Japoncih boljša, aktivnost pa pri nas, učinkovitost (po številu rešenih problemov primerljiva, — predstavljanje uspehov javnosti je podobno, pač pa skorajda minimalno, sestankov med IS niti posebnih časopisov, namenjenih inovativni dejavnosti IS in še premalo prostora za njih v tovarniškem tisku, — za nagrajevanje uporabljamo pri nas že obstoječi samoupravni sistem za delitev dohodkov, pri njih so ga uvedli posebej, — vsebinsko je obakrat v ospredju kakovost in manjšanje stroškov, sicer pa so teme pri nas bolj raznolike, — finančno je razmerje stroški : korist pri nas ugodno — med 1 : 6,5 in 1 : 50, na Japonskem celo 1 : 100, — med nefinančnimi učinki je porast zavesti o problemih, števila predlogov, delovne klime, torej neposrednejši cilji kot na Japonskem, — med pogoji za učinkovito delo iS je glavni v sposobnosti vodij, ovire pa so različne (pri nas preobremenjenost z rednim delom, pri njih nezadostno zanje vodij in članov IS, to na prvem mestu med mnogimi), — japonski pospeševalci se usmerjajo predvsem v usposabljanje članov, razvijanje metod vodenja in izobraževanja vodij IS, naši pa v realizacijo predlogov (ne v razvijanje pogojev za bolj učinkovito delo IS), kar se ujema tudi z razliko glede aspiracij. Glede nadaljnjega razvoja si večina vodij IS želi, da bi aktivnost IS ostala prostovoljna in samostojna, drugi pa večjo vključitev v celotni sistem inovativne dejavnosti in povezanost z vsakdanjim delom. Za zdaj kaže predvsem nabirati izkušnje, ne se nahitro odločiti za eno ali drugo rešitev. Enako velja glede različnosti oblik IS, pa tudi njihov odnos z obstoječimi oblikami samoupravnega organiziranja. ZAHVALA Ob bridki izgubi mame Kristine Turnšek se kolektivu in sindikatu Commerca zahvaljujem za podarjeno cvetje. Posebna zahvala velja vsem, ki ste jo pospremili na poslednji poti. Franc Turnšek ZAHVALA Ob smrti dragega očeta in tasta MATEVŽA KOSA se is-kreno zahvaljujeva vsem članom kolektiva Ptujske tiskarne za denarno pomoč, IO OOS za venec, vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti in nama izrekli sožalje ter nama pomagali v najtežjih trenutkih. Branko in Marijana 25 let zvestobe kolektivu Marta Kaučič je ena tistih delavk, ki rada poudari, da je že 25 let »glasna«. Ne krega se sicer, vendar vsakemu v obraz zabrusi kar mu gre, čemu je prav ali ne. Začela je dejansko že 60. leta v Mesninah, ki so se leto kasneje združile s Perutnino in se ji sedaj neprekinjena doba računa šele od takrat. V Mesninah je bila blagajničarka in saldakontistka. Po združitvi je 1. oktobra 1961 začela delati štiri ure kot saldakontistka na Perutnini štiri ure pa kot blagajničarka na starem mestu. »Par mesecev kasneje sem prevzela glavno blagajno na Perutnini« nadaljuje Marta. »Takrat so iz mesnic prinašali dnevne izkupičke na blagajno ne na banko, kot je to danes. Ob dneh pred državnimi prazniki pa sem morala po zapiralnem času kasi-rati po mesnicah in nato denar odnesti na SDK. To je bilo zelo zoprno in neprijetno opravilo, ko si hodil po mestu s kovčkom denarja brez spremstva. Le ko sem zadnjič tako kasirala sem dobila spremljevalca. No, z razvojem delovne organizacije se je iz dneva v dan povečeval obseg dela. K temu je nemajhen delež prispevala še birokracija, ki zahteva marsika-ko najbrž nepotrebno komplika-ci|o. Prej sem preštevala denar sedaj pa še potrdila o cestninah, bone za malico in še marsikaj. »Bilo pa je takrat lepše življenje v kolektivu« se je spet vrnila v »lepe stare čase«. Za vsak rojstni dan in ob dnevu pred prazniki smo imeli veselico. Nismo tako šparali kot danes in vendar smo imeli več kot sedaj. Največ je bilo vredno zadovoljstvo, čeravno ob kranjski. Tudi izletov je bilo več. Takrat smo se peljali na izlet s tovornjakom, vendar smo bili ljudje skromnejši in nam je tisto malo zabave pomenilo več kot sedaj prevozi z luksuznimi avtobusi v znane centre. To še moram povedati. Veste, da nikomur nisem ostala dolžna, zato sem zakuhala hec, ki je bil predmet zabave na mnogih veselicah. Imeli smo sodelavca, ki ga je zaradi narave dela vedno bolela glava. Zdravila so bila takrat draga lin še težko so se dobila, zato smo k drugemu sanitarnemu materialu pripisali na naročilnico večjo količino aspirina. Takrat smo vsi zelo šparali, da to je direktor imel pomisleke, češ da tudi njega boli glava pa ne kupuje tablet z naročilnico. Jaz pa kot iiz topa, »potem vas že ne boli zaradi podjetja« in smeha pa zbadanja ni bilo konca«. Moral sem jo zmotiti, tako se je vživela v stare dobre čase. »A ... v današnjem času? Imam občutek, da bolj cenijo mene, kot moje delo. Obseg dela se je močno povečal in tudi zakompliciral. Pa tudi tega nekateri ne morejo ali nočejo razumeti, da se v blagajni ne smeš zmotiti. Tu ni dobropisa ali bremepisa, ni preknjižb, v blagajni plačaš. K sreči teh težav nisem imela. Delo pa najbrž ni tako cenjeno kot je težko zato, ker se vedno režim in mnogi mislijo, da mi je res tako lepo. Takšna pa moram biti, saj ne vem kako bi vsa ta leta vzdržala, saj sem bila vedno v nekih kletnih prostorih ali sicer senčnih, najbrž zaradi denarja, ki je družbena last.« Marta je bila vedno tudi v organih upravljanja. Tudi cenjena je v kolektivu zakar je prejela, priznanje delovne organizacije. Katica Furek — nekateri starejši delavci jo bolje poznajo kot Matjašičeva Katica — je začela v Perutnini delati sezonsko leta 1960. Že naslednje leto je ostala kot stalna, danes bi rekli za nedoločen čas. Še vedno se spominja, da je prvi dan skubila perutnino. »Takrat smo dobivali perutnino in jajca z odkupa. Delali smo vse, kar je bilo potrebno« se spominja Katica. »V začetku sem delala v klavnici, kjer še ni bilo traku, zato smo perutnino čistili ročno. Ko je bilo več jajc sem delala v jajčnem oddelku, kjer sem kasneje ostala. Naučila sem se presvetljevati in kontrolirati jajca, kar sem delala do preselitve klavnice na Breg. V tem času se je Perutnina hitro razvijala, vendar so o tem govorili že nekateri starejši sodelavci, ki ste jih predstavili v Perutninarju«. Po preselitvi je še nekaj časa delala na »starem ■— dvorišču«, kjer so nekaj časa klelali še melanž, pakirali in nakladali divjad, za izvoz, sušili perje. V kratkem času so se nekatera teh del opustile, zato je odšla na obrat Meso delat v skladišče mesnih izdelkov, sedaj pa dela že 16 let v kuhinji. »Bilo je prej težje« pravi Katica, »bilo pa je lepše, bili smo kot družina. Tega sedaj ni več. Medsebojni odnosi se krhajo, nekaj zato, ker prihajajo mladi s kvalifikacijami, ki pozabljajo, da izkušnje tudi kaj pomenijo. Neka! je temu krivo tudi to, da smo starejši delavci »že šibkejšega zdravja in nas iprej kaj prizadene«. Katica Furek je sedaj delilka hrane in meni, da je to delo zelo naporno. Delavke kuhinje so odvisne od strank iin vsi pričakujejo, da bi bile vedno nasmejane. Pravi, da je večina strank kulturnih, dobrih, se pa najdejo tudi takšni, ki kašno naderejo. Jezi jo neurejeno nagrajevanje in slaba skrb za zdravstveno stanje starejših delavcev, ki so »se iztrošili« med delom. Zato pozdravlja letošnji prvi poskus, da firma pošlje nekai delavcev na rehabilitacijski oddih. Katica je tudi dokaj aktivna v organih upravljanja, ob 60-let-nici Perutnine pa je za svoje uspešno delo prejela pisno priznanje. Brigita Plaveč je bila skromnejša v svoji razlagi, kljub pestrosti njenega dela. Delati je začela kot materialna knjigovod-kinja v Kmetijski zadrugi Ptuj. Natanko pred 25 leti, točneje 16. novembra 1961 pa je prišla v naš takrat še majhen kolektiv. »Ko sem prišla, sem delno še pomagala v materialnem knjigovodstvu, v glavnem pa sem že takrat delala na obračunih osebnih dohodkov. Podjetje se je hitro širilo, s tem pa tudi delo pri obračunu OD. Prihajale so tudi nove delavke v naš oddelek, sama pa sem v njem ostala vse doslej«. Poleg OD je tu še obračun bolniških, urejanje dokumentacije za najemanje in izplačevanje potrošniških in drugih kreditov, zato so k njej prihajali mnogi in delu sodelavci. Verjetno se je kdaj moral pri njej oglasiti že sleherni, vsaj tisti od starejših delavcev. Brigita ima to lastnost, da uspeva biti do vseh, ki potrebujejo njeno uslugo ali pomoč, prijazna, idasiravno ima nemalokrat tudi svoje osebne težave. »Prijetno je delati z ljudmi« pravi Brigita. »Res je, da je kdaj kdo tudi nadere. Nekateri se na to že v naprej pripravijo, ne glede na to ali imajo prav ali ne. Jaz pa njihov srd poskušam obrniti v šalo in največkrat se obnese. Včasih je bilo lažje in lepše. Bili smo mali kolektiv in vsi smo se med seboj poznali. Bili smo kot družina. Tudi družabnosti |in izletov je bilo več pa skromnejši smo bili in z vesm za dovoljni. Kasneje se je kolektiv hitro širil, s tem so se medsebojne vezi začele krhati. Tam do petsto, šeststo zaposlenih sem poznala še praktično vse, danes pa to ni več mogoče. Tudi način dela se spreminja. Včasih so vsi prihajali v oddelek reševat ustrezne zadeve, sedaj to rešujemo delno prek kurirk, koliko je to možno, delno pomagajo tajnice TOZD, veliko pa je le še vedno stvari, ki jih je treba rešiti v našem oddelku. In nekateri zlasti starejši delavci radi prihajajo k nam«. Brigita Plaveč je aktivna tudi v organih upravljanja in sindikatu. za svoje uspešno delo je prejela poleg priznanj kolektiva tudi državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Najbolj pa je zadovoljna, da jo zdravje kar dobro služi in upa, da bo prislužila redno upokojitev še čila in zdrava. Vsem iskrene čestitke ob jubileju! Tokrat ste spoznali tri sodelavke, ki so že četrt stoletja zveste kolektivu, v naslednji številki boste še druge. Uredništvo Kuhinja nova, malica pa... Pogled na novo moderno kuhinjo Večkrat poslušamo precej pikrih pripomb na račun naše to-pie malice. Kritika je včasih utemeljena, drugič spet ne. Sedaj seveda vsi veliko pričakujemo od nove kuhinje, ki bo v kratkem začela obratovati. V razgovoru o tem, kaj se bo z novo kuhinjo izboljšalo, vodja kuhinje Franc Kralj ne obljublja preveč. V razgovoru s Kraljem, so sodelovale tudi kuharice, zato je vse navedeno mnenje celotnega kolektiva kuhinje. Najprej se ustavimo pri pripravi malice. O količini mislim, da ne bi smelo biti pripomb. Kar se tiče kakovosti so določene kritike opravičene, vendar ne zavoljo naše krivde, kar izpričujejo vsi bakteriološki izvidi. Res je, da se kakovost malice, ki se v zaprtih posodah prevaža po delovnih enotah poslabša. Res pa je tudi, da imajo posamezne de-lilke malice v TOZD kaj čuden odnos do pripravljene hrane. Ponekod imajo vgrajene grelne posode, v katere bi morale preliti malico, da bi ostala ustrezno greta, drugod imajo za to štedilnik, vendar se tega zaradi osebne komotnosti največkrat ne poslužujejo, zato raje delijo postano, tudi že hladno hrano. Da bi imele kar najmanj dela in se hrana ne bi shladila, niti ne od-perejo posod, v katerih se malica prevaža. Tu je treba omeniti še to, da imajo nekatere delilke skrajno slab odnos do čiščenja posod za prevoz malice. Dokler se ne bo tako stanje izboljšalo, tudi iz nove kuhinje ne bo boljše malice. Precej pripomb je tudi na pestrost naše malice. Vem da je, in spet je kriv Kralj, ki ne zna kuhati. Resnici na ljubo naj povem, da kvalitetnega mesa skoraj ne moremo dobiti. Za kare se moramo vedno kregati, rebrca sami vidite kakšne dobite, da je na njih več maščobe kot mesa. Še težje je dobiti drobovino, ki je sicer cenejša in bi se z njo lahko kompenzirala cena malice. O tem, kaj bomo dobili pa odloča Božič v Commercu in imamo v kuhinji na odločitve bore malo ali pa nič vpliva. Izven delovne organizaci- je seveda ne smemo nabavljati potrebnega mesa. Glede pestrosti še to. Če bi se malica delila v kuhinji, bi lahko nudili več različnih jedi, prevoza pa nekatere jedi ne prenesejo, imeli smo tudi komisijo (morebiti jo še imamo), ki naj bi skrbela za jedilnik in še kaj. Napisanih je bilo veliko zapisnikov in opažanj, vendar se bojim, da jih nihče ni čital, saj se nič ni spremenilo razen tega, da so jedilnik še osiromašili za osem jedi (klobasovo solato, piščančjo obaro, krompirjevo omako s hrenovko in druge). Tudi sicer poslušamo marsikatero neumesno poimenovanje skoraj za vsako jed. Včasih se zgodi, da hrana ni dovolj kuhana, da ni pravočasno dostavljena in da je preveč začinjena. O začimbah to. Iz dokumentov o nabavi in porabi je razvidno, da začimb ne uporabimo več od drugih kuhinj, niti od tistih, ki kuhajo tudi dietno hrano. Okus se pa spremeni v neustrezno vzdrževanih in predolgo zaprtih posodah za prevoz. O tem sem že govoril. Kar se slabo kuhane malice tiče in zapoznele dostave pa tole. Kuharica začne delati ob četrti uri zjutraj in če se recimo pokvari kateri kotel, je kuharica nemočna do šeste ure, ko pridejo v službo elektrikarji Transser-visa. Dokler pride, ugotovi napako in jo odpravi, bi morala malica že biti kuhana. Kako torej biti dobro in pravočasno kuhana. Prepričan sem, da bo ta težava odpravljena z začetkom dela v novi kuhinji. Od nove kuhinje vsi veliko pričakujemo. Vsekakor je to pomembna pridobitev za naš kolektiv, še zlasti za Mesno industrijo. Kakšni so vaši obeti ob prehodu v novo moderno kuhinjo? Za delavce Mesne industrije se bo kvaliteta malice bistevno izboljšala, saj bodo dobili svežo jed na mizo. Za tiste, katerim se malica vozi pa ne bo bistvene spremebe. Kot sem poudaril že v začetku pa k boljši hrani lahko nekaj prispevajo delilke malice, če bodo razpoložljivo opremo uporabljale in bolje skrbele za čistost posod za dostavo. V Mesni industriji se bo vsekakor pokazalo za katere nevšečnosti in kritike smo krivi kuharji in za katere razmere v kakršnih smo doslej delali. Za nas, ki v kuhinji delamo bo novost prinesla dodatno obremenitev, ker bomo morali še deliti hrano v Mesni, veliko več bo pa čiščenja. Delovni pogoji bodo nedvomno veliko boljši. Pričakujemo tudi, da je oprema kvalitetna in bo brezhibno delovala. V novih pogojih dela bo tudi možno pripravljati bolj raznoliko hrano, vendar to ne bo odvisno od nas v kuhinji marveč od tistih, ki bodo odločali kaj bomo dobili. Tudi o tem sem že govoril. Mislim, da postranske dejavnosti, ki niso neposredno vključene v proizvodnjo, na njo pa nedvomno vplivajo, ne uživajo ravno ugleda. Rekel bi, da niso tako cenjene kot neposredna proizvodnja. Pričakujemo torej, da bo odslej le manj pripomb na našo malico, poskušajmo pa razumeti, da je ni stvari na svetu, ki bi bila vsem všeš. Še v družini se dogaja, da kašna jed ne tekne vsem članom družine, kaj šele, da bi to uspelo našim devet delavcev v kuhinji, kjer pripravljajo v dveh izmenah 1230 obrokov dnevno. L. C. Le še nekaj dni in poslovili se bodo od zastarele utesnjene kuhinje.Tega se že veselijo. Priznanje za prizadevno delo »Poleg svojega rednega dela mora človek storiti tudi kaj koristnega za družbo. V krajevni skupnosti sem samo kuharica, drugod pa mi včasih naložijo tudi kaj bolj zahtevnega«, je skromno povedala Mira Korošec, kooperantka v Lovrencu na Dravskem polju. Poleg tega, da je Mira Korošec naša zelo uspešna kooperantka, je že šest let predsednica vaškega aktiva kmečkih žena, nenehno članica samoupravnih organov v TOK Hajdina, bila delegatka republiške SIS otroškega varstva, in trenutno delegatka zbora združenega dela v skupščini SRS. Na Radgonskem sejmu je prejela za svoje aktivno delo plaketo Zadružne zveze Slovenije. »Leta 1969 me je Slavko, takrat še moj fant, pripeljal prvič na svoj dom. Ravno takra so imeli v novo zgrajeni farmi male piščančke, pa mi je najbrž hotel pokazati, »kaj me čaka«. Bili so to mešani občutki. Ni bilo prijetno, saj sem prišla takore-koč na ogled. Dela se sicer nisem bala, bila sem ga vajena, toda kako bo s piščančki? Toliko jih še v življenju nisem videla. Kasneje sem mu šla večkrat pomagat krmit piščance, tako »šverc«. Takrat smo morali krmo po Stali razvažati še v šajtr-gi, ker ni bilo silosa. Vendar je bilo lepo, bila sva zaljubljena. Tudi kasneje se nisem kesala. Po dveh letih sva se s Slavkom poročila. Dobila sva Aleša, nato še Marjeto in takrat, leta 1975, sem pustila delo v takratnem TAP-u, kjer sem delala od leta 1968,« je kar v eni sapi naštevala prijetna sogovornica — naša kooperantka Mira Korošec. Tistega, 1975. leta, je po upokojitvi tašče, ki je začela s kooperacijsko rejo leta 1967 prevzela farmo in se tudi invalidsko in pokojninsko zavarovala. Radgonske sejme redno obiskuje. Bolj zavoljo moža, ki je kmetijski inženir in ga ta sejem zelo zanima, saj je dobil prav na sejmu že nekaj idej za inovacije. Sama pa pogreša perutninarstvo. Pravi, da prazna oprema ne pove tistega, čemur je sejem namenjen in kar bi obiskovalce zanimalo. »Stroji mene toliko ne zanimajo, najbrž zato, ker moram z njimi delati. Zanimiv pa je sejem zato, ker si lahko tam marsikako opremo neposredno naročiš ali dobiš naslove, da veš kam se obrneš, ko kaj potrebuješ. Tu so tudi cene, ki nas prej begajo kot navdušujejo. Organizacija, mislim, je dobra. Predavanja so kvalitetna. Ustrezna je tudi postrežba, vštevši zabavni del. Včasih smo celo hodili na sejem plesat. »Moti me to, da je tu preveč »kramarjev« z vseh koncev Jugoslavije in nekateri so prav nasilni s svojo ponudbo neuporabne krame. Najbrž bi to morali omejiti.« O sodelovanju s Perutnino je kratka. »Pri živi proizvodnji se marsikaj dogaja. Kadar gre dobro, sem zadovoljna. Kakih posebnih težav nimam, takih sprotnih pa nikoli ne zmanjka. Sicer pa odnose izpričujejo vzrejni uspehi. Tudi prejeto priznanje je v veliki meri odraz le-teh in seveda aktivnega dela pri opravljanju različnih funkcij — tudi zahtevnih.« O funkcijah, ki jih uspešno opravlja sva se kar lep čas pogovarjala. Nekaj tega je zapisanega v uvodu, več pa pove prejeto priznanje. ISKRENO ČESTITAMO! Uredništvo Poročilo o letovanju v l. 1986 V letošnjem letu se je prijavilo za letovanje v naših počitniških kapacitetah skupaj 475 delavcev od tega 5 upokojencev. Letovalo je 339 delavcev ali 71% od prijavljenih. 136 delavcev od 475 prijavljenih torej ni letovalo. 50 delavcev je letovanje odpovedalo, 86 pa je ostalo nerazporejenih iz več razlogov in sicer: —■ zaradi prepozne prijave —- neizpolnjevanja kriterijev za razporeditev po poslovniku — niso soglašali z drugim krajem oz. terminom — nekateri prijavljeni sploh niso bili resni interesenti — imeli so možnost letovanja v DO, kjer je zaposlen zakonec. V sezoni dopustov t. j. od 19. 6.—7. 9. je ostalo neizkoriščenih še 41 mest in to predvsem v prvem in zadnjem terminu. Izven zgoraj omenjene sezone je letovalo 19 delavcev, saj je bilo letos vreme pred in po sezoni zelo ugodno. Pregled števila prijavljenih in naslednji: se določene pripombe upoštevajo in da služba, ki skrbi za vzdrževanje teh enot nadomesti ali popravi, kar se popraviti da. Ne trdimo, da je vsako leto ob začetku sezone vse brezhibno, saj se določene stvari ne dajo popraviti ali pa ni dobiti ustreznih nadomestnih delov. Tudi vseh nebistvenih pripomb posameznikov ne moremo upoštevati, saj je že najnujnejše vzdrževanje povezano z velikimi stroški. Ti stroški pa bi lahko bili občutno manjši, če bi posamezniki imeli drugačen odnos do družbene lastnine. Tako iz leta v leto zasledimo polomljena okna in zvite mehanizme zaradi nepravilnega ravnanja z napravami, polomljen inventar ali le-ta manjka, umazano posodo, uničena ležišča in sedežne garniture, neočiščene hladilnike, puščanje inventarja izven prikolic, tudi nepravočasno vračanje ključev od prikolic itd. Besede, ki jih je napisal eden od letujočih »škoda, da ta- razporejenih delavcev po TOZD je TOZD Število zaposlenih 30. 6. Število prijav Število razpore- jenih % Letovanje odpovedalo Število nerazpo- rejenih TK 70 24 16 67 5 3 PF 294 62 49 79 3 10 Ml 672 137 96 70 22 19 TOK 30 8 8 100 TS 204 80 57 71 8 15 co 234 81 59 73 5 17 PT 84 19 10 53 3 6 DS 131 64 44 69 4 16 1719 475 339 71 86 50 Navedeno stanje glede števila prijavljenih in razporejenih se razlikuje od stanja objavljenega na začetku sezone in sicer zaradi nenehnih sprememb med letovanjem. Prihajalo je namreč do raznih zamenjav, odpovedi, novih prijav itd. Menimo, da je bil razpored upravičencev za letovanje izveden v skladu s poslovnikom in na demokratičen način, saj smo pritegnili k sodelovanju tudi člane IO osnovnih organizacij sindikata. Prav je, da ob koncu omenimo z nekaj besedami še stanje, ki smo ga zatekli pri pospravljanju oz. pripravi prikolic za prezimovanje. Iz leta v leto sledimo pripombam glede opreme v naših počitniških enotah. Trudimo se, da ko hitro uničujemo inventar, ker vem, da je pred dvema letoma bil še čisto nov« veliko povedo. Kljub temu, da dobi vsak ob odhodu na letovanje še pismene napotke, le-teh večina ne upošteva dosledno. Ugotovili smo, da 33 uporabnikov počitniških enot sploh ni naredilo pregleda zatečenega stanja, prav tako se nekaterim ni zdelo potrebno vpisati v knjigo evidence. O vseh navedenih nepravilnostih vodimo evidenco pri posameznikih, kolikor je to možno ugotoviti. Pri razporedu za letovanje bomo v bodoče morali biti bolj dosledni in ne glede na ostale kriterije dati prednost tistim, ki imajo čut dobrega gospodarja in se zavedajo, da je treba varovati družbeno lastnino. M. R. Pred nami so letne konference sindikalnih organizacij Redne letne konference sindikatov morajo biti opravljene do konca tega leta. Predsedstvo konference osnovnih organizacij se je že sestalo in sprejelo usmeritve o izvedbi in vsebini delovnih konferenc. Po sklepu predsedstva morajo vse osnovne organizacije opraviti konference do 20. decembra tega leta, Ker pa je velik interes, da bi ponovno organizirali skupni sestanek vseh OOS, bo o odločitvi še govora. Urednik Za kvalitetnejše življenje Gospodarska situacija v naši družbi vpliva tudi na to, da se kvaliteta našega življenja ne razvija tako kot bi bilo želeti. Da bi stanje izboljšali, je občinska konferenca SZDL organizirala široke aktivnosti in ugotovila trenutno stanje. Kakšno je, boste prečitali v nadaljevanju. OK SZDL pa je sprejela tudi stališča, kako stanje izboljšati. Razmislite, kaj lahko pripomorete k uspehu akcije. A) Prodajni prostori trgovine, založenost in odpiralni čas Večina krajevnih skupnosti na Dravskem in Ptujskem polju ter še zlasti na območju Haloz in Slovenskih goric ugotavlja, da je založenost trgovskih prodajaln slaba. Ob takšni ugotovitvi Občinska konferenca SZDL meni, da temu ne bi smelo biti tako. Čeprav se trgovina srečuje z določenimi problemi, so vendarle možnosti za boljšo založenost zunanjih trgovskih poslovalnic. Menimo, da je treba bolj zainteresirati trgovske poslovodje, namestiti ustrezne hladilne, naprave in drugo ustrezno opremo. Trgovske prodajalne je treba tudi bolje prostorsko urediti, če treba, tudi na račun bifejev. • V krajevnih skupnostih izven Ptuja niso zadovoljni z dnevno dostavo blaga. Tako se dogaja, da v nekaterih zunanjih prodajalnah dobivajo kruh, mleko, zelenjavo in druga živila le dvakrat ali trikrat v tednu. Trgovina navaja vzroke za takšno stanje v dragih transportnih stroških. V zvezi s tem bi kazalo, da bi se povezali trgovina, proizvajalci hrane in potrošniki. Prevoz osnovnih živil v oddaljenejše kraje bi morali urediti v okviru veljavnih higienskih predpisov, ki bi lahko prevoz določenega blaga združili in tako pocenili stroške. • V manjših trgovskih poslovalnicah v Halozah in Slovenskih goricah opozarjajo na neustrezen odpiralni čas. Glede na potrebe posameznih krajev predlagamo, da se delovni čas podaljša do 16. ure. Sveti potrošnikov v KS se naj s trgovskimi delovnimi organizacijami dogovorijo o možnosti deljenega delovnega časa. 9 Na območju Ptuja bi morali odpiralni čas prilagoditi turizmu. V turistični sezoni bi morali zagotoviti, da bi bile trgovske prodajalne odprte tudi po 20. uri. Predlog je za MIP-ovo blagovnico, ki ima široko izbiro blaga. • Dežurstvo prodajaln naj o-stane po sedanjem načinu. Mercator Izbira Panonija Ptuj naj tudi v zunanjih trgovinskih prodajalnah objavi urnik dežurstva z imenom ulice, v kateri je dežurna trgovina. Kazalo bi razmisliti, da bi bila določena prodajalna z živili odprta tudi v nedeljo dopoldne. V to je potrebno vključiti poleg MlP-a, še Emono-Merkur Ptuj in druge. • Mercator - Izbiri Panoniji Ptuj, trgovski organizaciji Les in Metalki predlagamo, da naj bi bile prodajalne z gradbenim materialom odprte tudi popoldne. Prav tako menimo, da je treba prodajo plina zagotoviti v popoldanskem času, kar še zlasti ve- lja za Ptuj. Nasploh je treba prodajo plina bolje organizirati. Popoladnsko dežurstvo teh trgovin bi moralo biti vsaj do 17. ure. ^ Občani ptujske občine so trenutno nezadovoljni s kvaliteto kruha. Primerjajo ga z ormoško in drugimi sosednjimi občinami, kjer je kruh boljše kvalitete. Ptujske TOZD - Pekarne Vinko Reš bi tudi morale poskrbeti za higiensko dostavo kruha in peciva. Inšpekcijskim službam ki so odgovorne za to prodajo predlagamo, da zagotovijo kontrolo pri dobavi kruha in skupaj z Intesom najdejo ustrezne rešitve. 9 V večini zunanjih krajevnih skupnosti opozarjajo na prostorsko stisko trgovskih prodajaln. V zvezi s tem je nujno pripraviti dolgoročni program izgradnje trgovskih lokalov in ta plan tudi dosledno izvajati. V teh prizadevanjih naj trgovska delovna organizacija upošteva tudi dodatne vire sofinanciranja glede na razvitost krajevne skupnosti. 9 Ugotavljamo, da ni prave povezave med ptujskimi delovnimi organizacijami s področja trgovine in kmetijstva. Čeprav v Ptuju postajamo iz leta v leto vse pomembnejši pridelovalci hrane, le malo proizvodov naših kmetijskih proizvajalcev pride do ptujskih potrošnikov. Predlagamo organizirano prodajo kmetijskih proizvodov Kmetijskega kombinata kakor tudi ptujske kmetijske zadruge. B) Avtobusne zveze 9 Veliko krajevnih skupnosti izven mesta Ptuja meni, da avtobusne zveze niso dobre. Največja neurejenost je prisotna v večernih urah, ko se vračajo domov delavci druge izmene. Dogaja se tudi, da posamezni vozniki avtobusov samovoljno krajšajo proge. Avtobusnima prevoznikoma Cer-tusu in KGP predlagamo, da temeljito proučita sedanji vozni red in ga uskladiti s potrebami potnikov. Nujno je treba odpraviti nepotrebno čakanje na avtobusni postaji in zagotoviti kulturnejši prevoz. 9 Ugotavljamo, da je med šolskim letom na relaciji Ptuj-Mari-bor-Ptuj premalo avtobusov. Ker so avtobusi s šolarji prenatrpani predlagamo, da zanje Certus in KGP Ptuj zagotovita prevoze s posebnimi šolskimi avtobusi. 9 Izboljšati je treba tudi prevoz dijakov v ptujski Sredješolski center. Avtobusne zveze je treba urediti tako, da bodo dijaki pravočasno pri pouku. 9 Kazalo bi razmisliti o tistih avtobusnih progah, ki jih je preveč. Prevoznika KGP in Certus naj tudi v tem pogledu uskladita vozne rede. Q V zadnjem obdobju smo na ptujskem območju modernizirali in posodobili ceste, ki nas povezujejo s sosednjimi občinami. Na tem področju pa smo premalo naredili za avtobusno povezavo. Glede na to, da se precej naših delavcev vozi na delo v sosednje občine in obratno, predlagamo uvedbo »intervalnih« prog na relaciji Ptuj-Žetale-Rogatec-Rogaška Slatina, nadalje Ptuj-Trnovska vas-Lenart, Ptuj-Jiršovci-Lenart, Ptuj-Vurberg-Maribor in morda še kje. 9 Ker naši krajani ugotavljajo, da so posamezni avtobusi slabo vzdrževani, predlagamo ustanovitev učinkovite vzdrževalne službe za avtobuse vseh prevoznikov. Z namenom, da bi razmere izboljšali predlagamo, da se obe temeljni organizaciji združenega dela tako KGP kot Certus vključita v akcijo NNNP 86 v okviru prizadevanj za boljšo varnost v cestnem prometu. 9 Nadalje predlagamo boljše avtobusne zveze z vsemi kraji ptujske občine ob prostih sobotah, nedeljah in ob praznikih. V omenjenih dneh |e nujno zagotoviti takšne avtobusne zveze, ki bodo v največji možni meri ustrezale potnikom. 9 Čakalnica na avtobusni postaji je odprta do 22. ure. Tako je delavci druge izmene ne morejo uporabljati. Predlagamo, da bi čakalnico zapirali šele po odhodu zadnjega avtobusa. C) Izgradnja telefonskega omrežja, dostava in odpiralni čas pošte 9 Krajani niso zadovoljni z izgradnjo telefonskega omrežja, čeprav je res, da smo na tem področju v zadnjem času veliko naredili. Največ nezadovoljstva je glede dogovarjanja in oblikovanja cene za telefonski priključek. Ta cena bi morala biti enaka za vse uporabnike, ne oziraje se na to, kdaj se priključijo na telefonsko omrežje. S tem bi se izognili raznim špekulacijam in drugim nepravilnostim, ki v zvezi s tem nastajajo. 9 Dogovori med PTT podjetjem in krajevno skupnostjo ob urejanju telefonskega omrežja morajo biti ustreznejši, zlasti, ko gre za določanje okvirne cene za telefonske priključke. V krajevnih skupnostih namreč opozarjajo, da prav cena v veliki meri vpliva na izpeljavo akcije »Telefon v vsako vas«. 9 Dokončno je treba rešiti vprašanje javnih telefonskih govorilnic v krajevnih skupnostih. 9 Nasploh bi morali pri izgradnji telefonskega omrežja v občini Ptuj bolj upoštevati prostovoljno delo občanov. Z njihovim prispevkom v obliki dela, bi nedvomno lahko pocenili pot do telefona. 9 Glede odpiralnega časa pošt v občini je postavljena zahteva, da morajo biti pošte izven Ptuja odprte tudi vsako soboto dopoldne. 9 Dostava pošte je najbolj problematična v Halozah, kjer poteka prek predalčkov. Ljudje v Halozah in Slovenskih goricah vse bolj zahtevajo dnevno dostavo pošte. Ker je to zaradi znanih težav še nemogoče, predlagamo temeljito proučitev te problematike, da bi v bližnji prihodnosti vendarle prešli na dostavo pošte na dom. D) Varstvo okolja 9 Občani so nezadovoljni s centralnim odlagališčem za smeti. Ker je to neurejeno, je postavljena zahteva, da ga upravljalec uredi v skladu s predpisi o odlaganju smeti. 9 Konec je treba narediti »divjemu« odlaganju smeti. Tej problematiki, ki je vse večja, morajo nameniti večjo skrb vse krajevne skupnosti in inšpekcijske službe. @ V ptujski občini smo vse bolj priča čezmernemu onesnaževanju vseh voda (rek, potokov in jezer). Največji onesnaževalci so prav gotovo industrijske temeljen organizacije združenega dela. Onesnaženost reke Drave je že takšna, da terja širšo obravnavo in učinkovito ukrepanje. Predlagamo, da tej problematiki nameni posebno sejo Medobčinski svet SZDL za Podravje. 9 Dokončno je treba urediti upravljanje z vodami na našem območju. Menimo, da bi morali pospešiti izpolnitev te naloge. 9 Večji onesnaževalec okolja je tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. Z izgradnjo in posodobitvijo elektroliz v Kidričevem bo ta problem manjši. Vsekakor pa je treba že ob gradnji misliti na večje varstvo okolja. Ker ostaja problem kotlarne je nujno, da TGA Kidričevo v letu dni uredi ustrezno čistilno napravo. 9 Več krajevnih skupnosti na desnem bregu Drave se pritožuje nad smradom, ki se širi od farme bekonov — Emone Kmetijskega kombinata Ptuj in kafilerije Mesokombinata Perutnina Ptuj. V zvezi s tem poudarjamo, da je potrebno čim prej začeti s sanacijo, da bi preprečili širjenje smradu v prostor. Kafilerijo rešiti v najkrajšem možnem času, najpozneje pa v letu 1987. 9 V sklopu izgradnje farme bekonov v Dražencih bi morale biti dograjene naprave za čiščenje in odvajanje odpadnih voda. Emona Kmetiski kombinat Ptuj je že pristopil k temu. V teh dneh že zbira dokumentacijo za to investicijo, s čemer bo rešeno čiščenje odplak iz farme. 9 Velik kamen spotike je ptujska čistilna naprava. Občani še vedno ne vedo kdaj in kako bo sanirana. Akutnost tega problema, ki je že predlogo prisoten, terja takojšnje in strokovne rešitve. Od Izvršnega sveta Skupščine občine Ptuj se zahteva takojšnja rešitev vprašanja centralne čistilne naprave v Ptuju. 9 Potencialni onesnaževalci okolja so zaščitna sredstva in mineralna gnojila, ki jih uporablja kmetijstvo. V zvezi s tem je posebej kritično onesnaževanje podtalnice. Nujna je bolj kontrolirana uporaba zaščitnih sredstev in tudi gnojil. 9 Tako kot pri uporabi zaščitnih sredstev, bi tudi pri meliora-cjah morali bolj paziti na zaščito Zimske počitnice na Pohorju Na podlagi Poslovnika o koriščenju počitniških kapacitet Perutnine Ptuj, objavljamo RAZPIS za smučanje v sezoni 1986/87 »Impol« Slovenska Bistrica nam nudi v sezoni 1986/87 na RTC »Trije kralji« dve 6-posteljni sobi in sicer: od 5. januarja do 16. februarja in od 26. februarja dalje. Dolžina termina bo 5 dni, s pričetkom 5., 10., 15., 20., 25. in 30. v mesecu. Interesenti za smučanje imajo možnost za smučanje že pred 5. januarjem, v kolikor bodo ugodne vremenske razmere. Prijavni pogoji: Prijavijo se lahko delavci PP s svojimi ožjimi družinskimi člani (zakonec, otroci). Plačilo prenočišča z zajtrkom v znesku 1.800.— din po osebi zagotovi delovna organizacija PP, ostale stroške nosi vsak sam. V času zimskim šolskih počitnic, med 26. 1. in 6. 2. 1987, imajo prednost družine s šoloobveznimi otroki. Predvidene cene hrane in kart so naslednje: Odrasli Kosilo 2.000 din Večerja 1.200 din Enolončnica 900 din Hrana v samopostrežni restavraciji Kosilo 1.800 din Enolončnica 800 din Dnevna karta 1.500 din 5-dnevna karta 7.000 din Otroci do 10 let 1.400 din 850 din 650 din 1.200 din 600 din Otroci do 12 let 1.050 din 7.000 din Turistično takso plačate ob prijavi v recepciji na RTC »Trije Kralji«. Prijavnice za smučanje dobite v recepciji DSSS ali v sobi št. 177. Izpolnjene prijavnice vrnite čimprej, najkasneje pa do vključno 4. decembra 1986. Nepopolno izpolnjenih ali prepozno prispelih prijav ne bomo upoštevali. O razporeditvi boste obveščeni osebno takoj, ko bo po izteku prijavnega roka o razporeditvi sklepal odbor za družbeni standard. Opomba: Z ozirom na to, da imamo na razpolago samo 6-postelj-ne sobe, priporočamo manjšim družinam, da se dogovorijo za skupno bivanje. Na tak način bomo lahko razporedili več interesentov za smučanje. Odbor za stan. zad. in družb, standard divjadi. Predlagamo, da Zveza lovskih družin usklajuje interese z investitorji, kakor tudi z izvajalci melioracijskih del, da bi vendarle posamezna območja ohranili za divjad. 9 Ob zajezitvi Drave v Markovcih se je močno dvignila podtalnica v nekaterih krajevnih skupnostih na levem bregu Drave. V zvezi s tem je nujno najti tehnične rešitve in zagotoviti, da bo v prizadetih krajevnih skupnostih dolgoročno rešeno vprašanje podtalnice. O Glede problematike izgradnje farm na vaseh je tudi treba poudariti skrb za čisto okolje, čeprav je res, da smradu iz farmskih objektov ni mogoče povsem odpraviti. Dosledno je treba upoštevati zakonodajo, ki obravnava to področje. @ Čeprav delavci združujejo denar za čiščenje mesta ugotavljamo, da v tej smeri še ni bilo dovolj narejenega. Komunalno podjetje bo moralo bolj skrbeti za čisto mesto. Večji nadzor nad tem bi morala imeti komunalna skupnost in inšpekcije. ® V zvezi s predlogom ureditve krajinskega parka Šturmo-vec je treba upoštevati določila tozadevnega odloka. Inšpecijske službe naj ugotovijo, če so pri izvajanju odloka kršena določila. E) Gostinske usluge ® Čeprav je Ptuj mesto muzej, z gostinsko dejavnostjo ne moremo biti zadovoljni. Preveč imamo lokalov, ki se ukvarjajo s prodajo raznih pijač, medtem ko jedil ne nudijo. V prihodnje je zato pri izdaji dovoljenj treba upoštevati in dati prednost tistim gostincem, ki bodo v svojih lokalih nudili oboje. @ Pomanjkljivosti gostinstva se zrcalijo tudi v tem, da v Ptuju prezgodaj zapirajo lokale. Predlagamo, da sta v poletnem času na Ptuju dva gostinska lokala s kompletno ponudbo odprta vsaj do 24. ure. $ V vseh gostinskih lokalih je potrebno izboljšati kvaliteto postrežbe. F) Ddruge pomembnejše pripombe ® Pokrajinski muzej Ptuj naj odpiralni čas svojih zbirk in razstavnega paviljona prilagodi potrebam turistov. Predlagam, da so v poletnih mesecih možni ogledi muzejskih zbirk vse do 20. ure. © V krajevnih skupnostih izven mesta Ptuja opozarjajo, da Kreditna banka Maribor, poslovna enota Ptuj posluje le pet dni v tednu. Predlagamo, da bi bile njene poslovalnice odprte tudi vsako soboto dopoldne. Čas odpiranja poslovalnic na območju mesta Ptuja pa naj bi ob sobotah premaknili na sedno uro zjutraj. Komisija za ugotovitve in stališča PRIZNANJA NAŠIM ŠPORTNIKOM Po končanih aktivnostih naših športnikov sta se komisija za šport in predsedstvo konference sindikata odločili, da najboljše nagradita z medaljami. Smučarji in šahisti so priznanja že prejeli, zmagovalci v drugih disciplinah pa jih bodo prejeli na srečanju, ki bo 12. decembra ob 15.30 v jedilnici poslovnega centra. Medalje bodo prejeli: Mini golf: 1. Vrtič Marjan — TS 2. Šafranko Anton — TOK 3. Mlakar Martin — DSSS Kegljanje moški: 1. Strmšek Bojan — TK 2. Mlakar Ciril — DSSS 3. Stajnko Anton — DSSS Plavanje: 1. Rojic Boris — DSSS 2. Žlender Boris — DSSS 3. Rogelj Ivan'—'TS Kegljanje ženske: 1. Bedrač Anica — Ml 2. Fras Majda — DSSS 3. Trafela Marinka — Ml Plavanje (starejši od 35 let): 1. Bračič Jože — TK 2. Polanec Franc — TS 3. Šafranko Anton—^TOK Pikado ženske: 1. Beranič Frančiška—'PF 2. Gojkošek Jožica-—PF 3. Lenart Rozika — PF Streljanje moški 1. Sladnjak Stanko — Ml 2. Mastnak Albert—Ml 3. Nestorov Jovo — PT Streljanje ženske: 1. Ogrizek Mira — PF 2. Iljevec Ida — GO 3. Bombek Marjana — CO Ribištvo: 1. Molner Zdenko — Ml 2. Kiseljak Ivan — Ml 3. Rebernak Viktor—Ml Namizni tenis do 35 let 1. Stajnko Anton — DSSS 2. Rogelj Ivan — TS 3. Merc Janko — TS Namizni tenis nad 35 let 1. Jurkovič Peter — DSSS 2. Krajnc Jakob — DSSS 3. Marinkovič Živorad — DSSS Organizatorji pričakujejo, da boste na srečanje prišli vsi prejemniki priznanj. STRAN UGANK IN HUMORJA Križanka VODORAVNO: 1. vrsta, žanr, 6. kraljevina v severni Evropi, 12. ptič golobje velikosti, tudi črna žolna imenovan, 14. uslužbenec v draguljarni, 15. vulkanska gmota kopaste oblike, 17. grški otok v vzhodnem delu Sredozemskega morja, 18. arabski žrebec, 19. mednarodno središče za zimske športe v švicarskem kantonu Grau-biinden, 21. pokrajina v Vietnamu, središče vrtenja; tudi avtomobilska oznaka Osijeka, 24. ime bivšega trenerja naše košarkarske reprezentance Žeravice, 26. kratica za »junior«, 27. razširjeno prevozno sredstvo, 29. ime slovenskega narodnega heroja Šercerja, 31. tuj dvoglasnik, 33. ime TV igralca Bogataja, 35. ledvični prisad, 37. časopisni oglas, 39. dama iz »polsveta«, lahkoživka, 40. ovira, zapreka, 41. področje pod kanovo oblastjo. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 ES 17 18 P 19 20 E 21 22 23 E 24 25 E 26 27 28 n 29 30 R 31 32 33 34 R 35 36 37 38 39 40 41 NAVPIČNO: 1. največji francoski naturalistični pisatelj (Emile, »Germinal«), 2. meso na vratu, 3. pregovor, izrek, 4. miting, zbor, 5. črna, do gležnjev segajoča obleka katoliških duhovnikov, 6. različna soglasnika, 7. vrsta pingvina v severnih morjih, njorka (je že izumrla vrsta), 8. nekdanja japonska prestolnica (iz črk RANA), 9. gorljiv del sveče, 10. motnost očesne leče ali njene ovojnice, 11. ime sovjetskega skladatelja Hačaturjana, 13. tekmec, nasprotnik, 16. snet na pšenici, 20. ameriška roparska žival, ki spada med kune, 23. zgornja ploskev stanovanjskega prostora, 25. cirkulacija, 27. glavno mesto Jordanije, 28. odprtina v steni, 30. največji krvo-ločnež med zobatimi kiti, 32. bodeča rastlina, 34, konica, 36 Be-otijec, 38. enaka samoglasnika. — Dragi, danes sem skuhala nekaj posebnega. Ti je bilo všeč? — Se ti ne zdi, da sva se zadnje čase nekako odtujila drug drugemu, Konrad? Iz vsake vodoravne vrste odvzemi od narisanega pojma prvo črko in dobil(a) boš štiri jadranske otoke. Poveži številke od 1—44 REBUSA REBUS PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Rahela Juršič, Olga Mikulec, Jože Reisman, Marija Širovnik — namestnik predsednika, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2300 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.