Jan Lego. Jan Lego, eden iz redkega števila odkritosr6nih ia pravih prijateljev slovenskega učiteljstva in našega naroda, je umrl dne 17. t. m. v Žižkovu pri Pragi. Ko je 1.1903. praznoval Lego sedemdesetletnico svojega rojstva, je naš list obširno pisal o njegovem plodonosrjem delovanju. Zategadelj se omejujemo daaes le aa najglavnejše momente iz življenja in delovanja tega plemenitega, delavnega in požrtvovalnega moža. Jan V. Lego se je rodil dne 14. septembra 1833. 1. v Lhoti pri Zbirovu blizu Plzna na češkem kot sin zaslužnega 6eškega učitelja. Dovršil jegimnazijo v Plznu in si izvolil po dovršeni maturi uradniški poklic po rudarskih uradih. Želja, da bi spoznal jugoslovanske narode, posebno pa nas Slovence, mu ni dala pokoja in zaradi tega je zapustil svoje mesto in prestopil v politično službo. Dne 1. julija 1857. leta je nastopil pri okrajnem uradu v Kamniku kot kanelist. Seveda je ječal takrat Kamnik še v nemških sponah, mešcanstvo ni bilo zavedno, le tupatam se je našel kak mož, ki je čutil, da ni rojen Nemec, vob6e je pa vladala velika indiferentnost. Legovi kolegi so bili seveda vsi strogo nemškega mišljenja in nazivali so ga navadno s ,,tujcem". Lego je delal rad izlete v kamniško okolico, posebno mnogokrat je posetil župnika v Palovičah, tuhinjsko dolino pa je v kiatkem svojem bivanju v Kamniku prepotoval v celoti. Dopisoval je iz Kamnika v razne češke liste ter tako seznanjal severne brate z nami. Najboljša prijatelja sta si bila s takratnim u6iteljem Matejem Močnikom. četudi so ga njegovi souradniki zaradi njegovega narodnega mišljenja porogljivo nazivali s ntujcem", mu pa vendar ni mogel nih6e odrekati, da ni bil vesten, priden in zmožen delavec. Že leta 1858. ga je pozval namestnik grof Chorinsky k vladi v Ljubljano, kjer se je seznanil z vsemi tedanjimi ljubljanskimi rodoljubi. Tu je bil med ustanovitelji »Narodne čitalnice". Skoraj ga pa tudi lahko imenujemo o6eta slovenske komponistike. Ko je prišel namre6 v Ljubljano, je kot 61an MFilharmoničnega društva" takoj spoznal, da Slovencem manjka lastne umetne pesmi. In nabral je med znanci 19 goldinarjev ter jih je izročil Bleiweisu, pregovorivši ga, naj razpiše nagrado za najboljšo uglasitev pesmi BK d o j e m a r?" In takoj se je oglasilo nekaj mladih konkurentov za nagrado. Od tega 6asa je bila na programu vsakega koncerta rPilharmoni6nega društva" nova skladba. Seveda ni bilo tiste čase nFilharmoni6no društvo" na izklju6uo nemški podlagi kakor je danes. Lego jebil tudi eden glavnih ustanoviteljev ,,Dramatiškega društva". Leta 1860. je prišel Lego v Trst k namestništvu. Tukaj je ustanovil prvi slovenski pevski zbor, iz katerega se je pozneje razvila rOitalnica". Iz Trsta je bil prestavljen na Dunaj v ministrstvo, od koder je odšel zaradi bolezni domov na Češko. Toda kmalu so ga poklicali zopet na jug, v Pulj, kjer je služil v arzenalu, dokler ni stopil kot adjunkt pomorskega komisarijata v pokoj. — Leta 1874. se je pa preselil v svojo domovino ter je sprejel v kraljevskem ceškem muzeju službo skriptorja. V ozki zvezi je Lego tudi s" porodom slovenskega alpinizma. Njegova idealna duša, sprejemljiva za vse lepo, se je naslajala ob prirodnib krasotah Gorenjskega in takoj v.prvib. letih svo- jega bivanja med nami je prišel na Triglav. A ker je znal svojim idealnim na6rtom dati realno podlago in ker je njegov bister duh spoznal, kolike važnosti so prirodne krasote za privabitev potnikov v deželo in torej tudi za povzdigo blaginje, je za6el v svojih znancih buditi zanimanje za njib lepe gore. Enemu najstarejših slovenskih turistov, nadueitelju Koebeku, po katerem se sedaj imenuje eelo ena koča, je ravno Lego zbudil navdušenje za alpinizem. Že veliko let pred oživotvorenjem planiaskega društva, ko še noben Slovenec ni mislil na njegovo ustanovitev, je Lego propagiral ustanovitev takega društva. Tedaj pa razmere še niso bile ugodne, zato se tudi tedaj ta na6rt ni posrečil. Malokateri Slovenec ima toliko zaslug za preporod našega naroda kakor L e g o. On Jni bil samo poln svetega ognja, nepremagljivega idealizma, ampak je znal tudi za6eti pri pravem koncu. Zbiral je okolo sebe mladino, izobraženo in preprosto, ter jo nafduševal za svoje ideale: narodnost in slovanstvo. Obračal se je zlasti do u6iteljstva, ker je poznal, da more postati ono najvažnejši faktor za probujo naroda, ker živi sredi ljudstva kot vzgojevalec njVgove mladine in kot njegov izobraženejši del V ozki zvezi je bil z vsemi učitelji ua Gorenjskem, ki jih je vodil s svojim zgledom in svojim svetom. Obenem pa je seznanjal svoje 6eške rojake z našim narodom in z našimi razmerami ter budil v njih zanimanje za nas. Bil je stalen dopisnik raznih čeških listov, katerim je redno pošiljal poročila o nas. Njegovo geslo je bilo delo. Mojster je bil zlasti v diobnem delu, ki se tako pogostokrat podcenjuje, ki je pa neobhodno potrebno za pospešavanje vsakega napredka. Bil je pravi apostol 6eško-slovenske vzajemnosti, ki je pa ni pospeševal s slavnostnimi govori, ki prinašajo samo popularnost govorniku, marve6 z vztrajnim delom na polju obojestraaskega medsebojnega spoznanja. Leta 1884. je dal Lego inicijativo za ono znamenito potovanje Slovencev v Prago. Eavnotako je priredil poseben vlak čehov v Ljubljano, Trst in Postojnsko jamo leta 1895. Iu od leta 1884. datirajo pravzaprav r^dne zveze med Oehi in Slovenci. Vsa leta je zbiral med čehi denarne prispevke za slovenske namene in je v to svrho kakor tudi v pospeševanje vzajemnosti med obema narodoma ustanovil ^česko-slovifisk^ spolek", ki je dolgo let uspešno deioval za razširjenje 6eško-slovenske vzajemnosti med čebi. Zlasti velik dobrotnik je bil sloveuski u6e6i se mladini, ki je prihajala v Prago. Vedno jo je podpiral, in ker sam ni bil dovolj imovit, da bi mogel našim dijakom dajati gmotrjo pome6, je trkal pri drugih čeških rodoljubih, da so jih podpirali. Lahko rečemo, da ni zavrnil nobenega slovenskega dijaka, ki se je obruil do njega. Naši praški dijaki so se dolgo let zbirali pri njem, ki jih je znal s svojo Ijubeznivostjo prikleniti nase in blagodejno vplivati nanje. Dokler je bival med Slovenci, je posvečal posebno pozornost sloveuski mladini. Zlasti so mu prirastli k srcu naši otroci, in veduo je vspodbujal naše u6iteljstvo k priduemu delovanju za dobro vzgojo naše mladine in za povzdigo našega ljudskega šolstva. Vedel je pač dobro, kakega pomena za bodo6nost naroda je njegov naraš6aj. Zato je bil tudi med prvimi, ki so začeli pospeševati razvoj naše mladinske književnosti. Ko je prišel v Prago, je nabiral denar za nagrade našim najboljšim spisom za mladino. Sad te požrtvovalnosti je naša nMladinska knjižnica." Njene povesti so nagrajene s cenami, za katere je Lego nabiral denar med svojimi češkimi rojaki. Kot strokovnjak v prirodoslovnih vedah je tudi vedel, da je za naše kmetiško ljudstvo koristno pravo spoznanje prirodnih prikaznij in se je pridno zavzemal za razvoj prirodoznanskega pouka v naši ljudski šoli. Sam je nabiral po 6eških zemljah rudnine in pri nas neznano karnenje in ga je pošiljal našim šolam kot u6ila za prirodoslovni nauk. In tako je prišel marsikak kos 6eških rudnin na Slovensko in veliko naših šol je, v katerib u6nih zbirkah tvori zbirka rudnin ravno ono, kar jim je poslal Lego! Povsod je znal pomagati s svojim bistrim duhom in svojo neutrudljivo delavnostjo. Zato je tudi povsem zaslužil ona priznanja, ki mu jih je podelilo sloveusko ob6instvo. Bil je 6astni 61an mesta Ljubljane in ve6 drugih ob6in, ter častni clan mnogih slovenskih učiteljskih društev. Lahko re6emo, da je z Janom Legom legel v grob mož, ki je žrtvoval vse svoje življenje 6eskoslovenskemu pobratimstvu in ki je oven6al svoje življeDJe z blagimi, neminljivimi dejanji. Zato kliče tudi napredno slovensko u6iteljstvo: S1 a v a njegovemu spominu!