Političen list za slovenski narod.
T« polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld.. za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta
fld.. ta en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto
Posamezne številke veljajo 7 kr.
: I
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma te ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
l^tev. 149.
7 Ljubljani, v ponedeljek 3. julija 1893.
Letnik XXI.
Razdelitev okrajev po narodnostih.
V sobotni številki smo že govorili o tej stvari ali baš sobotni „Narod" nas sili, da izpregovorimo še jedenkrat. Da je neosnovana .Narodova" trditev, da nas vodi le sovraštvo do Mladočehov, vedo pač naši čitatelji. Kavno tako, kakor pri drugih strankah, smo tudi pri Mladočehih pohvalili, kadar so storili kaj pametnega, o čemer je bilo pričakovati, da bode koristilo češkemu narodu.
To smo opetovano storili. Oelo hvalili smo jih, da so se uprli nekaterim določbam dunajskih punktacij, o katerih sodimo, da niso v prid Čehom. Ni dolgo tega, ko smo obsojali postopanje drugih strank, zlasti levičarjev, proti Mladočehom v avstrijski delegaciji. Seveda tega naj nikdo ne pričakuje od nas, da bi odobravali, če Mladočehi sklepanje v deželnem zboru preprečijo z razgrajanjem.
Le pomislimo, kam pridemo, če bi take stvari prišle v navado. Danes bi škodovale Nemcem, jutri pa Slovanom, in prav za prav poslednjim mnogo večkrat. Položaj Nemcev v Avstriji je že tak, da že izhajajo brez vsakega izboljševanja, drugačen je pa položaj Slovanov. Še marsikaj nam je treba, in z našimi potrebami se bodo morali zastopi še večkrat pečati. Kadar dobimo Slovani s svojimi zavezniki večino v kakem zastopu, bodemo morali siliti, da se za nas kaj stori.
Nemci pa imajo tudi dovolj surovih elemSntov, kateri bi gotovo preprečili vsako sklepanje, da se sedsj mladočeški recept dobro obnese. Posebno se je bati, da bi izvrševalni zakon k članu XIX. državnih osnovnih zakonov preprečili s kričanjem, ako bomo kedaj tako srečni, da pride v ngodni obliki na vrsto.
Da je »Politik"že dokazala, da mi ne vemo, za kaj da gre, ve pač le »Narod" sam. Nikakor nam ni trebalo pouka »Politike", da bi Nemci radi v jednem delu dežele gospodarili, ako že v vsej ne morejo. Ali zastaviti si pa moramo vprašanje, če ni bolje, če Nemci gospodarijo v nemških delih dežele, nego bi pa kdaj gospodarili v vsi deželi. Sedaj je poslednje zmirom še lahko mogoče, in če bode šlo po poti, katero so Mladočehi nastopili, celo precej verjetno. S svojim vednim napadanjem utegnejo Mladočehi doseči, da se konservativni veleposestniki umaknejo političnemu delovanju, pa imajo Nemci večino v deželnem zboru in so gospodje v deželi. Pa tudi tako lahko dobe večino, če pride na krmilo vlada, ki bode Nemcem bolj naklonjena, nego je sedanja.
Odločuje skupina veleposestnikov in v tej skupini je pa večina odvisna le od malo glasov. Več veleposestuikov je pa omahljivih in voli, kakor se od igoraj da migljej.
Vse drugače bi da bilo, ko bi se nadaljevala oprava in bi se premenil deželnozborski volilni red, da bi veleposestniki volili po več volilnih okrajih. Nemci bi ne zmagali v vseh volilnih okrajih in večine v deželnem zboru bi ne mogli več dobiti. Premisliti je torej treba, ali Nemci ali Čehi z nadaljevanjem sprave več pridobe.
Nemci bi tudi ne postali tako neomejeni gospodarji v češkem delu dežele, kakor nekateri trdijo. Tako bi se šole za narodne manjšine potem prevzele na deželni račun in Nemci bi njih snovanja
več ne mogli tako ovirati, in bi tudi toliko povoda ne imeli, nego sedaj, ko te šole vzdržujejo občine.
Posebno menda misli, da je »Slov. Narod" s tem nas udaril, da navaja, da nas ošteva staro-češka »Politik". Na to mu lahko povemo, da mi nikakor ne priznavamo, da je že vse dobro, kar prihaja od staročeške strani. Sploh pa staročeška stranka močno gine, najglavnejši vodje kakor doktor Eieger, Mattuš so se odtegnili javnemu življenju, drugi so pa iz strahu pred mladočeškimi agitacijami nastopili pot, ki se v marsičem dosti loči ne od mladočeške. Tako je mogoče, da Staročehi sedaj pobijajo ali vsaj odlašajo to, kar so sami odobrili. »Politik" je poslednja leta se taktično precej premenila in že semtertja odločno vleče z Mladočehi, če tudi še vedno hrani staročeški videz, čuti se nanjo pritisk narodnega mišljenja zbeganega po mladočeških agitacijah.
Tukaj naj povemo še, da je »Sl. Narod" zlasti leta 1890 opetovalno v več člankih nagovarjal razdelitev okrajev po narodnosti na Štajerskem in Koroškem in to skoro proglašal za neki program. Dokler se pa sedanji zakon o razdelitvi okrajev ne premeni, ni misliti, da bi se moglo tako razdeljenje okrajev po narodnosti izvršiti, ker bi štajerski in koroški deželni zbor gotovo ugovarjala. Mislili bi torej bili, da bodo pri »Narodu" veseli nameravane premembe zakona, s čimer bi se jako olajšalo izvrševanje tega, kar so tako goreče zagovarjali. V soboto smo izrekli pomislek, če morda radikaci od tega časa svojega mnenja niso premenili, ker poznamo njih nestanovitnost, in vidi se, da smo imeli prav.
Shod narodnih poslancev dne 2. oktobra 1890. leta v Ljubljani se je izrekel, da se osnuje poseben namestniški oddelek za slovenski Štajer. Kdor pozna razdelitev okrajev na Štajerskem, bode pač vedel, da bi osnova posebnega oddelka le tedaj imela pravo korist za Slovence ic pravi pomen, če se izvede razdelitev okrajev po narodnosti. Slovenski narodni zastopniki so to gotovo dobro premislili in lahko rečemo, da so zmatrali tako razdelitev za potrebno, za potrebno pa tudi vse, kar pospeši tako razdelitev.
Končno nam »Narod" očita, da se vjemamo z »Neue Freie Presse" glede južne železnice, Bolgarske in bolgarski srečk. Kar so tiče južne železnice, lahko rečemo, da mi nikdar nismo bili proti po-državljenju, pa tudi ne proti kaki reformi tarif. Glede Bolgarske pa mi lahko rečemo, da smo zagovarjali samostojnost in zjedinjenje Bolgarov, ko jo je »Neue Freie Presse" pobijala in smo svoji politiki ostali doslednji do sedaj. Da se pa nismo ravnali po »Neue Freie Presse" kaže to, da smo zagovarjali, da se premeni ustava v tem smislu, da se bodo kneževi otroci lahko odgojili tudi v katoliški veri, ko se »Slov. Narod" ni mogel premagati, da bi ne bil potegnil z nasprotnim mnenjem »Neue Freue Presse". O bolgarskih srečkah smo svoje stališče že tolikokrat pojasnili, da se nam ne zdi potrebno stvari zopet ponavljati. V tem oziru se nam pač zdi »Slov. Narod" podoben oni babi, ki je vedno trdila: »Postriženo je, postriženo"!
Da mi nismo očitanja praške »Politike" mirno utaknili, se je pač »Slov. Narod" že v soboto prepričal. Prepričal se je tudi, da naglost ni dobra in ko bi bil še jeden dan počakal z napadom na nas, obvaroval bi bil sebe velike blamaže.
Trojna slavnost.
Iz Z ag reb a, 29. junija.
Letošnji mesec junij je kaj znamenit za Hrvatsko. V tem mesecu so se namreč proslavile tri svečanosti, ki so v vsakem pogledu povzdignile ponos naroda hrvatskega. Prva slavnost, ki se je vršila v spomin grofa Janka Draškoviča, je pokazala, da se je ideja hrvatska, katero je veliki pokojnik pomagal buditi, popolnoma probudila ter ves hrvatski narod obvzela od najnižjih do najvišjih stanov. Pogreb grofa Janka Draškoviča bila je prava narodna manifestacija probujenega hrvatskega naroda. Vsi naši narodni protivniki so mogli pa tudi sprevideti, da je brezvspešno, ustavljati se našim zahtevam ter jih dušiti z nasilnimi sredstvi. Hrvat-Slovan je tukaj zmagal in protivnik mora za vselej osramočen zapustiti bojno polje.
Druga slavnost se je proslavila 24. in 25. junija v spomin sijajne zmage kristijanov nad Turki pred 300 leti. 22. junija leta 1593 premagali so po hudi, krvavi borbi združeni Hrvati in Slovenci svojega najhujega sovražnika. Ves tedanji krščanski svet se je takrat radoval te sijajne zmage, katero je sam Bog podelil hrabrim krščanskim borilcem. Saj je bil pa tudi že skrajni čas za Hrvate in Slovence, da se je ustavilo napredovanje turške vojske. Da je padel Sisek, zgubljeni ne bi bili samo »ostanki hrvatskega kraljestva", nego tudi brž ko ne sosedna Kranjska in Štajerska. Le pogumnosti Andreja Turjaškega in Toma Erdeda ter njihovih čet se je zahvaliti, da se je odbil poslednji najhuji napad na naše zemlje.
Da je bila krščanska zmaga pri Sisku tedanjim krščanskim vladarjem velike znamenitosti in važnosti, najbolji so dokazi pohvale in odlikovanja prvim junakom v tej borbi, posebno še Andreju Turjaškemu in Tomi Erdedu, od samega papeža Klemena VIII., cesarja Rudolfa II. in španjskega kralja Filipa II. Pa je tudi bitka pri Sisku svetovnega pomena, kajti po tej krščanski zmagi je potemnila turška bojna slava, a kristijani do sedaj v defenzivi stopijo. v ofenzivo naproti svojemu krvnemu sovražniku. Važnosti te zmage nočejo nam seveda današnji naši protivniki priznati, pa tudi molče o njej, če je le mogoče. Ali prava nepristrana zgodovina je že zdavnej priznala venec slave onim junakom, ki so v tej bitki sodelovali, in to so bili Hrvati in Slovenci. Zatorej sta pa tudi oba naroda proslavila ta dan na najsvečaneji način, Slovenci v Ljubljani, Hrvati v Sisku. Oba naroda proslavljala sta svoje junake, ki so bili složni v obrambi svoje domovine in vere krščanske. In kakor je takrat zedinjevala oba naroda ljubezen do vere in domovine ter ju navduševala v nejednakej borbi, tako je tudi zdaj splošna želja izražena na obeh straneh, da se oba naroda v isti medsebojni ljubezni vzdr-žita tudi v bodočnosti, kajti le ua ta način jima je mogoča zmaga nad današnjimi sovražniki. Svečanosti v Sisku in v Ljubljani ste nam svedok, da smo složni in da je bodočnost nedvojbeno naša.
26. junija so ovenčali po Rendiču izdelani in ta dan odkriti spomenik Frana Gunduliiša v Dubrovniku Hrvati in Srbi, katerim so se pridružili tudi Slovenci. Če tudi je ta svečanost imela pogla-vito hrvatski značaj, vendar se je pred spomenikom »slovinskega" pesnika — tako so se takrat zvali dubrovniški pesniki — zbralo mnogo Srbov in ne-
m4
»4®
koliko zastopnikov Slovencev; tedaj so bila zastopana pri tej svečanosti tri najbližja slovanska plemena. Iz izjav sastopnikov vseh treh plemen se iskreno priznaje medsebojna solidarnost, kar je za sedanje naše politične odnošaje velike važnosti. Do sdaj se se naši sovražniki okorifičevali z našo neslogo, posebno z neslogo med Hrvati in Srbi. Dovolj je bilo prepira med nami, zdrnžimo se in poravnajmo naše domače malenkostne razmirice sami brez tujih posrednikov, ki gledajo vedno le škoditi nam.
Pred spomenikom slavnega pesnika, ki je mil in drag Hrvatom in Srbom in ljubljen od ostalega Slovanstva, saj je on že več nego pred 200 leti opominjal Slovanstvo na slogo v svojem neumrlem „Osmanu", naj ponehajo naši medsebojni prepiri in zmaga je naša. Lepšega spomina in večje koristi od te slavnosti pač nam ni mogoče pričakovati, nego bi bila po slavnem pesniku zaželena sloga slovanska.
Davčna preosnova.
(Dalje in konec.)
10. Konečne opazke.
Kedar se gre za nove davke, moramo biti previdni in ljudski zastopnik se ne sme dati omamiti po lepo donečih obljubah. Zato so se zjedinili nekateri člani davčnega odseka, osobito oni, ki so zastopniki kmečkega stanu in so se posvetovali, kako bi se dali obvarovati kmečki posestniki ne le silno sitnega vsakoletnega napovedovanja svojih prihodkov, ampak tudi krivičnega obremenenja.
Ker je vlada sama vzela v nekem računu kot podlago izračunanju čistega osebnega prihodka ka-tastralni čisti prinos, dalie ker se je ta svoječasno zračunil po dejanskih razmerah, zato trdijo ti zastopniki kmetskega ljudstva, da se mora vzeti sploh ta prinos za podlago.
Vendar se tej zahtevi kmečkih zastopnikov silno protivijo poslanci mest in trgov, pa tudi vlada, ki je pa vsaj v toliko pripravljena odnehati, da bi se pri paragrafu, ki vlado pooblaščuje, da sme deliti oprostitve od pokladanja fasij ali napovedb, sprejela posebna določba, po kateri bi bili izvzeti vsaj mali in srednji kmečki posestniki, katerih čisti katastralni prinos ne presega n. pr. svote 300 do 400 gld. od dolžnosti osebnega davka.
Pri nas na Kranjskem in večinoma povsod kjer bivajo slovenski kmetovalci, je ogromna večina kmečkih posestnikov, ki nimajo katastralnega čistega prinosa nad 300 gld. Ce ta obvelja olajšava, o kateri se je finančni minister meni precej ugodno izrazil, ter se v zakonu jasno izreče, potem je stvar na dobrem in naši kmečki gospodarji bodo rešeni groiue sitnosti, da bi morali vsako leto napovedovati, koliko so pridelali, koliko so na trgu prodali, koliko doma porabili za posle, koliko za svoje otroke itd.
Zanimive so razprave, ki se vrše v davčnem odseku glede tega vprašanja, o katerih izidu pa bom v posebnem dopisu poročal.	*
Sklepam ta spis z željo, da bi to služilo v pojasnilo in spodbujo; pridno naj prebirajo vzlasti kmečki posestniki in obrtniki vsebino silno važnega novega davčno-preosnovnega načrta, po katerem misli vlada prenarediti ves davek. Morda bo zopet mnogo desetletij, morda še več časa preteklo, preden se bo celi davčni način predelal. Veljal bo tedaj tako preosnovani davek za dva ali še več rodov, zato je treba, da se tako vredi, da ne bo itak že zelo preobloženim davkoplačevalcem še v večjo obre-menenje.
Časi so resni, najboljša zaslomba družinskega reda v človeški oziroma državni družbi jela se je majati, kmečki in mali obrtni stan pešata, obrtni stan bije trd boj za svoj obstanek proti velikim tovarnam, kmečki stan pa vzdihuje pod jarmom ogromnih dolgov. In ko ta stebra človeškega družbinskega reda pokata in se šibita, merodajni faktorji mirno čakajo kaj bo, namesto da bi se še o pravem času zdramili in napotili se na rešitev socijalnega vprašanja po zlatih naukih velikega Leona XIII.
Ze vzdiguje socijalni demokratizem svojo roko, zato Bog daj, da bi vlada in državni zastop zadela pravo pot, in vse storila v okrepljenje omenjenih dveh stebrov, katera naj postaneta zopet to, kar sta bila popred, pravo zavetišče krščanskega reda, s tem pa trdna zaslomba celi človeški družbi.
Ta opis nove davčne preosnove izročam vam, dragi rojaki, želeč da se o njem posvetujete; da pa
tudi svojim zastopnikom, poslancem na volilnih shodih poveste, kaj sodite vi o tem in kako želite, da se to prevažno vprašanje ima rešiti. Poslanci bodo gotovo radi zbirali se z vami v skupno posvetovanje, kar tudi oni žel4, da se vsa stvar srečno izvrši._ —č.
Politični pregled.
V Ljubljani, 3. julija.
Ponesrečena mladočeška agitacija. Predzadnji teden je bila birma v Polički na Češkem. To mesto pa ima mladočeški zastop. Ta zastop je pa sklenil, da se ne udeleži vsprejema kraljevogra-škega škofa Brynycha. Nadejal se je, da bode tudi prebivalstvo potegnilo ž njim. Člani „Sokola" in pa socijalni demokratje so pa po mestu agitovali, da se škofu ne priredi nikak slovesen vsprejem. Prebivalstvo pa agitatorjev ni poslušalo, temveč je postavilo slavolok, okinčalo hiše in z vso spodobnostjo vsprejelo višjega duhovnega pastirja. K vsprejemu prišla so društva z zastavami in godbo, šolska mladina in mnogobrojno druzega naroda. Mladočeški voditelji so nevoljni od strani opazovali ta sprejem, ki jim je pričal, da večjidel prebivalstva še nikakor ni na njih strani in kazal, da se že približuje konec njih slavi. Ljudstvo je verno in se neče udati mladočeški komandi. Agitacije proti vsprejemu škofa so se le ljudem odprle oči, da so bolje spoznali Mladočehe.
Mladočehi. Radikalnejši elementi mej Mladočehi že res tako postopajo, da je dvomiti, če so pri zdravi pameti. Naj se sodi o Plenerjevem političnem delovanju, kakor hoče, ali naravnost smešno je pa, če se zaradi tega začenja agitacija, da bi se mu za-braniia vsaka pot na Češko. Sklical se je bil v praškem Novem Mestu shod, na katerem bi se posvetovali o tej stvari. Da se je pa celo pametnejšim Mladočehom ta shod zdel neumen, kaže to, da se je zbralo samo osemdeset oseb in je izostalo več oseb, o katerih se je mislilo, da bodo govorile. Vladni komisar je sklicujoč se na določbe osnovnih zakonov prepoved«! razpravo o tem, da se Plenerju zabrani prihod na Češko. Mestni odbornik Sokol je izrekel začudenje, da se razpravljanje ne dovoljuje, ko se je shod dovolil. Prišli so državljani od daleč, ne boieč se zgube časa in pota. Vladni komisar je odgovoril, da se je shod bil sicer naznanil, ali program shoda se pa ,ni bil priložil. Vlada si niti misliti ni mogla, da se bode o tem razpravljalo in zatorej shoda ni prepovedala. Ljudje, ki hodijo na shode s takimi programi, pa morajo pač imeti od več časa. — Pri točki „razni predlogi" je mestni odbornik BieznovBkj rekel, da je češki deželnozborski volilni red pomanjkljiv, moral bi imeti določbo, da noben tujec ne more biti deželni poslanec na Češkem. Kako pride Plener do tega, da se košati na Češkem ? Seveda govornik ni pomislil, da Plener na Češkem ni popolnoma tujec. Rodil se je v tej deželi in tudi velik del svojega življenja ondu prebil. Vladni komisar pa tudi o tem ni pustil razpravljati in je razpustil shod. Tako postopajo ljudje, ki hočejo še za liberalne veljati. Na Dunaju se je v delegacijah na-glašalo, da je Plener s svojim netaktnim postopanjem proti mladočeškim delegatom razžalil češki narod sam, ravno tako dosledno je sedanje postopanje proti Plenerju razžaljenje onih čeških deže-lanov, katere on zastopa v deželnem in državnem zboru. Seveda Plener naj pa tudi pomisli, da je on s svojim netaktnim postopanjem zakrivil nevoljo proti sebi in naj v bodoče drugače postopa, če hoče igrati kako vlogo v politiki.
Osnova češkega deželnega narodnega društva za Moravsko. Po sklepu shoda zaupnikov češke narodne stranke na Moravskem se je osnovalo te dni deželno narodno društvo za Moravsko, katero bode nekako vodilo delovanje morav-skih Staročehov. Pri osnovi tega društva so bili državni poslanci Fanderlik, Helcelet, Kulp, Roskošny in Začek. Dr. Helcelet in dr. Otokar baron Pražak sta govorila o tem, da se Nemci pritožujejo, da Cehi hočejo uničiti nemške trgovce in obrtnike. Govornika sta dokazala, da so Nemci začeli najprej borbo proti češkim trgovcem in še le potem so Cehi začeli priporočati: Svoji k svojim, kar bodo priporočali tudi za naprej. Fanderlik je pa naglašal, da Cehi morajo pred vsem gledati na to, da preprečijo popolno zmago nemških liberalcev. Potrebno je pred vsem, da 6e osnuje trdna večina v državnem zboru, ker Cehom preti ponovljen Bachov absolutizem. Odvetnik dr. Sromata je pa dobro osvetil
delovanje Mladočehov na Moravskem, ki narodu kdo ve kaj obetajo, ali dosedaj še neso nitesar dosegli. Pojasnil je posebno puhlost mladočeškega radika-lizma. Mladočehi neso niti resni niti radikalni možje, zato tudi ničesa ne dosežejo. Izvolili so dr. Sroma predsednikom novega društva in deset odbornikov.
Nemški driavni *bor se snide jutri in kmalu se bode pokazalo, ima li res vlada večino za vojaško predlogo. Kakor stvari sedaj stoje, bodo odločili Poljaki. V prejšnjem državnem zboru so bili za vojaško predlogo, ali v njih klubu se je bilo odločilo le z majhno večino, da glasujejo za njo. Pri novih volitvah je pa baje voljenih nekaj novih poljskih poslancev, o katerih se pa misli, da ne bodo glasovali za vojaško predlogo. Z novimi volitvami se je pa vendar le nekaj pridobilo, če tudi zmaga vojaška predloga. Ze v prestolnem govoru se bode naglašalo, da se stroški za vojaško predlogo ne pokrijejo z novim obremenjenjem nižjih stanov. To se obeta zaradi tega, ker bi drugače protisemitje ne glasovali za vladno predlogo in protisemitje so pa postali že faktor, s katerim se mora poštevati. Prijatelji nižjega prebivalstva morejo biti zadovoljni, da se je z volitvami vsaj preprečilo novo obreme-njenje nižjih stanov.
Bolgarija. V Bolgariji se je osnovala neka nova opozicija in začela izdajati svoj list v Sofiji. V novi opoziciji so štirje bivši ministri in kakor se iz prvih številk njih lista razvidi, teh gospodov ne vodijo kaka stalna načela, temveč le nasprotstvo do Stambolova. V Bolgariji jih je mnogo, ki so nevoljni, da tako dolgo vlada Stambolov. Radi bi, da bi se spreminjevala vlada, kakor so se v začetku bolgarske samostojnosti, ko so se vedno menjali ministri. Posebno Radoslavov že dolgo ruje proti Stambolovu, ker bi rad prišel na njegovo mesto. Radoslav je jako nadarjen mož, bil je že večkrat minister, jedenkrat celo ministerski predsednik, ali ima to slabost, da se nikdar s svojimi tovariši razumeti ne more. Najbrž tudi v opoziciji ne bode dolgo skupno postopal s svojimi drugovi, temveč kmalu nastopi svojo pot.
Norton. Preiskava proti Nortonu vrši se dalje. Preiskovalni sodeč Athalin zaslišava priče. V soboto bila sta zaslišana tudi dva uradnika angleškega veleposlaništva. Zaslišani poslanec Deroulede ni hotel ničesa povedati prijateljem, kaj ga je vprašal sodeč. Rekel je samo, da se mu je politika popolnoma pristudila in se za kaka štiri leta preseli na kmete in niti političnih listov ne bode več čital. Deroulede je bil na Francoskem najgorečnejši oznanjevalec maščevanja proti Nemčiji za poraze 1870. leta, in je delal za zvezo z Rusijo. Zaradi tega je vsekako pomenljivo, da se on odtegne politiki. Menda je spoznal, da ga drugi francoski politiki prav ne razumevajo. — Norton se pa ne bode pred sodiščem imel zagovarjati le zaradi ponarejenih papirjev, temveč tudi raradi dvoženstva. Leta 1877. leta se je bil z neko žensko poročil pred francoskim konzulom v Suezu. Cez štiri leta je pa zapustil soprogo in se v Gibraltaru z nova oženil, ne da bi bil od prve žene postavno ločen. To je sedanja preiskava pojasnila.
Cerkveni letopis.
Francoske novice.'
Boj proti redovnicam se s satansko zlobnostjo nadaljuje. V Marselju je odbor za bolnišnice sklenil s 6 proti 4 glasovom, da se uvedejo namesto redovnic navadne postrežnice. Štiri mesece imajo še časa uBmiljenke in potem bo 80 sestra brez — strehe. Ljudje so silno razburjeni. Meseca maja je bilo v Lurdu nebrojno romarjev. Bolnikov je bilo tudi veliko; mej njimi se jih je mnogo na naglem ozdravilo.
Zanimivo je pismo nekega zdravnika, tičoče se čudežnih ozdravljenj turških. Priobčil ga je pred kratkim učeni dr. Rsisarie, tajnik znamenitega zdravniškega francoskega društva, kateremu je bilo pisano. Glasi se tako-le:
»Prosim Vas za važno uslugo; sicer nimam nobene pravice, da bi se na Vas obračal, samo do-brotljivost Vašega značaja mi dovoljuje upanje, da mi storite, kar Vas prosim.
Pred nekaj leti sem priobčil knjigo, v kateri sem zapisal krivično trditev o lurških romanjih. Uzrok temu so bili nauki in ideje, ki sem jih prinesel iz šole. Ta trditev pa me je težila kot hudo očitanje v mojem notranjem življenju. Na vsak način sem skušal to popraviti. Povsod sem še to
storil, samo ča je že kak izvod v arhiva vašega vseučilišča. Zato prosim, skazite mi ljubav, in pojte v knjižnico. Na strani, ki Vam jo naznanjam, izbrišite tisti nesrečni stavek, ki ga popolnoma preklicujem. Odpišite mi, da bom miren. Vekomaj Vam bom hvaležen." Da bi le bilo več takih poštenjakov! — Katoliška Francija je lepo zastopana v Cikagu. Bratovščina narodne obljube presv. Srcu je poslala v razstavo raznovrstne Statistične podatke in zapisnike vseh škofij, cerkva, kapelic, duhovnikov, katoliških časopisov itd. — Družba za razširjanje sv. vere je izložila svoj letopis v treh jezikih. — Konečno je na razstavi popolna statistika vseh dobrodelnih spomenikov krščanske ljubezni.
Dnevne novice.
V Lj ub Ijani, 3. julija.
(Katol. politični shod na Dolenjskem.) »Dolenjske Novice" pišejo v zadnji številki z dne 1. julija: Večkrat smo že povdarjali v našem listu, koliko pomembo ima za slovenski narod slovenski katoliški shod, ki je bil vlansko leto v Ljubljani. Njegovi sklepi nam morajo biti vodilo za ravnanje naše bodi si v katerih koli razmerah, ako hočemo res doseči pravo časno in večno srečo. Pa kako bi tudi ne bilo tako, vsaj so se posvetovali in govorili o teh sklepih najboljši in najplemenitiši možje slovenski iz dubovskega in svetnih stauov, možje, ki so že dostikrat pokazali ne le z jezikom, ampak tudi z dejanjem, kako prisrčen jim je blagor milega naroda slovenskega? Kako bi moglo biti drugače, ko so naše početje blagoslovili ne le naši slovenski škofie, ampak celo glavar vesoljne cerkve, rimski papež. Toda obilen plod bode rodil oni shod le takrat, ako preidejo njega sklepi našemu narodu v kri in mozeg. Da se pa to zgodi, jih mora poznati. Storilo se je že marsikaj v ta namen; zlasti so naši katoliški listi pojasnjevali to in ono, ali vendar smemo trditi, da je potreba še prav dosti dela, predno bomo na Dolenjskem dosegli ono plemenito svrho, posebno še radi tega, ker naši ljudje čujejo tudi marsikaj katoliškemu shodu nasprotnega. Ni dosti, samo pisati, marveč potreba je tudi ljudstvu z živo besedo kazati, kaj je bil katoliški shod in kaj namerava. Radi tega se je obrnil tukajšnji pododbor osrednjega katoliškega odbora do gospodov v Ljubljani, naj blagovole v Novem Mestu prirediti javni shod ter govoriti našim vrlim ljudem, kakor so to storili že v več krajih blizu Ljubljane. Z veseljem naznanjamo že danes, da so se nam gospodje prijazno odzvali ter obljubili, da pridejo v naše mesto. Shod bode 30. julija ali pa 6. avgusta. V prihodnji številki bomo naznanili čas in kraj shoda. Ze sedaj pa vabimo prav prijazno vse svoje somišljenike, naj naše dobre ljudi pripravljajo in nagovarjajo, da se obilno udeleže shoda; tu se bodo prepričali, da katoliško ne govori in mislijo samo duhovni, ampak tudi učeni in imenitni svetni gospodje ! Torej na shod v Novo MeBto!
(Petindvajsetletnih) svojega obstanka obhajalo je včeraj društvo tiskarjev na Kranjskem. Ob 11. uri dopoldne je bila slavnostna seja, h kateri so se sešli vsi društveniki in tudi lastniki ljubljanskih tiskarn ali njih zastopniki. Počastil je zbor tudi blagorodni gospod župan ljubljanski. Najprej je društvu predsednik, gosp. Fr. Hribar slikal delovanje tiskarskega društva v pretekli 251etni dobi ter naznanil, da je v spomin današnje slavnosti družba svojim dobrodelnim napravam pridružila še blagajno za podpiranje tiskarskih sirot, katera začne delovati z današnjim dnčm. Nato je blagajnik, gospod Val. A r s e 1 i n stavil v imenu odbora in vtemeljeval predlog: naj društvo tiskarjev imenuje lastnike tiskarn in društvenega zdravnika gospoda dr. Drča častnimi člani, kar se sprejme enoglasno. G. prol. A. Zupančič kot zastopnik „Katoliške Tiskarne" se zahvali v imenu lastništva svoje in drugih tiskarn za častilno imenovanje zlasti zarad tega, ker je to odlikovanje gospodarjev znamenje, da hoče društvo tiskarjev tudi še nadalje ostati v lepi, prijazni zvezi z delodajalci, kar bode gotovo društvu v prospeh. — V tej slavnostni seji so tudi tiskarski učenci ljubljanski poklonili društvu lepo spominsko diplomo v okvirju.
(Ogenj.) Na sv. Petra in Pavla dan zjutraj okoli 5. ure vnel se je umeten mlin posestnika J. Gvardija na Viru pri Doba. Začelo je goreti v žlebovih, po katerih teče pšenica na kamna, najbrž so bili stroji premalo namazani. Po žlebovih se je
ogenj hitro razširil pod streho, ki je bila naeukrat vsa v ognju. Dobska in domžalska požarna bramba sta bili hitro na m^stu pogorišča in sta po triurnem delu zadušili ogenj. Pogorela je vendar vsa streha na mlinu iu hiši, tudi v mlinu je mnogo škode pri strojih in pšenici. Posestnik je bil zavarovan. Ljudje pravijo, da je to opomin božji: Posvečuj zapovedane praznike!
(Volitev župana.) Iz Hrenovic, dne 1. julija: Pri današnji volitvi bil je mesto pokojnega H. Kavčiča za nadžupana hrenoviške občine izvoljen gosp. Janez Debevec, posestnik v Slavinjah.
(Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani) vršč se vsprejemni izpiti za vstop v prvi razred v poletnem obroka dnč 15. julija, počenši ob 8. uri zjutraj. — Učenci, ki žele delati ta izpit, morajo se spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih namestnikov, dne 9. j u 1 i j a med 8. in 12. uro oglasiti p ri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesti krstni list, in ako so doslej obiskovali ljudsko šolo, dotično obiskovalno spričevalo, ter plačati pristojbino 3 gld. 10 kr., katera pa se njim zopet vrne, ako vsprejemnega izpita ne zvrš^ z dobrim vspehom. Vnanji učenci se morejo k vspre-jemnim izpitom oglasiti tudi tako, da pravočasno po pošti pošljejo gori navedeni listini in pristojbino; a ti se morojo 15. julija pred 8. uro osobno predstaviti ravnatelju.
(Na celovški gimnaziji) končali so šolsko leto v nedeljo dne 2. t. m. Zrelostne preskušnje bodo od 4. do 8. julija.
(Nevihta.) S Koroškega: Na dan sv. Petra in Pavla napravila je huda nevihta mnogo škode po raznih krajih Koroške, zlasti okoli Sokovega, Sent Vida, v Rožni in Goriški dolini.
(Iz Slovenjegradca.) Dne 26. junija se je pripeljal Njih c. Visokost gospod nadvojvoda Ferdinand mlajši sin Njih. c. Visokosti gospoda nadvojvode Karla Ludovika ob šestih popoldne s spremstvom v naše mesto, ter je vsakikrat tukaj prenočil. Celo mesto je bilo z zastavami okrašeno. Kakor smo videli, vihrale so tudi na zvoniku c. k. nadžupne cerkve v Šmartnu pri Slov. Gradcu, kjer se je bilo veliko ljudstva ob okrajni cesti zbralo, da bi Njih c. Visokost videli in pozdravili. Drugi dan bile so v Šmartnu taktične vojaške vaje in pri tej priložnosti je tudi počastil c. Visokost ondašnjega g. nadžup-nika in dekana dr. Jos. Suc-a s svojim pohodom.
(Misijon.) Z Razdrtega, one 1. julija. Tu se je vršil od dne 24.—29. junija sv. misijon. Lepo po-božnost vodila sta prečast. gg. oo. K. Heidrich in Nežmah, zaključil jo je visokočastiti' g. dekan in kanonik postojinski, ki je v praznik sv. Petra in Pavla blagoslovil misijonski križ in vodil procesijo s sv. rešnjim Telesom. Ljudstvo pod Nanosom se je za sv. misijon zelo zanimalo. Obhajanih je bilo 900. — Ob tej priložnosti se je ob enem blagoslo-' vila nova soha Matere božje. Izdelal jo je g. Jožef Grošelj, kipar v Selcih, iz varaždinskega kamna, lično in po primerni ceni.
(Konec. šolskega leta na ljudskih šolah ljubljanskih.) 0. kr. mestni šolski svčt je določil, da je tekoče šolsko leto na mestnih ljudskih šolah ljubljanskih skleniti v soboto, dne 15. julija.
(Oproščen.) čast. g. S t o j a 1 o w s k i, poljski duhovnik, ki so ga tožili najraznovrstnejših prestopkov in zločinov, mej drugim tudi razžaljenja Nj. Veličanstva v spisih, in da je s temi spisi dražil ljudi v sovraštvo do gosposke in do raznih stanov, je bil dne 29. junija po dolgotrajni preiskavi pred porotniki. Imenovani gospod je v svoji ljubezni do ljudstva zapisal marsikako trpko proti gosposki, plemičem in Židom. Veliko je imel prestati zaradi tega. Porotniki so ga pa osvobodili.
(Šolska slavnost.) Iz Šel pri Sumbregu dne 22. jun. t. 1.: Kdor se je količkaj zanimal za 300-letni spominski dan zmage pri Sisku, ve, da glavni junak in zmagovalec v bitki pri Sisku je bil ne-ovrgljivo hrabri Andrej iz rodu »Turjaških", kateri so imeli tudi nekdanji krasni grad „Sumbreg" (nemški Sehonberg) v posesti. Oče Andreju je bil Vuk Eogelbert I. Turjaški in »Šumberški". In ravno ta okolnost je dala povod, da smo iz lastnega nagiba sklenili, tukajšnji šolski mladini ta dan po svojih skromnih močeh prirediti nekoliko veselja ter ob jednem vcepiti jej v nežna srca ljubezen do mile slovenske očetnjave. Že predvečer 21. jun. naznanjal je raz precej visokih šumberskih razvalin velik kres ter grom topičev celi širni okolici slavnostni dan. Druzega dni ob 9. uri zbrala se je vsa šolska mladež v šolski sobi na Selih, od koder se je potem podala
mej neprestanim pokanjem topičev na četrt ure oddaljeno razvalino šumberško, kjer stoji mala a lična podružna cerkvica posvečena s/. Katarini. Ob 10. uri bila je slovesna sv. maša, pri kateri se je pela pesem v čast sv. Ahaciju in ob koncu sv. maše odpela se je zahvalna pesem. Po dokončanem opravilu v cerkvi Šli so šolski otroci na zato odločeni prostor, Tu je bil postavljen ličen šotor. Na to pojasni gosp. administrator in katehet Josip Kos v kaj jedernatem in ,podučnem slavnostnem govora pomen današnjega dne, kojega so otroci in mnogo-brojno zbrano občinstvo prav pazljivo poslušali. S trikratnim »slava"-klicem na domovino iu presv. cesarja Frančiška Jožefa I. konča svoj govor, kateremu so vsi pričujoči navdušeno pritrdili. Zatem so otroci odpeli tri kitice cesarske pesmi ter „ Avstrija moja" pod vodstvom g. učitelja Mir. Jazbec-a. Na to deklamoval je prvi deček celo 43 odstavkov obsegajočo narodno pesem o boju pri Sisku: „Rav-bar" ; drugi: »Sisek rešen" (Hicinger) : tretji „Lav-don" in zadnji: „Slava Slovemcem" (Virk). Potem so bili otroci pogoščeni; g. administrator pa je po vrhu še otroke in^mnoge odrasle obdaroval s spominsko knjižico Koblarjevo: »Zmaga pri Sisku". Lepa slavnost ostane vsem udeležencem v lepem spominu.
(Iz Rovt,) 1. julija. Vsled mnogih prošenj je visoko trgovinsko ministerstvo dne 6. junija t. 1. vendar le dovolilo pošto v Rovtah. Imeli bodemo takozvano pošto s potom. Pisma bode pot donašal vsaki dan iz Dolenjega Logatca. Tudi nabiralnica poštne hraniluice se bode v Rovtah otvorila. Kako primerno bode to za mnogoštevilne posle, ker bodo lahko svoj zaslužek varno in obrestinosno nalagali v poštno hranilnico! Služba poštarjeva za Rovte je že razpisana. Kmalu bodemo stopili v ožjo dotiko z drugim svetom. Ne samo dvakrat na teden, kakor dosedaj, ampak vsaki dan bodemo lahko zvedeli in brali, kaj se drugod godi, pa tudi poročali o svojih domačih veselih in žalostnih dogodkih. Obvarovani bodemo mnogih sitnostij in troškov, katere smo dosedaj imeli radi tako oddaljene pošte. Nova cesta, jedna najlepših na Kranjskem, ki je bila lani do farne cerkve v Rovtah narejena, se bode najbrž prihodnje leto do meje žirovske občine nadaljevala. Dne 21. junija je bil sam blagorodni gospod deželni glavar z nadinženArjem Vičel-nom v Rovtah, da si je ogledal kraj, po katerem naj bi se cesta naredila. Tudi blagorodni gospod Lovro Šebenikar iz Rakeka, predsednik logaškega cestnega odbora, je došel tisti dan v Rovte in se potegoval za nadaljevanje ceste, za katero si je že dosedaj pridobil toliko zaslug. Veleblagorodnemu gospodu deželnemu glavarju so se Rovte jako dopadle. Sploh utegnejo rovtarski hribi postati obče priljubljeni kraj za izlete. Iz Logatca, z Vrhnike in celo od drugod prihaja skoraj vsako nedeljo mnogo gospode v Rovte. Krasna okolica: gozdiči, vrsteči se z njivami, seno-žeti in pašniki, velike kmečke hiše, raztresene po dolinah in po hribih, prelep razgled na gorenjske in na notranjsko planine, vse to navdušuje slehernega tujca. Neki prav odličen gospod je rekel: „Kaj potrebujemo iskati lepih krajev po tujih deželah ? Z Rovtami se le malokateri planinski kraj meriti more.
(Dalmatinske novice.) Namestništvo je potrdilo pravila novega društva: »Kmečko gospodarsko društvo Dalmacije" s sedežem v Zadra. Namen mu je: nravstveno in gospodarstveno zboljšanje naroda in napredek poljedelstva. Društvu član more biti vsak, ki plača 2 gld. na leto. List, ki se bo izdajal, dobival bo zastonj. Bog daj srečo, da bi se zanemarjenemu kmečkemu stanu v Dalmaciji zboljšalo stanje. — Kakšne so tiskovne razmere na Hrvaškem, je znano. Malokateri dan preide, da ne bi bil „Obzor" ali Hrvatska" zaplenjen; često sta oba; če pa izideta, imata gotovo nekaj praznega. Kaže se, da se v Dalmaciji skušajo v tem obziru s Hrvati. Poučno-zabavni (!) časopis »Hrvatska", ki je jel nedavno izhajati, je bil letos med 12. številkami dvakrat zaplenjen. Velikrat se kaj takega po svetu ne dogaja. — Dne 26. t. m. so kopali v Zadru vojaki zemljo izpod starega zida bivše trdnjavice. Tu se zruši gorenja stran zida nanje in jih podsuje. Jeden je mrtev, štirje pa nevarno ranjeni. — O zaderskih Hotentotih, ki so napadli brez vsacega vzroka slavilce Gunduličeve, se vedno več sliši. Za zidom skriti so čakali pri-šlecev oboroženi s kamenjem; k sreči so jib spazili orožniki in jih razgnali. Nekega gospoda so bili s palico po glavi, ker je nosil trobojni trak.
Med njimi je bil tndi dopisnik laškim novicam. Dovolj bo imel poročati v domovino o omiki dalmatinskih bratcev. — .Smotra", srbski listič, ki je 'razkačen na vse katoliško in hrvaško, je pisala članek o volitvah v Nemčiji. Tam našteva tri demagogije: klerikalno, napredno in £ o c i j a 1 i s t i č n o. Katoličane imenuje po protestantskem vzorcu klerikalce in jih šteje v jedno vrsto s soeijalisti. Tudi drugod se kaj tacega dogaja. Kaj, ko bi se morda včasih kaki stranki reklo .vladna demagogija". — V slavo Gunduliču so vzlasti povdarjali njegovo versko prepričanje, njegovo živo krščanstvo. .Katel. Dalmacija" piše o tem: .Gundulica kot pesnika dosegati je redkim dano. Kar pa moremo in moramo, je to, da mu sledimo v krepostih krščanstva, Človeštva in domo-vinstva. — On, prvi sin svoje ožje domovine, se ni sramoval vsako leto kot najnižji meščan v krogu ponižnih redovnikov na osamljenem malem, skalnem otočiču Dakoš, daleč od šuma in ropota, misliti na svojo dušo in na večnost". Vsakoletne duhovne vaje tega veleuma in ženijalnega pesnika budite tudi našim parnasovcem v vzgled. No bilo bi toliko gnjilega, nezrelega, surovega v našem slovstvu, če bi naši slovstveniki več mislili na svojo dušo in njeno popolnjenje. .Katol. Dalmacija" nadaljuje: .Danes se misli vkljub zgodovini in zdravemu razumu, ki nikakor ne moreta deliti duševnega veličanstva, plemenitosti srca in domovinske kreposti od iskrenega verskega prepričanja, najti v borbi proti veri za narode tisto krepost, ki jih v stiski krepi, da ne obupajo, tisti vrelec, iz katerega pijo vodo življenja in moči. Neumneži! Glejte Gundulič*. Ce bi bil brezbožnik, umrl bi bil v razuzdanosti, neznan, nepoznan, ali pa bi bil zapustil potomstvu spomin Judov ali Herostratov. Pomnimo in učimo se!" Temu pristavljamo: Pomnimo tndi mi to resnico, ki jo kliče najradikalnejši dalmatinski list svojim rojakom. Brez verskega življenja. ni moči, ni značajev, ni kreposti!
ClC)
^ a l: i f
O'
iesti te2ni občni ztioz
„ 3£atol. tiskovnega društva v £juM}ani'( v stccc, dne 5. jnfija c6 I J. uzi dcpcOnc v veliki 3voiawi
fl 11 c-z o d ti c j-1 ox> 5 (Le paf
a ce.
''Dnevni red:
1.	i>cdni£ot? ocjoror.
Š^ajnidot>o potočiČo o odbosot>e-m de-"Coraviju. -d minoČem dr-uitceiieviv Cetu. tet) not>i & odSo
4. Soaamezni viaireti..*)
a/ni, d«ii 19. junija 189$.
_(9dbor.
Društva.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda za :> r d s k i okraj) bode imela letošnji občni
zbor prihodnji četrtek dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne pri Slaparju v Lukovici. K obilni udeležbi uajuljudneje vabi	odbor.
(P t u j s k a podružnica sv. Oirila in Metoda) hotela je dne 25. junija zborovati pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Vsled neugodnega vremena moral se je shod preložiti. Vršil se bo ob v s a-koršnem vremenu v nedeljo 9. julija ravno tam. K obilni udeležbi vabi
n a č e 1 n i š t v o.
Telegrami.
Dunaj, 3. julija. Grof Taaffe je odpotoval v Nalžov.
Dunaj, 3. junija. Tat Groschl je mej sprehodom skočil s koridora na dvorišče in bil takoj mrtev.
Praga, 2. julija. V Strašnici se je sešlo kacih 500 delavcev, ne da bi bili napovedali shod. Shod je razpustila policija. Kacih 80 mladih ljudij, ki so se ustavljali, so zaprli, drugi so se razkropili.
Praga, 3. julila. Mej 93 osebami, ki so jih včeraj v Strašnici zaprli, sta jeden trgovski akademik in jeden šolski deček, drugi so pa delavci. Izročili so jih kazenskemu sodišču.
Gostinec, 2. julija. Cesar se je včeraj semkaj pripeljal in je bil navdušeno vsprejet od topliških gostov. Cesar je takoj obiskal cesarico.
Rim, 2. julija. V Monte Saracinu pri Foggii bil je hud potres, ki je napravil nekaj škode.
Kolonja, 3. julija. „Kolnische Zeitung" je izvedela iz najboljšega vira, da se vse-kako snideta nemški cesar in ruski carjevič ob carjevičevem povratku.
Berolin, 2. julija. Ne ve se sploh, če letos potuje cesar na sever. Dokler se ne reši vojaška predloga, nikamor ne odpotuje.
Tuj c i.
27. junija.
Pri Maliču: Reichman, Reiner, SelnaaD, Kulm, Popper, Ehrenfeld, trgovci; Ratzky, potovalec; Hanke uradnik, s sestro, Scmidt s sestro; Dobesta in Regen, z Dunaja. — Kopper, trgovec, iz Linca. — Cuček, zasebnik, in Brandl, živinonad-zdravnik, iz Gradca. — Ilensel, zasebnik; Molicli z nečakinjo; Hofbauer in Pamer iz Trsta. - - Pluhaček, trgovec, iz Brna.
—	Freudenthal, trgovec, iz Budimpešte; Kos iz Maribora. — VVieser, zasebnica, iz Bleda. — Ivančič iz Cirkelj. — Gruntar, notar, iz Logatca.
Pri Blonu: Schulhof; Steiner; Semen in Winter, trgovca; Lederman, Rosenbaum, Berte, potovalec, z Dunaja. — Okorn, Bobnar, Pire, Ostermann iz Novega Mesta. — Hoffman, poštar, iz Sarajeva. — Miekulič s sinom, Buceari, Rovere iz Trsta.
—	Gottinger in Hiltl, poročnika, z Reke. — Aussenik, poštni kontrolor, in Brichta iz Ljubljane. — Baš, notar, iz Celja. — Meier, trgovec, iz Monakovega. — Gatseh, trgovec, iz Kostanjevice.
Pri Južnem kolodvoru: Wassnig in Jeršan, trgovca, z Dunaja. — Stock, posestnik, z Reke.
Pri avstrijskem caru: Albera, trgovec, iz Maribora
Vremensko sporočilo.
I ~
J j Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine 1 na 24 ur v 1 mm
opazovanja	zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
7. u. zjut. 1| 2. u. pop. 1 9. u.zveč.	7383 736 1 735 6	170 26-2 212	si. vzh. si. j vzh. si. sever	oblačno jasno n	0 00
17. u. zjut. 2] 2. n. pop. j 9. u. zveč.	737-5 736'0 736 7	21-0 26 6 21 6	brezv. si. sever	jasno del. oblač.	0'00
arednja temperatura obeh dni 21-5° in 231", oziroma za 2 5 nad in 4 0° pod normalom.
Zahvala.
828 (1)
Za vsestranske izraze srčnega sočutja o smrti iskreno liubljene matere, oziroma stare matere in tašče
Barbare Penčuh,
dalje za častno udeležbo pri pogrebnem sprevodu izrekajo vsem p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito prečastitej duhovščini, gospodom meščanom, ki so blagovolili nositi rakev in zraven svetiti, gospodom nositeljem vencev in gosp. pevcem idrijske čitalnice in delavskega bralnega društva za prelepo in do srca segajoče petje v cerkvi in na grobu, svojo najtoplejšo zahvalo.
V Idriji, dne 1. julija 1893.
Žalujoči ostali.
t
32!» 1
I
Žalostnim srcem naznanjamo rodbini, prijateljem in znancem, da je v soboto 1. julija v Gospodu zaspal
Fran Lazar,
4	'
župnik t Sv. Petru u šumi poleg Puzina
v svoji 63-letni starosti. Pogreb je bil danes v ponedeljek.
Priporoča se v blagi spomin!
Sv. Peter u šumi (Istrija), 3. jul. 1893.
Janez Lazar,
brat.
Iv. Perpar, nečak, pravnik.
Dunajska borz
Dn6 3. julija.
Papirna renta 5%, 16 davka ....	97	gld.
Srebrna renta 5%, 16f, davka ....	97	.
Zlata renta 4%, davka prosta.....117	„
4% avstrijska kronina renta, 200 kron . .	96	.
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	984	„
Kreditne akcije, 160 gld................335	„
London, 10 funtov stri........123	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„
Cesarski cekini ....................5	„
Nemških mark 100 ..................60	„
65 kr. 55 .
90 „ 75 „
'	B
25 . 80 „ 82'/,. 86 . 70 .
Dni 1. julija.
Ogerska zlata renta Kf,.......116	gld.	60 kr.
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	94	„	80	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	147	„	—	.
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	164	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld..........193	.	50	„
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	98	„	80	„
Zastavna pisma „ „ . . „ 4l/t%	—	.	—•	„
Kreditne srečke, 100 gld..............196	.	50	„
8t. Genois srečke. 40 gld....... 67	.	50	.
Hiša na prodaj.
Hiia v dobrem stanu na lepem prostoru z velikim vrtom, njivami in gozdom pri sv. Duhu blizu kolodvora „Skofjaloka" lastnina posestnice Katarine K o v a č i č, cenjena na 2735 gld., bo dne 20. Julija, oziroma 17. avgusta prodana na odltni dražbi pri sodišču v Skofjl Loki. — Hiša je posebno primerna za kakega vpokojenega duhovnika. 323 3-3
xxxxxxxxxxxxxxxxx
6°|0no bolgarsko državno * hipotekama posojilo *
1892.1. v zlatu.
Zajamčeno s prvo hipoteko na železnicah Buščuk -Varna, Kaspičan-Sofija-Kistendil W in pristanišči Burgas in Varno. S Popolnoma davka in pristojbin pro-g sto za zdaj in za zmeraj. X Povračljivo al pari v polletnih žre- X X banjih v 33 letih.	X
X Se ne more konvertovati do 1898. leta. Jf m Mejnarodni naložni papir, kutovan na ~ fi Dunaju, v Berolinu, Amsterdamu in ft Genfu.
X Se obrestuje po sedanjem kurzu s X 6-30 °/0.	50 12
Menjalna delniška družba £
„M *ERCU H« S
X VVollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstr. 75 B. £
kkxxxxxxxxxxxxxxxx
a.
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	—	gld.	—	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............23	.	30	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld.....—	.	—	.
Ljubljanske srečke.........22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	149	.	50	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2880	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . • •	103	,	50	,
Papirnih rubeljev 100 ..............129	„	50	„
JUT Nakup ln prodaja "&Xt vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju
K u 1 a n t n a
najmanjšeza dobitka, izvršitev naročil
na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E R C U B"
VVollzeile št. tO Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obiestovanja pri popolni varnosti n n 1 o ž e m 1 h glavnic.