Poštnin« plačana » ootnvtat
Leto LXI
V Ljubljani, v četrtek 2"V novembra
Sle v. 2<>K
Cena 1Л0 Din
Naročnin« mesečno t* I >iu. za »nozeni-Ilm 44) Din — ne-dehska izdaja celoletno 'tb Din, ca inozemstvo I JU Din
(J redni*i vo je » Kopitarjevi oLfc/UI
SLOVEJSEC
Telefoni Kreda lit tai dnevna »Id Iba 109ђ — nočna tfN, 2994 is WS»
Ček račun LjubI lana št HlhVi ia 10Л4Ч /a i ■■*<•■ «te, Sarajevu 11» *'<Л Zagreb šiv Vj.iIII, Ггацв-I >miiji| Ј4.7Ч'
Uprava: Kopitarjeva t», telefon 2V9J
Uhaja vsak dan ojatraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Nemci pri nas in naši pri Nemcih
V nedeljo je v Novem Sadu imela občni zbor »6vubsko-nemškn kulturna zveza« (Schwäbisch-deutscher Kulturbund), vrhovna organizacija v m-h Nemcev v Jugoslaviji. Naši Nemci »o obenem obhajali 10-letnico smrti svojega domačega narodnega buditelja in pesnika Adama M. Gutenbriinna. Zborovanje ni imelo značaja občnega zbora z navudnimi spremljevalnimi okoliščinami. kakor so podrobne razprave o raznih upravnih zadevah, temveč je to bila res-n~ in mogočna manifestacija nemštva v Jugoslaviji.
Nad odrom je visel ogromen napis »Schwäbisch-deutscher Kulturbund«, na levi čez jugoslovansko zastavo geslo «Zvesti državi!« (staats-trou), desno /opet na barvah obdonavskih ftva-bov (zeleni in beli) »Zvesti narodu!« (volkstreu). To je geslo nemške kulturne zveze, ugotavlja .Deutsches Volksblalt«, osrednje glasilo Nemcev v Jugoslaviji. »Zvesti državi, zvesii «vo-jemu ljudstvu in vdani svojemu kralju!« je vzkliknil senator dr. G. Grassl v uvodnem govoru.
Poleg delegntov, ki so predstavljali M) kulturnih organizacij, včlanjenih v zvezi, so prišli nu zborovanje tudi predstavniki oblnstev in jugoslovanskih kulturnih ustanov, kakor »Srpske Matice.. Ozračje, v katerem se je vršilo zborovanje in samozavesten nastop Nemcev, pričajo pred vsem svetom, da se nemška narodna manjšina pri nas počuti doma. Lahko organizira prireditve, javne nastope, razvija se kulturno in gospodarsko, ne da bi jo večinski narod nudlegoval. Dani so ji vsi pogoji, da lahko ostane svojemu »narodu zvesta«, če je bila na občnem zboru sprejeta resolucija, ki proglauš Kulturbund za ognjišče nemške narodne kulture in vzgojevalnico čutu nemške nnr. skupnosti«, čeprav so med to skupnostjo postavljene politične meje. nimamo mi prav nič proti temu. Želimo samo. da bi Nemci priznali pravico do gojitve čuta narodne skupnosti tudi manjšinam, ki živijo v njihovih narodnih državah, recimo Slovencem v Avstriji!
Dne J(l junija IVJO so Nemci na velikem taboru pod milim nebom v Novem Sadil položili temelje svoji kulturni in politični zgradbi, ki ji je «Schvsiibisrh-doutsehcr Kulturbund poslal varna streha. \dum Miiller-Gutenbrunn. ki je prvi pozivat svoje rojake nu odpor proti mnd-Jarstvii. je 4e doživel ta veliki dan. ko so Nemci I u lik o svobodno stopili na plan in se organizirali. Z zahvalno pesmijo so zaključili ta tabor: zaslutili so. de bodo lahko v Jugoslaviji svobodno živeli, "šele pod Jugoslavijo se je lahko uresničil ni'hov sen. "•da bi svojo hanntsko domovino. ro/bilo na vse kose. /ope» zbrali, šele v Jugoslav!ii so Nemci lahko šli na delo po Glinen h run novi oporoki:
»Versammelt darin die Schwaben wieder
und singt die alten.
singt die deutschen l.ieder!«
(Zberite v njej — domovini — ftvube in poj-le slare, pojte nemške pesmi.) Senator Grussl je v svojem govoru Inhko naslovil na jugoslovanska oblast v a prošnjo, nnj »še n a il a I j e s simpatijami spremljajo delovanje kulturne zveze,.
Med težnjo narodnih manjšin, da bi ostale »zveste svojemu narodu« iu da bi gojile čut skupnosti z njim, dn bi razvile svojo kulturo / vsemi narodnimi uvojstvl, čeprav jih ločijo od večinskih narodov politične meje, in med zatrjevanjem. da hočejo ostati zveste državi, v kateri živijo, ne vidimo mi niknkega protislovja. Nikakegu protislovja ne najdemo v geslu »Zvesti narodu in zvesti državi!«, kakor tudi ne v namenu, izraženem v resoluciji v Novem Sadu. >da se hočejo nemške narodne skupine razvijati v duhu trdne zvestobe do prirojene narodnosti in v duhu ljubezni do kralja in domovine.« Naj bodo o tem Nemci v Avstriji in Nemčiji prepričani!
Ce v Sloveniji kljnb temu gledamo na problem nemške narodne manjšine nekoliko ostreje kakor n. lir. sosedi Avabov v Biinatu, so za to dani temeljiti razlogi v zgodovini našega političnega življenja in tudi precej drugačni politični usmerjenosti nekaterih nemških skup n v Sloveniji v primeri z usmerjenostjo hanatskih ftvabov. Naj vendar že Nemci pri/najo. dn si Slovenci in Nemci stoje nasproti kakor večinski narod proti manjšini, ki je bila nekdaj nosite-Ijica političnega, gospodarskega in kulturnega pritiska nad nami in ki je še danes ohranila svoje gospodarske pozicije, ki si jih je lahko ustvarila rndi svojega priviligiranega položaja pod Avstrijo. Da pa nismo prežeti r. maščevalnimi strastmi, Nemci sami aohro vedo. (če se nuni je po 1? lelih posrečilo nacionalizirati gasilska društva ob meji!). Gotovo ne pretiravamo. ako trdimo, dn smo v gospodarskem po-eli'du celo v defenzivi proti nemškemu kapitalu! Kadar nemški tisk Izven Jugoslavije našteva. kuj vse so Nemci imeli v Sloveniji pod Avstrijo, tako rad pozablja, da so n. pr. kultni ne ustanove, šole in razna nemška društvu bila namenjena avtohtonemu prebivalstvu in do so bila nemška zalo, da bi se to prebivulstvo poncmčilo, in ne zalo, da Iii se v njih vzgajali Nemci! V zvezi s politično usmerjenostjo naših Nemcev je treba omeniti, da so se prav po Hitlerjevem nastopu pojavila ob meji znamenja, ki še danes utemeljujejo sum, da se pojma •zvest narodu in -vzvest državi«, v srcu obmejnega Neme« lic krijeta.
Končno še drugi rnzlog. ki ga moramo v zadnjem času vedno bolj upoštevati pri presojanju obnašanja Slovencev nasproti nemški manjšini Na Dunaju naj nikar ne piidcen iujejo koroškega vprašanja! Vprašanje narodne manjšine na Koroškem obstoji in postaja vedno bolj akutno. Kaj etnla. če smo v nerodnem pogledu dane* bolj oličutljivi. saj živimo v narodni državi. Povsem naravno tudi. da pri nas zanimanj»' za narodne manjšine izven Jugoslavije vedno bolj raste. Ne sama to, položaj naše manjšine nu Koroškem sc neprestano slabša.
Nemški državniki govore.
Hitler sveto obljublja nemški mir
Dopisniku „Malina" ie Hitler dal najmiroljubnejšo izjavo: Pripravljen sem dali vsa jamslva га obrambo evropskega miru
Pariz, 22. nov, b. Jutranji »Matin« objavlja v uvodniku razgovor dopisnika pariškega »Information« z nemškim državnim kanclenem Hitlerjem. V teku tega razgovora, prvega, ki ga ju imel Hitler s kakim francoskim časnikarjem, jc izjavil vodja nemške nacionalno socialistični' delavske stranke ia šef nemške vlade sledeče:
Poijska-Nemčija
»V Evropi ne obstoja trenotno noben spor, ki bi lahko povzročil vojno. Vse se lahko uredi med posameznimi vladami in narodi, če bi lu-ti imeli potrebno poMonje ш zraisel za odgovorno«!, Poglejte recimo Poljsko in Nemčijo. Med obema državama obstojajo razpotja in sporne točke, vendar pa ludi tu ni ničesar takega, da bi bilo treba prelivati dragoceno človeško kri. Meni delate krivico, ko stalno zatrjujete, du želim vojno. Vojno? Ali sem mor norec? Z vojno se absolutno ne bo doseglo ničesar, nasprotno, z vojno bi se lahko samo ie poslabial sedanji svetovni položaj. Kako bi mogel jaz želeti vojno, ko na nas ic vedno ležijo posledic« preteklih vojnih strahot? Pred menoj je dolga notranja vojna. Narod sem napotil v novo bodočnost, hočem mu dati tudi veselje do življenja. Kdo na| potem ie lahko veruje, da hočem pod takimi pogoji ogrožati svoj« lastno delo z novo vojno?
Na kakšen način bi se mogel doseči sporazum med sosednimi in enakopravnimi drŽavami? Nemški narod ni narod druge vrste, ncmftki narod je velik, toda i niim postopajo tako, da tega nc morem dalje prenašati. C« hoče Francija svojo varnoet zgradili na materialni slabosti razorožen« Nemčije, potem ni možnosti za sporazum, kajti prelli so časi, ko (e bilo kuj takega le mogoče. C« pu hoče Francija zgraditi svojo varnost na temelju svobodnih sporazumov, potem sem pripravljen »se slilati, vse razumeti ia vs« ukreniti. Približno znano j«, v čem obstoja nemška zahteva po enakopravnosti. Moralno gre za absolutno enakopravnost. Kar se tiče njene praktične izvedbe, s« to Lshko izvrši v etapah, kar ne bo težko m tudi ne nemogoče, da se sklenejo sporazumi v vseh podrobnostih.
Enakopravnost
Odgovarjajo mi: enakopravnost, da, toda nobene enakopravnosti brez protiuslug. Vprašati moram: kakšne proliusluge? Na koncu vseh koncev bo potrebno, da se svet seznani s pravo vsebino besede varnosti. Jaz sem v nemški politiki odločen in če dam svojo besedo, imam navado, da )o tudi držim. C« bi se slučajno sestal s kakšnim Irancoskim ministrom in bi se z njim razgovarjal med štirimi očmi, da na primer za rešitev saarskega vprašanju ni po mojem mnenju nobenih nasprotij
več, potem bi lahko razumel, če bi se mi odgovorilo: Hitler snufe nekaj tajnega. Vedno lahko pričakujemo od njega iznenadenju. Toda jaz sem to rekel svojemu narodu, od katerega sem zahteval, da nioio politiko potrdi: da je za nas usoda Alza-cije in Lorenc zapečatena. Narod je odgovoril. In kaj se ic pričakuj« od mene, da rečem?
Govorimo sed&i o francoski varnosti. Če bi mi rekli, kaj naj storim za to varnost, bi to drage-volje storil, latno če nc bi zahtevali nekaj poniževalnega in nekaj, kar bi ogrožalo meje lastne države. Tako je na pr pisal neki angleški časnikar, da bi sc zavoljo ohranitv evropskega miru moralo dati Franciji neke vrste dopolnilno varnostno jamstvo v obliki obrambne zveze z Anglijo. Če gre za defenitivTio zvezo, potem to prav rad odobravam ker m moj namen, da preprcčuiem drugim, če se hočejo zavarovati.
Nazaj v Ženevo? Ne!
Končno jc Hitler na vprašame pariškega časnika na, če je mogoče, da se vrn« Nemčija v ženevo, odgovoril Z izstopom Nemčije iz Zveze narodov sem storil potrebno delo. Prepričan sem radi tega, ds sem s tem pripomogel k prepotrebni jasnosti. Nikdar s« nc borno vrnili ▼ Ženevo. Zveza narodov je mednarodni parlament, v katerem posamezne
skupine debatirajo in agitirajo med seboj. Posle dica tega jc bila, da so se nesporazumi v Ženevi ic bolj zaostrili, namesto da bi se našla rešitev. Nasprotno pa sem vedno |>ripravljen — in to »em
tudi dokazal _ da hočem ob vsaki priliki pogaiaü
se in razgovarjati se z onimi, ki to želijo.
Göbbels priznava tajno oboroževanje
Tajna navodila agentom v inozemstvu	jVcfflČffC
Pariz, 22. nov. AA. Ilavas poroča: »Petit Pausten» nadaljuje objavljanje nemških zaupnih dokumentov ter je objavil dolga nadvse zaupna navodila. ki jih je poslal Göbbels svojim propagandnim agentom v inozemstvu. V teh navodilih pojasnjuje nemška vlada odliod Nemčije iz Ženeve in nemško stališče o oboroževanju ter o stanju nemške obo-rožbe. Dalje komentira francosko in angleško zadržanje v Ženevi in pravi: »Vedeli smo, da je stališče Francozov in Angležev temeljilo na poročilih Iran-coski vladi, ki so jih poslali njeni lajni agenti v Nemčiji. V teh poročilih je govora o silnem tajnem oboroževanju Nemčije ter o splošnem pripravljanju Nemčije na nov vojaški spopad.«
-Prav tako smo vedeli.« nadaljuje zaupni dokument, »da so nemški emigranti informirali franco ske agente o vojaški organizaciji Nemčije, vedeli smo tudi, da so bivši poslanci razpuščenega rajhs-f.iga sporočili našim nasprotnikom strogo zaupne informacije, ki so jih dobili parlamentarni odbori.
Te inlormaci|e so dale prejšnje vlade odborom bivšega rajhstaga. Ni nam mogoče, pa tudi ni potrebno spuščati se v podrobnosti o informacijah, ki jih je ua ta način dobil nasprotnik Nemčije v roke. jasno je pa, da mora nemška propaganda v inozemstvu te informacije postaviti na laž..
-Obnašanje francoske vlade.« nadaljuje zaupni dokument, m neposredni povod za korak nemške vlade, temveč docela nerazumljivo zadržanje angleške vlade, ali bolje njenega zunanjega ministra Johna Simona. Ni še jasno, ali sc je dal g. Simon pre govoriti od svojih francoskih prijateljev, ali jc pe angleška vlada suma od sebe sklenila stopiti iz svoje rezerve. Ker je g. Simon židovskega |x>rckla, jc razumljivo, da se da voditi po sovražnem čuvstvu nasproti Nemčiji in da bo skušal uspešno vplivati na svoje tovariše v vladi Zato mora nemška propa ganda gledati, da se v boihtče obrne direktno proti Angliji, še bolj kakor doklej.»
Nemčija pred kulturnim bojem?
Poganska Nemčija proti katoličanom in protestantom !
Pragu, 21. nov. lg, »Präger Presse« objavlja zanimivo poročilo svojega berlinskega porsvčcvalca H. o prihajajočem kulturnem boju k) ga Hitlerjeva Nemčija popravlja peota obema krščanskima cerkvama, proti katoličanom in proti protestantom.
V kolikor tiče katoličanov, pravi list, je govor, ki ga je imel vieraj bavarski ministrski predsednik Siebert, skrajno poučen. Predsednik Siebcrt j« govoril o zadnjih volitvah ter pri tem omenil tudi paetirsko pismo katoliških škofov Nemčije (ki ga ie »Slovenec« objavil, op. urvdn.). Siebert s katoliškimi škofi ni zadovoljen, še manj pa z njihovim pastirskim pismom. »Narodno socialistična vlada jc tako močna, da ne bo dovolila, da bi sc kdorkoli vmešaval v vprašanje, kdo naj vodi nemški narod. Tudi v vzgojnih vprašanjih ima država izključno pravico do vodstva.« Siebert zatrjuj« poslušalce, da država nc bo dovolila, da bi se »pod iirnvo vere skrivala kakšna polilik«-. On je na Bavarskem «stranke razbil in bo vporabil vsa sredstva, da onemogoči njihovo vstajenje pod kaki-no drugo versko obliko«.
Tudi v protestantskem tabora poetaju borbenost vedno hujša. Proteetanti so razprti med
Nova preganjanja v Mehiki?
Vatikansko mesto, 22. rtov. c. V vatikanskih krogih so zopel zelo v skrbeh radi zopetne poostritve protikalohškega kurza v Mehiki. Mehiška vlada je izdala celo vrsto naredb proti duhovnikom in odličnim katoličanom ter se zopet pričakujejo huda preganjanja.
iebof, eni hoč«jo ostati zvesti stari Lulrovi veri, drugi pa odklanjajo sveto pismo stare zaveze in bi rada Nemce «preobrnili k nekemu poganskemu •severo-germanskemu kultu«. Vlada novo pogan-stvopo vplivnih voditeljih stranke podpira
Toda pred par dnevi se je naenkrat pojavila neka »zveza župnikov«, ki je prcdlotda novemu državnemu protestantskemu školu spomenico, ki io je podpisalo 3000 jwolestanlskih župnikov. V tei spomenici župniki protestirajo proti temu, da se
na kongresu poganskih nemških kristjanov, ni nobeden številnih pričuiočih visokih cerkvenih dostojanstvenikov dvignil proti izvajanjem govornika Krama, ki je razlagal svoio novo pogansko vero Spomenica končuje s tem Ic stavkom: -Mi ozna-njevalci evangelija nočemu zaslužiti očitka preroka, ki jjovori o -molčečih psih-, ampak smo svojim župnijam in svojim vernikom dolžni, da se postavimo v bran proti vsakemu, ki lažnivo zavija resnico. Mi pripoznamo slovesno vse sveto pismo stare in nove zaveze, ki jc edina smernica za našo veroizpoved in za naše življenje, in mi vztrajamo pri veri naših očetov v smislu razlage reformacije
.Prager Ргелле. pristavlja .Vse to daie vedite bolj vtis, da prihaja kulturni bojf«
Nova država se je odcepila
USA bodo zasedle Vladivostok? QCf Kitajo
Nanking, 21. nov
"K
Poveljnik vojaških sil v Iri-
nnce Fukicn od centralnc vlade kitajske republike v Nankingu. Izjavil j«, da bo za kritje stroškov za prehrano vojaštva prevzel vs« dohodke države v tej provinci. V glavnem mestu provinc« Fukicn. Amoy, j« proglašeno obsedno stanje. (Provinca Fuhlen leži severno od Kantona in št«je nad 14 milijonov prebivalcev. (Op. uredn.)
Tokio, 21. nor. tg. V zvezi z obnovitvijo rednih diplomatskih odnolajev med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo se širijo tukaj in po kitajski obali najrazličnejše veati o nadalinih obrambnih pogodbah, ki sta jih Roosevelt in Litvinov baje «klenila v Washington«!. Tako poročajo iz Harbina.
Nikakcgn znamenja ni, ki bi našim Korošcem obetalo boljše dni. Nič čudnega, če dan za dnem vedno bolj primerjamo položaj naših na Koroškem s položajem Nemcev pri nas. Kaj. če ne moremo pozabiti, da gre pole* v sera na Koroškem za nvlohtone Slovence in pri nns v Sloveniji. ako izvzamemo Kočevarje, za |Hineničene Slovane, za nemčnrjef
Prav radi manjšinske polilik»' nn Koroškem se ustvarja pri Slovencih razpoloženje, s knte rim mora računati tudi nnš« vlada. Morala lin z njim rnčuiinti. kadnr io odločevala o katerikoli zahtevi nemške narodne manjšine pri nns. Avstrijska manjšinska politiku da ne orne. njamo Hitlerjeve	ustvarja pri nas javno
mnenje, ki ntegne Nemcem končno vendnrle škodovali. Nikdo nc more očitati Slovencem na-
rodne nestrpnosti, najmanj pa tisti, ki so Slovenci' proglašali za hlapce Herren volka. Todn. ali hi bilo kaj čudno, če Iii tudi pri nns glede nemškega vprašanja prišle do odločilne besede strnje skrajnegn nneionnlizmn spričo dejstva, da se koroško vprašanje ne zgane / mesta* čedalje bolj se pri nas tudi oglašajo « zahteva, nnj hi se vprašanje koroških Slovencev sprn-vila pred /vezo narodov, »nj slovenska manjšina v \vstriji ščitijo mednarodne pogodbe.
Knncler Dolltiiss ima moč: dnnes ni več vezan nn s|rnnke, ki zahtevajo nnrodno sinrl koroških Slovencev. \ J4 urah lahka odstrani «knla. ki zapira pot da iskrenega sodelovanja ob meji in med obema dr/nvnma sploh. Jugoslavija je tudi / rešitvijo zndeve Celjskega doma« pok n/n In dolin» voljo.	I.ojbr.
da sovjetski politični krogi raznaiajo vest, da se bo odslej ameriško tihomorsko brodovje. ki jc nastanjeno na kitajski obali in na Filipinih, usidralo v Vladivostoku, da ščiti ameriško trgovino s Kitajsko in z mandžursko državo. V Tokiju samem pa se je raznesla vest, da je Sovjetska Rusij« pooblastila Litvinova. da ponudi Zcdinjcnim državam severni del Sahalina v odkup uli pa vsaj v dolgoročno najemnino. Amerika bi bila pripravljena vložiti veliko denarja, da izkoristi velika naravna bogastva (pe trofej!), ki se nahajajo na otoku Sahalin.
Japonsko zunanie ministrstvo jc bilo prisiljeno, da zavzame v uradni izjavi »tališče proU tem vestem, ki so začele zelo vznemirjati japonsko javnost Zastopnik zunanjega ministrstva jc namreč poklical k sebi domače in inozemske čaanikane ter jim raztolmačil, -da je novoimenovani sovjetski poslanik v Washingtonu g. Trojanovski preveč dober poznavalec Japonske in njenih teženj, da bi dovolil slične politične avanture. On dobro ve, ks| pomeni recimo zbiranje ameriškega brodovja v Vladivostoku, uli kako bi Japonska sprejela vest o prodaji severnega Sahalina Trojanovski je bil n«m. reč več let sovjetski poslanik v Tokiju in z«lo dobro pozna Japonsko in ludi rahločutnost japonskega ljudstva in njegove zunanje politike v tem predelu sveta-.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblač no. na več krajih megla, naraščajoča nagnjenost k padavinam 1'olaguma prehod k /ap.idnemu vre menu
Zagrebška vremenska napoved: Po večini oblačno in megleno motne so lokalne padavina »mar-