Štev. 14.
V Mariboru 6. aprila 1882.
Tečaj XVI.
List ljudstvu v poduk.
Izhaja rsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta I gld. 60 kr., za četrt leta 80 Jir. — Naročnina se pošilja opramištru v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Posamesne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Iiokopisl se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Za trpljenjem pride veselje.
Učakali smo se zopet veselih velikonočnih praznikov. Zima je prešla, spomlad nastopila, post preminol, velikonočni čas je tu. Po celem svetu se glasi vesela: aleluja. Kristus je vstal, premagovalec smrti, slavljen in počeščen od nebes in zemlje; to pa še le po neizmernem trpljenji; kajti On sam pravi učencema v Emmaus gredo-čima: treba je bilo, da Kristus trpi in tako vnide v svoje proslavljenje, ali čast in veselje.
Jednaka je sploh osoda človekova na zemlji potujočega v nebeško očetnjavo; a ne samo posameznih ljudij, ampak tudi krščanskih stanov, narodov, držav, zlasti pa sv. katoliške Cerkve.
Slednja trpi kakor njeni začetnik Kristus, vseskozi preganjanje, toda naposled povsod zmaguje. Kdo bi bil mislil, da se jej kedaj mogočni, krivoverski Bismark ukloni? No, in vendar se godi to ravno sedaj. Pretečeni teden so lutrovski konservativci, na prigovor Bismarkov in nemškega cesarja Viljelma, sprevidevši neumnost, brezuspeš-nost, a pogubnost kulturne borbe za nemško-prusko državo, prvič po lOletnem sovraženji podali roko katoliškim poslancem in sklenoli sv. ka toliškej Cerkvi sovražne postave zatreti. Ves svet se temu čudi, liberalci in freimaurerji z zobmi škripljejo, a verni kristijani se velikanske zmage veselijo. Učakali so se vesele aleluje!
Naše avstrijsko cesarstvo je neizmerno trpelo pod blizu 201etnim nasilstvom nemških liberalcev in freimaurerjev. L, 1879 se nam je posrečilo pri volitvah za državni zbor liberalce za malo glasov sicer pa vendar le v manjšino potisnoti. Konservativno-narodna večina je vedno bila v nevarnosti propasti, Stremajer in več liberalcev je sedelo še na ministerskih stolih.
Ob enem je liberalna stranka grozno razsajala na vse strani. Toda naši poslanci so pod vodstvom grofa Hohemvarta med seboj složnost obranili, ministerstvo grof Taaffejevo obranili, vse napade odbili, liberalce do enega vse iz mi-nisterstva spodrinoli in ravno pretečeni post libe-
ralno stranko smrtno zadeli sklenovsi premembo za volitve pri velikem posestvu na Češkem in raztegnivši volilno pravico na vse petakovce t. j. ki plačujejo vsaj 5 fl. direktne dače. Tako mogočna, kakor je bila, ne bode ošabna liberalna stranka nikdar več. Narodi avstrijski so tega slo-bodno veseli. Dal Bog, da bi rane jim po liberalnih postavah, naredbah in dostojanstvenikih udarjene kmalu zacelile.
Slovenci smo po svojih poslancih zdatno pri pomagali nemško liberalstvo podreti. A to je tudi vse, kar smo desegnoli. Čehi so dobili gimnazije realke, vseučilišče in zdatno odločbo ministersko da se češke uloge pri uradih sprejemajo. Poljaci Italijani uživajo popolno jednakopravnost. Ubogi Slovenci in sploh Jugoslovani pogrešamo se vse Nimamo uzroka v narodnem oziru veseliti se ve likonočne aleluje. Vidimo pred seboj novo borbo,
Deloma jo uže bijemo pošiljajoč številnih prošenj državnemu zboru. Nadaljevati jo hočemo na Štajerskem s pomočjo „slovenskega društva", katero v kratkem stopi na javnost, na bojišče. Zahtevajoči golo pravico, ne delajoči nikomur krivice hočemo in moramo zmagati in pridobiti to, kar nam je za obstanek in napredek potrebno in kar nam je cesarjeva beseda v osnovih državnih postavah uže zagotovila. To mora biti. Le pomislimo, kako se je število javnih služeb, uradov, profesur na spodnjem Štajerskem pomnožilo. Če ne silimo na slovenščino v uradih in srednjih šolah, zasedejo nam vse službe Nemci, ki bodo nas čedalje bolj na stran tiščali in naposled zadušili.
Kmetski stan je sicer nekaj malega liberalnih nadlog otresel, kakor smo zadnjič razkazivali. Toda še več se mora storiti, da ga pogina ot-memo. Tukaj je tedaj tudi še treba vojskovanja, dela in trpljenja. Mnogo pripomagala bi dobra letina, za katero hočemo posebno velikonočne praznike ljubega nebeškega Očeta prositi. Uslišal nas bode vsemogočni Bog, tem gotovejše, ako vstanemo iz groba grehov k novemu življenju milosti in dopodenja božjega,

Kako uboge koroške Slovence v šolali ponemčnjejo.
(Govor državnega poslanca dr. Vožnjama v drž. zboru)
Zupani koroški trdijo in, kakor pravijo, razjarjeni odbijajo, da se more vsled nemškega pouka v naših slovenskih srednjih šolah žalostno zaostanje v splošnej omiki, slabo gospodaienje in vidno padanje ljudskega blagostanja zaznameno-vati. Oni trdijo, da so to neresnice, da, oni celo najdejo, da se prav dobro gospodari, oni se hvalijo, da jim gre prav dobro, sklepati se mora torej, da mislijo, da se jim zaradi znanja nemščine tako dobro godi.
A tudi trditev nij resnična, da je blagostanje v Koroškej tako veliko. Gospoda moja, če je uže tako daleč prišlo, da so, kakor se godi v Koroškej, skoro cele doline nakupile topilnice-fužine, in da so se kmetje s posestev spravjali, kakor v Teistonu, če pride tako daleč, da so v samo jed-nej občini Zavrhu grofa Thuma topilnice nakupile 40 kmetij, da so se torej vsi ti kmetje iztirali in naredili v nemaniee; da niso več samostojni prebivalci na svojih kmetijah, ne! da so postali sužnji velikemu kapitalu (Cujte! čujte! na desnici), gospoda moja, tedaj naj se ne govori o blagostanji v Koroškej. To je žalostno znamenje nazadovanja in bojim se, da naposled pride vsa Koroška v roke topilnicam, v posest velikega kapitala, in da se bode kmetski stan povsod zatrl. In potem bode tem dobrim kmetom znanje nemščine nialo koristilo.
Župani koroški celovškega okraja kažejo v svojej izjavi na spomenico onih 97 katehetov, katere sem v svojem času v interpelaciji omenjal, in o njih se opaža, da delajo „fakcijozno opozicijo", ker zdanjiui napravam ljudske šole nasprotujejo. Kdor pozna duhovščino v Koroškej, vč, da je morda najmenj voljna, fanatično se potezati za kaj. Duhovščina v Koroškej živi s svojim ljudstvom, pozna njega potrebe in deli z njim veselje in žalost. O njej ne moremo trditi, da se je kedaj močno v politiko vmešavala, še menj pa v opozicijo proti kateremu zakonu in katerej odločbi; naopak, večkrat bila je še premlačna, po mojem mnenji namreč in oso-bito v narodnem oziru ni storila nič posebnega.
A ravno to toli pretrpežljivo in mirno du* hovščino je 12 let obstoječi šolski zakon do tega privel, da se je vzbudila in naposled vladi in deželnemu šolskemu svetu naznanila, kaki so prav za prav uspehi te nove uredbe šol. 97 katehetov je 12. marca 1878 naznanilo deželnemu šolskemu svetu svoje prošnje in želje glede verskega nauka v ljudskih šolah. Oni se nanašajo na državni šolski zakon, po katerem mora biti verozakon učni predmet v ljudskej šoli in za kateri se mora upeljati vselej primerna dovoljena šolska knjiga.
Res da je slovenski katekizem upeljan, a oni trde, da se otroci v šoli niti toliko brati ne
nauče, da bi nmeli ta katekizem. Nemščine pa tudi ne umejo, torej ostane pouk v veroznanstvu brez sadu.
Oni pravijo — hočem nekaj mest z dovoljenjem gospoda predsednika navesti, ker mi je na tem, da trditve svoje interpelacije kot resnične dokažem — (bere): „da skoro izključi ji va raba nemškega učnega jezika v čisto slovenskih šolah s popolnim izključenjem slovenščine kot materinščine naših šolskih otrok in druzega zakonito jednakopiavnega deželnega jezika, kakor je v naših šolah, nasprotuje vsem pedagogičnim načelom in je ovira izomiki slovenske mladine v učnih predmetih ljudske šole in ta vendar nikakor ne more biti namen visokega deželnega šolskega sveta."
Tu mislili so katehetje prenaglo, ker je po-nemčevanje, kakor znano, namen deželnega šolskega sveta. Ti katehetje pravijo (bere): „da se čutijo zavoljo verskega pouka v svojej vesti dolžni, da proti takej nadvladajočej rabi nemščine v čisto slovenskih šolah in popolnej izločitvi slovenščine kot materinščine šolskih otrok iz šole ulože odločno zavarovanje in da so primorani, poučevanje v čisto slovenskih šolah" — v slovenskih krajih bi se pač moralo glasiti, ker slovenskih šol ni — „postaviti na naravno in jedino pravo podlago materinščine učencev, ne da bi s tem se izločilo priučenje nemščine, kajti ljudska šola ne sme postati samo učiluica jezikov, ona mora biti vedno učilnica ljudske omike." Oni predlagajo, da bi v ljudfkih šolah vsaj do petega leta slovenščina ostala učni jezik in da bi se stoprv v petem letu upeljala nemščina kot učni jezik. Jaz menim da se je tu šlo zelo daleč, da se ljudska šola ne more smatrati učilnico jezikov, da torej mora ostati v ljudskej šoli materinščina učni jezik do zadnjih let. Vendar se nečem z njimi pričkati, ker poznajo odnošaje v Koroškej in vedoč, kaj ugaja tem odnošajem. Oni stavijo prošnjo (bere): „Deželni šolski svet naj učiteljem naroči, da pri poučevanji rabijo slovenščino kot učni jezik in jo rabijo do petega leta in učence v njej vadijo do spretnosti pismenega izraževanja misli j in še le v najvišjih treh letih nemščino kot učni predmet uporabljajo."
Deželni šolski svet koroški ni, kakor umevno, se oziral na to peticijo v letu 1878.; izdal je marveč določbo, nai vse ostane pri starem in pri tej priliki omenil je deželni šolski svet skoro isto, kar so omenili župani v svojej izjavi tako, da se mi v resnici čudno zdi strinjauje obeh pismenih izjav, in vir tej izjavi se mora skoro gotovo kje drugje iskati, nego v prostem zborovanji županov. Deželni šolski svet je namreč opazil v svojej določbi nasproti vlogi katehetov (bere): „da klasifikacija v peticiji izraženih bojaznij nij potrdila, ker je v vseh teh šolah 98*6 odstotkov zahtevam tudi v veroznanstvu zadovoljilo in samo 1*4 odstotkov ne." Gospoda moja! Kdor ve, kaj
pomenijo take klasifikacije v ljudskih šolah, ne bode tej opazki prideval nikake pomembe. S cer pa so ti katehetje v vlogi na ordinarijat, o kate-rej vlogi bodem še govoril, sami izjavili, od kod to izvija.
Če bi namreč katehetje ostro postopali, kakor jim predpisuje zakon, če bi zahteve, katere bi se morale staviti, tudi stavili, da bi potem zelo malo otrok moglo prestopiti v višje razrede, potem bi klasifikacija v veroznanstvu skoro vse otroke ovirala prestopiti v višje razrede. Kateri katehet pa bi se hotel takemu sovraštvu v občini izpostavljati ? Tega ne bode nihče storil in zato so zahteve kolikor možno pomanjšali in na podlagi teh klasificirali. To se godi in se je vedno v ljudskej šoli godilo, ker nimajo spričala ljudske šole dalje nobenega pomena za življenje. Klasifi ciranje ljudske šole niti nima vrednosti, da bi iz nje prestopiti se moglo v srednje šole, narediti se mora izkušnja, predno se more vstopiti v srednje šole. Zato ne bode nobeden kateketom za zlo jemal, če se takemu sovraštvu od strani občiue izpostaviti nečejo.	(Dalje prib.)
Gospodarske stvari.
Ozimina in jariua zajeduo.
Kmetovalec, kterega ozimina rž je prav redka in slaba skozi zimo prišla, je med ozimino spomladi posejal jaro žito. Posejano seme je bilo potem z valjarjem pod prst pospravljeno in je začelo kmalu prav lepo poganjati in rasti. Cela po-sejatev je se kazala prav nejednaka, kar visokosti slame tiče, sicer pa je prav gosta bila. Na hektari se je od nje pridelalo 180 meterskih centov žita, ko je sama jarina in sicer pšenica le po 110 meterskih centov vrgla. Vrh tega pa je rž, med ktero se je spomladi seme jare rži posejalo bilo, prav čista ostala, nasproti pa je bilo med ono, v ktero se spomladi ni jarega žita vmes posejalo, vse polno plevelnega semena.
Sadunosnejnu drevju je dobro malo porezati korenine. Ce se saduemu drevesu včasih korenine nekoliko poležejo tako se s tem rodovitnost dievesa močno poviša. To se pa tako-le zgodi. Prst se okoli debla v primerni daljavi od njega odkoplje in vse korenine, ki niso popolnoma zdrave, se močno nazaj porežejo, in jama zopet z dobro prstjo zasuje. Ce se pri ti priliki zamoči s slabo guojnico, je tudi dobro. Pa tudi nebolene korenine je dobro nekoliko nazaj porezati, ker se s tem silijo nove sesavue koreninice pognati. To delo se mora zgoditi predno začne sok po drevesu krožiti, tedaj meseca aprila ali maja in jeseni avgusta ali septembra. Navažanje dobre gnojne prsti tudi pomaga, združeno navaževanje dobre prsti s porezanjem koieniu ima še dosti boljši vspeb. Dobro je tudi drevesu krono o ti priliki porezati in pregosto vejevje iztrebiti.
Kdor prav molze, več namolze. Razno opazovanje in pa razne skušnje so resnico gori povedanega izreka potrdile. Pa le malo je dekel kravaric, ki bi znale dobro molzti ali dojiti. Skušnja je učila, da je dobil neki posestnik, kije imel več mlečuih krav v hlevu, človeka, ki je znal prav dobro krave molzti in od tega časa so mu krave dosti več mleka dojile vkljub temu, da so bile ravno tako krmljene, kakor poprej. Treba je toraj na kravarice pazko imeti in jim veliko marljivost in skrb pri molži priporočati. Dobro bi bilo, da bi na to okoliščino tudi kmetijske družbe in njih podružnice svojo pozornost obračale. Kajti prava molža je umetnost, ki je ne zna vsak, in ktere se je treba učiti. Krava se mora v kolikor mogoče najkrajšem času pomolzti, pri tem pa nikakor ne mučiti in nadlegovati. Mleko se mora v žehtaru vsakokrat peniti, kedar ravno od krave pride.
Belgijski vrtnarji dajejo raznemu sadju razni okus. Nek vrtnar belgijski je napikal z iglo sad in vsakokrat pred pikom jo pomočil v tekočino, s ktero je hotel okus sada navdati. To delo se od deset do deset dni po dvakrat ponovi in sad dalje na drevesu zoriti pusti. Tekočina tako v sad spravljena, prešini cel sad in mu daje okus, kakoršnega mu vrtnar podati hoče. Včasih je ta od izvirnega okusa popolnoma preinačen. Če se s tem sadu redivna moč pomnoži, ali ustam priležnejši okus podeli, ali za oko lepši napravi, je toraj vredno poskušbe.
Dopisi.
Od sv. Lorenca na Dravskem polji. (Letina. — Nov župnik. — Pomilostenje.) Jeseni nas je bilo lani neugodno vreme sila mudilo, le siloj smo še svojo setev v zemljo spravili, nekaj pa smo je popolnem opustili. Vendar se je žito, hvala Bogu, dosehmal že precej obraslo, in če ga ne bo pa zdanje deževje zadržalo, utegnemo še lepe žetve učakati. Zadnjo nedeljo smo bili malo mraza imeli, pa menimo, da nismo, tudi po vinogradih ne, kaj škode imeli. Na cvetno nedeljo smo, kakor so nam naznanili, novega župnika preč. g. Franca Rat a iz Frama doli dobili, mi jih smo radi sprejeli, ker nam niso več neznani, posebno pa še za to, ker upamo, da bomo poleg njih še tudi čast. g. kaplana obdržali. Brez drugega sv. opravila bi se za naše mlade ljudi zmerom v strahib bili. Hudobija je že tudi pri nas do vrha prirasla. Svitli cesar so bili lani lep denar tistim odločili, ki so po toči posebno škodo trpeli. Ali nekaterim malopridnežem je to vse premalo bilo in so od župana Št. Vodušeka več daru terjali. Njegova žena, katero so bili samo doma našli, jim je zato nekaj žarkih povedala, pri tem pa so ji tudi nekatere besede ušle, ki so jih oni hiti o pobrali, nekaj zasukali, in reva je bila vsled njih pri okrožni sodniji v Celji zavoljo razžaljenja
njih veličanstva na pet mesecev ječe obsojena. Lehko si človek misli, koliko hud udarec je to za pošteno županovo hišo bilo. Ali človek obrača, Bog pa obrne. Županu se je svetovalo, naj bi šel svetlega cesarja prosit milosti. In vrli mož je to storil, Njih veličanstvo lepo slovenski poprosil pomilostenja svoji ženi, in kar je prosil, je izprosil: Že takrat so mu bili svitli cesar slovenski obljubili, da ga bodo, če se bo le dalo, uslišali, in sedaj je prišla vest, da so ženi celo kazen odpustili. Slava Njih veličanstvu! slovenski kmetje pa vidite iz tega, kako je treba vam v besedi previdni biti, pa da imate tudi vi v svetlem cesarji dobrega očeta.
Iz Ormoža. (Dopolnilna volitev v okrajni z as t o p.) V velikem posestvu izvoljeni g. Kofler je nehal biti okrajni zastopnik; namesto njega pa se bode volil novi zastopnik v tej skupini. Razpisana je že volitev na den 17. aprila. Nedavno je bilo citati v „Sttdsteirische Post", kako tukajšnji g. sodnik Kmetič pooblastila lovi od velikoposestnikov, zvunaj ormoškega okraja bivajočih, da bi le pripomogel v zastop spraviti si privrženca nemškutarja, kakega liberaluha, vsikdar napadajočega naSe domačine, ki bi zasmehoval naš slovenski jezik in se ne brigal za blagor tega okraja. Istina je namreč, da narodna stranka nima stalne večine, in da v mnogih slučajih odločuje nemškutarstvo pod vodstvom tukajšnjega sodnika; zato je pa v okraji se marsikateri nered; marsikaj se mora predru-gačiti, da se izpolnijo želje tukajšnjega ljudstva. Ta dopolnilna volitev bo sicer le en glas dala eni ali drugi stranki; pa že en glas je odločilen in le z enim glasom je narodna stranka propala pri volitvi udov v okrajni šolski svet. Obračamo se toraj do vseh kmečkih velikoposestnikov, naj nikakor ne zamudijo priti k volitvi ob pravem času in naj da vsaki svoj glas narodnemu kandidatu: gosp. Simonu Kandrič u, gostilničarju v Ormoži, za katerega bodo glasovali vsi ormožki narodnjaki. Gosp. Kandrič pozna dobro celi okraj in njegove potrebe, ker ga kot vinokupec mnogokrat prehodi; kazal je do sedaj tudi vsikdar zmernost, pa tudi odločnost v naroduih zadevah. Ne dajte se toiaj pregovarjati od svojih nasprotnikov, naj se zovejo Kmetiči, ali Petovari, ali Dirmajeri, posebno pa ne od občinskega sluge Kukovca, ali pa od Mart inc-eljna, Vi, ki nad 60 gld. dače plačujete! Nočemo posebno omenjati vrlih Središčanov, izkazali so se vsikdar narodni in složni in upamo tudi to za sedaj in za naprej, posebno pričakujemo to od gosp. Ču-leka, kakor župana vsikdar narodnega Središča. Poživljamo pa posebej in po imenu te le velike posestnike, naj glasujejo za narodno stvar in naj se na vsaki način volitve udeležijo, namreč gospode: Stiberc Blaž iz Pušinec, Ivanuša Martin iz Huma, Simonič Jožef iz Ivanjkovec, Rajh Alojz od sv. Miklavža, Skerlec Martin od sv. Tomaža,
Canjkar Lorenc iz Savec, Majcen Tomaž iz Bra-tonečic, Muhič Andraž iz Cvetkovec, Kralj Jožef iz Pavlovec, Horvat Anton in Munda Simon, oba iz Cvetkovec, Alt Ivan iz Velike nedelje, Meško Jožef iz Savec in Munda Jurij iz Bratonečic. — Toraj naprej zastava Slave!
Iz Kostrivnice pri Slatini. (Tukajšnjemu čast. gosp. župniku) Gašperju Lesjaku je v torek 28. marcija ob treh popoldne nekdo iz ene sobe zlato žepno uro, ki je 67 gld. veljala, in en bankovec za 5 gld., iz druge sobe pa 7 gld. srebrnega denarja ukradel. Župnik so bili le za malo časa sobo zapustili, in v tem času je neki „vandrovec" v farovž šel. On je neki mesarski pomagač, 20 let star, nosi črno suknjico (slifer), visoke, nagubane, pod koleni zapete škornje (me-hikanke). Prišel je od Rogačke Slatine, in je šel iz farovža na Podplat; naprej pa, se ne ve, kam, najbrže na Celje.
Od sv. Jurija na južnej železnici. (Priden župan). Naša občina ima samo 75 kr. občinske doklade. Druge srenje plačujejo mnogo večjih, nekatere n. pr. Smarijski trg pa tudi okolica p) 1 fl. 23 kr. Temu se moramo res čuditi, posebno če sledeče pomislimo: Imamo n. pr. 4razredno ljudsko in kmetijsko nadaljevalno šolo, za kojo je vpisanih čez 600 otrok s 4 učitelji. Za stanovanje učiteljev pa skrbi občina. Za popravilo cerkve smo v dveh letih nad 2000 fl. potrosili. Farovški hlevi stanejo nad 3000 fl. Popravilo mostov, bervij, kanalov, jarkov in občinskih cest stane na leto čez 300 fl. Teh izdatkov prepriča nas občinski račun. Pri nas skrbi pa blagi župan tudi za zboljševanje živinoreje (za žlahna plemena goveje živine in svinj), za žlahna travniška in poljska semena. Skrbi pa župan tudi za povzdigo sadjerejc; razdelilo se bode brezplačno že čez nekoliko let več tisoč požlahnjenega drevja raznih plemen med kmete in sploh med tiste, koji imajo zemljo za sadno drevje. Kakor povsod je tudi tukaj semtertja kakšen zagrizljivi polovičnež, kateremu je vsak napredek trn v peti, ter se blagim upeljavam ustavlja. Ali tako dela neumnost, nevednost ali grda zavist. Pameten človek ve takšno delovanje dobro ocenjevati. V zaslugo šteti moramo vse te koristne upeljave, zav ode, naredbe in še vestno postopanje in štedeuje pri občinskem zastopništvu našemu mnogo spoštovanemu občinskemu predstojniku č. g. Dr. Ipavicu. Že 12 let ta blagi gospod to častno mesto zavzema a še krajcarja za svoj trud do sedaj od občine ni zahteval, a koristil pa njej je že mnogo. Bog mu povrni! Slava mu!
Iz Ljutomera. (Društvene razmere) so začele v zadnjem času nekako čudne postajati. Stianke, ki so poprej trdno vkupaj stale, so se začele drobiti in razpadati, in bojimo se, da se iz tega nebi celo osebna sovraživa porodila. Vzrok temu pa je vprašanje o lastniui premoženja, ki se v občini ljutomerskej nahaja, ter še dozdaj ni
bilo na nikogar ime v zemljiščnih knjigah vpisano. V občini Ljutomerskej nahaja se namreč precej premoženja, s kterim so pred letom 1848 gospodarili in ga uživali sami tržanje, to je: tako zvani purgarji, kteri so si od taistega tudi več-krati kaj med seboj razdelili, in se posebno njih nasledniki toraj sedaj imajo tako zvane purgarske deleže. Poslednji toraj rečeBO premoženje držijo za svojo lastnino, in so od tega tudi dozdaj korist uživali. Zdaj pa pri narejanji novih zemljiščnih knjig prišla je ta reč zopet v pretres. Purgarji so premoženje za svojo lastnino naglasili, in občinski odbor je tudi temu pritrdil in izrekel, da po pravu le taistim sliši do tega premoženja popolna pravica lastnine. Med tem prišla je ta reč tudi deželnemu odboru do znanja. Taisti, da poravna nasprotje, pošlje enega svojih udov, da tukaj posreduje, in res se je temu tudi posrečilo purgarje nakloniti, da od terjatve do lastnine odstopijo in si pridržijo samo pravico uživanja do tega premoženja, ker bi po tem takem bilo zavarovano, da se premoženje ne razdruži in ne raz tepe.	(Konec prib.)
Iz Koroškega. (Družba sv. M o bor a z a-sramovana.) V štev. 8. „Slov. Gosp." nahajamo sestavek o slavnej družbi sv. Mobora, v kterem se nam kaže, kako lepo se razcveta in koliko dobrega sadu da je uže obrodilo delovanje omenjene družbe. Pisatelj onega članka priporoča knjige za šolske knjižnice in z veseljem omenja, da se uže veliko šol po Slovenskem nahaja med njenimi udi, ter pravi: „Gospodje duhovniki in učitelji ter sploh vsi šolski prijatelji skrbite za mladeži pošteno berilo od družbe sv. Mohora!" Vse drugače pa misli nek slovensko-koroški učitelj. V štev. 3. v Celovci izhajajočega lista „Freie Stimmen" spravil se je nad slavno našo družbo, ter udriha po njej na prav surov način. Slovensko ljudstvo koroško jelo je se probujati in zavedati, ter zahteva, naj se upelje v naše ljudske šole slovenščina kot učni jezik, kar edino je tudi prav. To pa tega „slovenskega učitelja" („Volks-stimme" trdi, da leta učitelj ni nikdo drugi, nego g. Valentinič.) strašno jezi in v svojej vročici razbija okrog sebe, sramoti slavno družbo, napada slovenske rodoljube, kteri so tako predrzni, da se podstopijo ljudstvo podučevati, ter na pravi pot narodnega in krščanskega izobraženja napeljevati. Pa čujmo, kaj leta učenjak piše. N*j prvo vpraša: „Zakaj pa se voditelji ljudstva tako za slovenščino poganjajo?" Potem pa odgovarja in piše dalje tako: „En sam uzrok je in leta nam razjasnjuje vse. Naša nova šola, v kterej se po vsili krajih Koroške pred vsem gleda na znanje nemškega jezika, opovira lete gospode v izpeljavi svojega narodnega, ob enem nazadnjaškega programa. Slovenski kmet, kteremu je zelo na tem ležeče, da se nemščine povoljno nauči, jel bi s časoma duševno svojo hrano iz nemških bukev zajemati, družba sv. Mohor a v Celovci,
ktera svojim udom molitvene bukve, življenje svetnikov in druge filozofične (?) razprave prinaša, kterih del pa slovensko ljudstvo vsled novega pismenega jezika ne razume, ne zadovolila bi več svojih družabnikov, kterih 90 odstotkov pripada voljnim ovčicam duhovščine na deželi. Družba bi toraj jel a očividno hirati in slovenski kmet, ki samo g. fajmoštru na ljubo plačuje društveni donesek enega goldinarja, pozneje pa društvene knjige nečitane v prahu ležati pusti ob enem pa g. župniku kot slepo orodje posameznih volitvah služi, leta slovenski kmet utegnil bi se premisliti, otresti verige raz sebe in jo potegniti v tabor nasprotnikov, v kterem se itak uže vsi izobraženi Slovenci znajdejo. Proč tedaj z nemškimi šolami in nemškim izobraževanjem v imenu sv. Mobora! On ne potrebuje izobraženih Slovencev, družba njegova zamore le obdržati se, ako neumnost in fanatizem (prenapetnost) v Slovencih prevladuje. Kaj neki mar le-tim voditeljem ljudstva našega, ako ono škodo trpi, da le slovenski kmet Mohorjev goldinar plača." Tako piše leta „slovenski učitelj"! Tako pisati zamore le človek, kteri je zdravi razum čisto izgubil in kterega vodi slepa strast in grozno sovraštvo do vsega slovenskega. (Dalje prih.)
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Pešica vstašev bila je na pobegu čez Taro zahitena, ter je zgubila 39 mrtvecev, drugi so zbežali v Crnogoro. Naših ni pal nobeden. To utegne biti konec vstaji. Generali zahtevajo za varnost Hercegovine okolo 20—30 milijonov, da se pozidajo trdnjave. Določeno pa še ni nič. — Cesar so barona Krausa imenovali za namestnika na Češkem; pravični mož je Čehom in Nemcem po volji. — Grof Hohenwart predseduje od cesarja imenovanej komisiji, ki ima preiskavati in nasvetovati, kde bi se pri številnih gosposkah kaj dalo prihraniti, da bi menje stale. Slišati je, da bo več namestnij razpuščenih, ker so predrage in ne ravno potrebne. — Na Dunaji so ljudje čedalje bolj budi na predrzne Jude, ter se v shodih pogovarjajo, kaj bi storiti bilo ? — V Gradci je umrl deželni predsednik baron Myr-bach. — Slovanski kmetje v Moravskem snujejo veliko „kmctsko družbo" na krščausko-konserva-tivuej podlagi. Čudno pa je, da jih spodbujajo nemški kmetje spodnje avstrijski, ter obetajo podpore. To kaže, da ni treba večnega boja in liuj-skaja Nemcev na Slovane, ampak da se lehko v miru pogodijo brž, ko Slovanožrecev liberalcev ni zraven. — Drugače ravnajo nemški listi „Tagespost", „Marburger" in „Cillier Zeitung" na Štajerskem. Ti listi in jibovi pisači in zaštitniki šču-jejo Nemce neprestano na Slovence. Naposled so še nemčurski kričači mestne zastope v Mariboru, Ptuji in Celji napeljali v to, da so sklenoli resolucije in odposlali prošnje državnemu zboru zoper

pravične želje, prošnje in zahteve Slovencev glede jednakopravnosti slovenskega jezika v šolah in uradih. Najbol je neumna je mariborska: ta brodi nekaj o nevarnosti „kulture", o poginu Nemcev na Spodnjem Štajerskem, če se Slovencem drob tinica pravic od cesarja uže 1. 1867 podpisanih res privošči. Prav za prav pa to druga ni, kakor strah in groza tistih Nemcev in nemčurjev advokatov, notarjev, uradnikov, profesorjev, ki utegnejo službe zgubiti, ker se slovenščine ali nečejo, ali ne morejo naučiti. Zato ni čuda, ako sta tudi ravnatel ia mariborske realke, nemec Frank, in ravnatelj gimnazije, nemec>€rutscher, glasovala zoper Slovence. Tem in podobnim gospodom in jibovej deci na ljubo bi naj Slovenec pustil svoje pravice iu se učil nemški? Tako ne bo! Slovenci se hočemo učiti zuanostij in tujih jezikov, tudi nemškega, od ljudi, ki so ali naše krvi, ali vsaj našega jezika zmožni iu mu prijazni. Saj jih plačujemo sami! — V Ljubljani so dne 11., 13. in 14. aprila mestne volitve. Želimo prisrčno, da zmagajo Slovenci iu nemčursko svojat pobrišejo iz slovenskega središča; Ljubljana šteje 13.000 Slovencev zraven 5000 nemcev in nemškutarjev, je toraj uže mesto slovensko. Bodi torej tudi župan in ves zastop kmalu slovenski — Kamuik dobi obrtnijsko državno šolo; Trst pa novo železnico do Herpel a v Istri. — Magjari svoje Nemce silijo, da morajo ti slovesno in javno protestovati zoper nemško-pruski „Schulverein". Hrvatski poslanci so za gledališče v Zagrebu dovolili 32.00i) gold. podpore, da se igrajo hrvatske, pa tudi nemške iu druge igre v njem. Za uboge Hrvate je to vendar preveč.
Vnanje države. Pruski deželni zbor je skle-nol zatreti katoličanom sovražne postave; ljubi mir verski zavlada zopet na Nemškem. To so zraven Bogu Nemci dolžni vrlim nemškim katoliškim poslancem in časopisom konservativnim, ki so umogočili volitev pridnih poslancev. Brez pogumnih časopisov in spretnih urednikov bi ne opravili nič. — Ruski car hoče se baje preseliti v Moskvo, vse nemške iu francoske šege, obleko, govorico je pri svojem dvoru odpravil in zaukazal slovansko. Judi morajo iz cesarstva! V Odesi so 3 nihilisti ustrelili generala Streluikova, bili ugrabljeni in takoj obešeni. Trdujave proti nemškej meji in avstrijskej zidajo Rusi, za sedaj se porabi v to svrho 15 milijonov rubljev. — Turški sultan pozval je mnogo nemških oficirjev, ki mu razdjano vojsko v red spravljajo. — Greški kralj je po noči se sprehajal iu od neopaznega vojaka bil obstreljen. — Italijani so na Francoze jako hudi, ker so jim ti pod nosom proč vzeli Tunis v Afriki; toda vročo jezo so si precej ohladili, sprevidevši, da jim treba zaveznikov proti Bis-marku, kateri grabi proti jugu in tudi Fiancoze želi še enkrat potlačiti. Papeža je obiskal ruski veliki knez Vladimir. Pravoč je, da bode sedaj ruska vlada pravičnejša katoličanom. — Franco-
zom stane zasedenje Tuneške dežele uže 80 milijonov fraukov. — Na Spanjolskem nastala je mala rabuka v Barceloni; ljudje nečejo delati, se klatijo po ulicah in hočejo, da bi kralja zapodili iu republiko proglasili. Policija zaprla je okolo 50 ljudij. — Brazilijauski cesar prorokuje velik boj uied Nemci in Francozi, ti bodo zopet tepeni, zgubijo polovico dežele. Vrhu tega še po-baše železni Bismark v svojo niavko lepo Belgijo in bogato Holandijo! Čudno prerokovanje!
Za poduk in kratek čas.
Mostar.
II. Poprej bila je v Mostaru šola za kakih 15 krščanskih fantičev, ki so se učili turškega jezika, da so zamogli pozneje kako častuejšo jfriužbo doseči. Za ta zavod je neki J. D. oskrbel iu posvetil škofu Kraljevič u tuiško slovansko slovnico: „Kava idi O-manije. Eseri cbamei Mehmed Fuad ve Ahmed Džeudet. Pravila otomanskoga jezika spisal Mehmed Fuad i Ahmed Džeudet, iz turškega jezika preveo, a stianom preradio i koristnimi spisi nadpunio J. D." Tako so torej katoličani vestno skrbeli za duševni napredek svoje mladine. Srbi imajo neki dve šoli; muhamedani pa štejejo čez dvajset mejtefov ali ljudskih učilnic — se ve slabih. Mostar je bil in je še menda sedaj sedež ruskega, francoskega, italijanskega in nemškega konsulata, pravoslavnega vladike ter višjih carskih soduij iu uradnij. Mesto trži z Dobrovnikom in Trstom. Naj zvedeuejši trgovci so Srbi in tudi najbogatejši. Govori se, da je bil Mostar rimski municipij, rimska naselbina, pod imenom Matrix ali Pons vetus = Most stari. Mogoče. Res je, da veže prav star, sila močen, kamnat most predmestje Podlium z ostalim mestom. Vzdiga se okolo 80' drzovito nad Neretvo. Ukazal ga je neki ali cesar Trajan ali pa Hadrijan postaviti. Nečem ugovarjali, ali opomniti smem, da je tudi v Sarajevu most čez Miljačko „Kozja čuprija", kije zelo podoben Mostarskemu. Okolo mosta čez Neretvo je še najti obilo ostankov starinskih tvrdnjavic, kakor so črne skale, starikast stolp, iz katerega bi se še daudanes mogel most proti vsakemu napadu in uporu brauiti. Herceg Štefan je opasal mesto s krepkim zidovjem. V 17. veku bil je Mostar od Benečanov dvakrat vzet in osvojen. Po dohodu avstrijske vojske spremenilo se je v mestu marsikaj. Trgovina se je obnovila ter povzdignila, nove kavarne so se odprle pa nove gostilnice iu pek arije.
Da se sprehajaš po čaršiji, doné ti na ušesa razni jeziki, kakor hrvatski, italijanski, nemški in francoski. Dva elegantna hotela sta nastala, odkar Avstrijanci zapovedujejo Mostaru, in sicer hotel Ragusa iu hotel Avstrija; oba z evropskim komfortom. Toliko v obče o hercegovinskej metropoli ali stolici.
Smešnica 14. Nekdo se je obut, s črevlji na nogah, v postelj spravljal. Gospodinja ga vpraša: Kaj si se s pametjo skregal? — „O ne!" jej odgovori : Že dve noči se mi je sanjalo, da po gla-ževiui hodim, in to je bilo strašno — danes pa vem, da se mi ni uičesa bati.	Srepež.
Razne stvari.
(Matica slovenska) podeli letos društvenikom : Slovnico Sumanovo, Somatologijo Samičevo in letopis. Geometrija Lauterjeva je dotiskana. Za izdavanje učnih knjig srednim šolam izvoljen je odsek, v kateri so izvoljeni : Suklje, Vodušek, Zupančič, Tomšič in Marn.
(Ponočni brzovlaki) na južnej železnici bodo brzeje vozili, ker se prirejajo močnejše mašine.
(Šolske novosti.) G. Drnjač je imenovan za uda šolskemu okrajnemu svetu v Mahrenbergu, g. Bračko za nadučitelja v Leskovci, g. Wudler v Ljubnem, g. Meier v Pernicah (znata slednja dva slovenski?) in gosp. Segula sme s službo menjati.
(Stepli) so se vojaki in civilisti v Mariboru v krčmi „pri zlatem konji." Bilo je več ranjenih in jeden civilistov je precej razklano bučo nesel domov.
(Tretji vinski sejem v Zagrebu) vršil se bode dne 25., 26 , 27. aprila.
(Norljava ženska) Marija Radoličeva iz Po= dove stopila je pri Crešnovskem tunelu preblizu k hlaponu in je bila tako hudo ranjena, da je morala umreti.
(Grajščino Freistein) v spod. Poljskavi prodal je Jud Samuel Mendl za 140.000 fl. Zagrebškim sestram Magdalenaricam, ki bodo ondi ustanovile izgojevališče za pridne dekle. Jud je baje dobička 30,00(1 fl. v žep djal.
(Osepnice) hudo razsajajo v Pebrežji blizu
Ptuja.
(V Lilaškem vrhi) je pogorel posestnik P. Terbiž. Siromak je tudi grozno opečen.
(Za novo SavniŠko šolo) izvolili so Poličanje baje zato g. Antauerja v šolski svet ker so vinogradi večjidel v rokah meščanov in so baje ti med seboj in iz sebe volili meščaua. Tako se nam poroča! Je li res tako?
(Za družbo vednega čeSSenja) so darovale naslednje župnije: Brežice drugič 1 fl 24 kr., Ča-drani 2 fl. 80 kr., sv. Jurij na iužui zel. drugič 4 fl., Žusem 13 fl., Sibika 8 fl 13 k'., Celje drugič 10 fl., Središče 6 fl. 66 kr., Maribor tretjič 10 fl. 23 kr., sv. Lovrenc v Slov. gor. 8 fl., Remšnik 6 fl. 50 kr.
(Slovenske prošnje) poslale so občine sv. Mohor in Plat po blagorodnem g. Mihaelu Hermanu visokemu državnemu zboru.
(Druhal.) Dne 25. majca na praznik M. B. so Ojstnški rudarji na Doli kmečkega fanta brez vsakega uzroka tolovajsko ubili, par druzih smrtno
ranili, vsakega, ki jim je v roke prišel napadli, da še celo starčeki in otroci niso bili pred njimi vami.
(PesmariSica po Številkah) za nežno mladino s pristavkom 10 narodnih napevov (64 številk na 48 stianeh). Sestavil Anton Foerster, založil in natisnil Rudolf Milic v Ljubljani. Cena 15 kr. Pri tej lepi obliki iu pri taki nizki ceni tega broširanega praktičnega zvezka pričakujemo, da bode prvi natis takoj razprodan. Po pošti naj se priloži za 1 iztis 2 kr., za 2 do 7 iztisov 5 kr., za 8 do 17 iztisov 10 kr., od 17 iztisov dalje 15 kr. — Na vsakih 12 iztisov priloži se 1 iztis brezplačno.
(Iz Griž) pri Cel ji nam je veljaven mož poslal zagovor župana in tajnika. Krivic nečemo nikomu delati. Zato objavimo dopis kmalu.
(Od sv. Urbana nad Ptujem) ali morebiti le v Ptuji doma oglasil je se v „Ciliier-Ztg." nek bedasti nemškntar zoper podpisovanje slovenskih prošenj. Sram ga bodi, ki v lastno skledo pljuva.
(Zaupnico dr. Vošnjaku) za izvrstno zagovarjanje Slovencev v državnem zboru je poslal okrajni odbor.
(Obrazcev za slovenske prošnje) ima na prodaj g. Leon, tiskar v Mariboru, 3 kr. iztis.
(V mariborski boleniŠnici) preiskuje okrožna sodnija oskrbnikovo neredno gospodarstvo, mnogo meščanov bilo je zaslišanih, oskrbnik Barthel je odstavljen. Pravoč je, da bode mariborski župan dr. Reiser še plačevati mogel, ker Barthelnu ni dovoljuo na prste gledal.
(Pogorel) je M. Pirš v Lazah pri Konjicah.
(Izlet) napravijo „turnerji" iz Gradca, Celja, Ptuja, in Radgone dne 9. aprila v Slov. Bistrico.
(Plaz) 300 sežnjev dolg dela južno železnico nevarno iiri Zagorji.
(Velikonočno streljanje) prepovedalo je ljutomersko c. k. glavarstvo. Dopisatelj iz Ljutomera se močno žali zaradi tega. Pravi, naj bi se bedakom prepovedalo, ne pa vrlim kristijanom, ki te dui radi svoje veselje, da je Kristus vstal, s streljanjem po navadi vseh Jugoslovanov javno kažejo. Je pač težko vsem pogoditi. Zopet drugi so zoper streljanje, ker se vsako leto nesreče godijo.
(f Umrl) je 24. marca t. 1. g. Ignacij Katsch-thaler, mnogoletni pregledovalec cerkvenih računov naše škofije, po dolge j iu mučnej bolezni, 64 lut star.
(Dražbe) 11. aprila Franc Stergar na mestnem v lin Ptujskem 3905 fl., Jožef Ogrizek v Rogači 5228 fl. 14. aprila Marija Rotinan v Kušer-uiku itd. 3875 fl., Katra Spiah v Leskovci 6200 gold., 18. aprila Jakob Krajnc v Okiči 4018 fl.
Loterijne številke:
V	Trstu 1. aprila 1882: 68, 72, 58, 71, 6.
V	Linci „ . „	9, 54, 17, 53, 16.
Zalivala.
Dozvoljujem si generalnej agenciji ogersko-francoske zavarovalne družbe na delnice v Gradci, v Radeckijevej ulici štev. 8, za hitro in jako točuo pregledanje in izplačanje storjene škode pri požaru dne 10. t. m. izreči dolžno zalivalo pa tudi rada ovo družbo vsem, ki hočejo kaj zoper ogenj zavarovati, najtoplejše priporočim.
Občina: gornja Grajena pri Nuji
dne 15. marcija 1882.
Ana Vohel.
11
službo želi nastopiti človek od mladega pri cerkvi, oženjen, zdrav in čvrst, poseben umetnik v or-glanji in petji. Tudi zamore biti kot kapelnik, ker razume vsako niuzikalno orodje rabiti, in na vsako poduk deliti. Dobrih spričeval ima pokazati. Več se izve pri gospodu dekanu v Rogači. 3—3
0	i
1 i
i
1 I I i
1
Dobra knjiga.
V založbi W. Blanke v Ptuji izišla je priljubljena knjiga:
Marija žalostna mali
v novej izdaji. Velja nevezana 25 kr., v papir vezane 50 kr., v usnje vezana pa 90 kr. Kdor priloži 10 kr. poštnine, temu se do-pošlje po pošti pod križnim ovitkom. 3—3

I
Zahvala in priporočba.
Zahvaljujem se vsem, kateri so me dozdaj z naročili podpirali, prav srčno, in priporočujem se jim, kakor tudi sploh p. n. občinstvu, posebno č. g. duhovnikom, uradnikom itd. v daljno naročbo.
Prizadeval si bodem, vsakemu njegovo voljo po svoji najboljši moči izpolniti.
Posebno opozorujem č. duhovščino, da izdelujem tudi talarje, biretc in kolarje lepo in po prav nizki cen>.
Jg* Naročila iz dežele izvršujem ravno tako vestno in pridem oddaljenim tudi na dom mere jemat.
Z velikim spoštovanjem
Franc Jesenko,
2—12 krojač v Mariboru, Pfarrhofgasse štv. 15.
i
i i i
i &
i I i I
a
»
i »
3-3
Ponudba.
Organ i s t s prav dobrimi spričali in izurjen v orglanji želi priti za organista na kako faro. Več se izvé pri cerkvenem predstojništvu v št. Jan ž i pošta Velenje (Wollan).

t Man
uraduje vsaki torek in soboto.
Hranilne vloge na 5% obresti in vsakojaka plačila sprejemajo se vsaki uradni dan.
Posojila se dajejo samo v torkih.
Društvena pisarnica
je v Tegetthoffovih ulicah hiš.-štv. 9. i_7	Odbor.
		
		

2-3
Naznanilo*
j
G-regor Keuc, izdelovatelj obleke	S
za gospode in cerkvenih parainentov se uljudno	£
priporočuje slavnemu občinstvu za izdelova-	J
n je vsako jake moške obleke; ume tudi lepo	^
izdelovati za čestite duhovne gospode: talare,	t
kolare, birete in mesno opravo hitro in po	q
najnižjej ceni.	I
Gregor liene.	^
v Mariboru, Pfarrhofgasse, štev. 5.	?
4-6
PriporoCba.
Barve v oljnatem tirnežu in tudi sube, oljnati fimež, terpentin, kopallak, spirituslak, kakor tudi raznovrstne čope in vse v to vrsto spadajoče stvari po velikem in drobnem se dobijo po najnižji ceni v
linpčiji z barvami: v Mariboru, gosposke ulice 19, „pri psu".
S spoštovanjem
H. Billerbeck.