Dopisi. Iz Središča. (Novo društvo.) Tukaj se snuje novo konjerejsko društvo; to nedeljo, "23. februarja, bode se volilo predstojništvo središkega oddelka konjerejskega društva, katero ima svoj sedež v Grradci; prišel bode tudi gosp. pl. Schuberth, da bode kaj o konjereji pripovedaval. — Mi smo sicer veliki prijatelji konjereje, posebno, ker se zvinorejo ne da dosta doseči v zadnjib letih; pa vendar ne moremo tega društvenega oddelka pozdravljati; pitali siuo se večkrat, zakaj se snuje? Ali ni že v Ormoži osnovan oddelek, kateremu je na čelu že niorebiti prek 10 let g. dr. Geršak ? Zakaj se Središčani ločijo od ormoškega oddelka? Kakor se nam zdi, so Nemci zapustili ormoško društyo, ker v njem ne morejo se šopiriti; pa čudnoje, da ti Nemci zdaj tiščijo k nam v Središee in da tukaj hočejo biti pravi konjerejci. Pravi Slovenci pa menda le ne bodo podpirali takega društveca v Središči iz teh-le uzrokov: prvič ga je snoval g. Maier, to je tisti neslovenski živinozdravnik, kateremu se je moral slovenski živinozdravnik g. Murko ogniti in na Nemško potegniti; drugič, ker je zborovanje na nedeljo sklicano pri ljubeznjivem (!) drugoverci g. Wenigerholz-u, kateri bi pod imenom konjerejskega društva na liberalno politiko vganjal; tretjič, ker bode ondi Nemec g. Schuberth v nemškem jeziku nekatere stvari razlagal, katere zveden Slovenec iz slovenskih. časnikov že zdavnej pozna; štrtič, ker to društvice le neslogo dela in ormoško društvo po nepotrebnem slabi. Grospodje središki konjerejci bi bili imeli odločno protestovati proti taki nakani g. Wenigerholz-a in njegovih prijateljev; mi smo te vrstice objavili s to željo, da se naj kmet.je ogibljejo tega novega društveca, in da ne podpirajo podjetja, ki je slovenskemu narodu in domačemu življu nasprotno. lz Vranskega, (M a 1 e n k o s t i a 1 i k a-1 i.) Naj danes omenim nekatere »malenkosti" iz našega okraja. Ako stopimo v naš prijazni trg, precej na prvem domu zbode nas v oči napis ,,zum Elephanten." Kakova sapa veje pod streho te firme, o tem nam ni treba soditi. Tudi na drugih mestih najdemo takovih odpadkov, ki skrunijo slovenski značaj našega narodnega trga! — Naše gasilno društvo je sicer vsega pripoznanja in spoštovanja vredno, ali nemško komaudo v njem nikakor ne dela časti slovenskim korenjakom. Tuji glasi: habt acht — rechts gschaut! nekako smešno odmevajo po domačih slovenskih tleh, svedočijo nam, da še globoko tičijo v sponab. nepotrebne sužnjosti. Kakor da bi ne imeli primernih povelij v slovenskem jeziku! — Konečno naj še opozorimo na naše poštne pečate. Slovenščina seveda tudi tu nima prostora. To pa velja tudi o sosednjem Šentjurskem poštnem uradu in še mnogih drugih po ,,uzorno-narodni Savinjski dolini. Pisma z jedino nemškimi uradnimi pecati razpošiljajo se daleč med svet in potrjujejo nehote trditve naših. nasprotnikov, češ: tu niti ni naroda slovenskega, tu bivajo le posamezne osebe, ki agitujejo med miroljubnim spodnještirskim prebivalstvom za veliko-hrvaške in panslavistiške ideje To torej ni prav in je sploh opaziti v novejši dobi v našem kotu nekako dremoto v narodnem ozriru, osobito kar nas je zapustil nezpozabljivi blagi rodoljub, pokojni majitelj odlične narodne gostilne ,,Slovan." Poreče se: so malenkosti, kateie lahko spregledamo. Toda ravno take malenkosti kažejo, kako malo nam je do naše narodnosti in narodne easti. — Tako pač ne sme biti dalje. Ne bojmo se nasprotniške nevolje in zamere, dovolj in predovoij užili smo že dobrot tega gospodarstva; proč z nemškutarijo, če hočemo, da nas ne bode imenoval svet helote, ki vlečejo voljno, nevoljno v tujcev jarmu. nTvrd bodi, neizprošen mož jeklen, kedar braniti imaš pravice naroda!" Valsonal. lz Bočkovec pri Mali nedelji. (Ł'rih o d n j i ž u p a n.) Nimam pisati nikacih novosti, le starine ponovljati ni umetnost, vendar pa tu in tam zanima, tudi brez nasledkov navadno ne ostaja. Kakor sem vže omenil, ponavljam starino, toda ne jaz, ampak ponavljala bode naša občina volitve obč. župana, ter spet podelila kakemu ,,vujcu" ali ,,Andrašeku" obč. krono na glavo, da nosi v svoji puhli domišljavosti znane besede: ,,Bog in jaz."— Ni sploh moj namen komu kratiti zlatega upanja na prihodnjost, ravno tako tudi ne strankarsko postopati, moja želja je le mojim dragim sovolilcem dati par vrstic v preudarek. Vsakega volilca sveta dolžnost enkrat je iti volit, drugič pa, vsak volilec mora sploh preudariti, koga da naj voli za odbornika, ker le-ti volijo župana ter mu podelijo iz svoje sredine obč. ,,krono.a Da pa ni vsak človek za župana in tudi marsikateri ni, ki je župan, to v& najbolj oni, komur je n. pr. župan, ki si misli nBog in jaz," naredil znatne neprijetnosti. No, kaj tacega ia enacega, odkar županjuje pri nas vsestransko pravičen in dober g. Kocbek, ni prišlo na dan, to se je pa žal pred njim ne enkrat godilo. i-ieveda neprijateljev ne manjka najboljemu človeku, tudi g. Kocbek-u ne, a po mojem mnenji zakrivil si ga je s tem, da mu ni mar se prepirati z duhovniki, kar posebno nove ali županske ,,krone" željue ^vujce" jezi. Kakor mnogi drugi, tako pa tudi jaz želim, da bi nam bil še mnoga leta g. Kocbek župan, ker le tedaj smemo upati mirii med občinskim in župnijskim uradom. Da se nam pa ne bo treba ,,po smrti kesati," treba nam je toraj dobro pomisliti, kdo in kateri je storil največ za blagor svojih občanov! Imel še bi v tej zadevi marsikaj ziniti, toda prvič upam, da bo reč vsak volilec dobro prerešetal, drugič se mi pa mudi, ker imam še marsikaj danes opraviti, in tega se ve, da s pooblastilom ne moremo drugemu izročiti, ker pri nas le redko koleke prodajejo. Toraj na svidenje na volitvi! Slovenus. Iz Ribnice. (Naša veselica), z občnim zborom bralnega društva, dne 9. svečana, obnesla se je povoljno. Če tudi nam je mrzlo vreme splašilo marsikaterega gosta ter je žalibog bolezen zadržala vč. g. poslanca dr. Šuca, nas, kakor so bili obljubili, obiskovati, vendar zbralo se je še precejšnje število udov in navrh par gostov iz Lehna in Vuhreda. Hvala jim na trudu in prijaznosti do skromnega društva našega! Okoli pol pete ure odpre predsednik zborovanje z pozdravom na društvenike in. goste, ter da besedo č. g. župnika Hrasteljnu. Ta nam v kratkih ali krepkih besedah razložijo pomen, važnost in korist bralnih društev — seveda če so na verskej podlagi, — ter nas v sklepu spodbujajo k pridnemu in vstrajnemu delovanju. Gromoviti ,,živio"pritrjevalo je vrlemu govorniku kakor tudi gg. P. in D., ki sta zbrane sicer kratko, ali jedrnato nagovorila. Nato je bila volitev odbora, katerega smo z malimi spremembami izvolili prejšnjega. Sedaj se je začela prosta zabava, ki je trajala do pozne ure in je menim marsikoga zadovoljila, da je rad pozabil na običajne — godce, rekši, da je prijateljski pomenek med popevanjem krasnib. pesmi najprijetnejša zabava slov. kmetu. Za petje je drage volje skrbel vrli g. organist B. s svojimi izbranimi pevkami, za to mu bodi prisrčna zahvala. Med tem časom upisovali so se udje s svojimi doneski v društveno knjigo in radostno moramo priznati, da smo nabrali primerno svoto, da bomo zopet mogli naročiti nekaj časopisov v razvedrovanje našemu kmetu. Težko bi šlo to, da nas niso podprli blagi dobrotniki, posebno č. g. Hrastelj, kakor tudi drugi gostje, oba gg. P. iu V. iz Lehna. Hvala jim prisrčna na vsem! Če premislimo važnost narodne zavesti, izobraženosti za obstanek našega naroda, moramo pred vsem podpirati društva, ki to zavest tu na meji širijo in s tem delajo močan jez vedno rastočemu potujčevanju. S tem, da tako hrbet krijemo ostalim Slovencem in največje napade odbijamo, gotovo zaslužimo, da nas bi bratje podpirali, bodi si z doneski za naša društva, ali s knjigami in časopisi. Če se bo naš kmet na domačej podlagi dobro izobrazil, stal bo tii na meji slovenstva kot močan steber, sebi v čast, domovini v slavo, Sloveniji v zaslombo! Domobranski. Odsv. Lovrenca na kor. žel. (Veselic a.) 0 pustnem času začne vse nekako živahniše gi- banje. Prirejajo se koncerti, plesi, gostije itd., ter nam ponujajo obilo zabave in veselja. Tudi naše kmetsko bralno društvo, o katerem je že morda ta ali uni naših nasprotnikov miglil, da se je že vleglo v hladni grob k večnemu počitku, je zdaj zopet oživelo ter po sklepu zadnje odborove seje priredilo veselico v dan 26. prosinca t. 1. v prostorih g. F. Kormana. Proti večeru začeli so se od vseh straui povabljeni gostje zbirati, in se jih je prav lepo število nabralo. Torej iskrena vam hvala vrli rodoljubi za to vašo vljudnost. Najpoprej je g. predsednik pozdravil vse navzoče goste, ter zaklical presvitlemu cesarju glasen živio ! in na to je godba zaigrala cesarsko himno. Za tem je sledila volitev podpredsednika in treh odbornikov. Podpredsednikom se je volil g. Jakob Oswald, p. d. Urbanc, odborniki pa: Jože Korman, Josip Oswald, (Betušekov) in Janez Fischinger. Zdaj se je začela prosta zabava. Vbrana godba orkestra južne železnice nas je navduševala in. kratkočasila, ter izvrstno smo se med seboj zabavali. Takšne veselice se ne dajo primerjati navadnim plesom po kremah, temveč one so pravi narodovi prazniki, ker nas vnemajo za dobro in lepo, ter bude v nas ljubezen do naroda in jezika svojega. Oj, da bi se jih povsod, kjer imajo bralna društva, narod v prav obilnem številu vdeleževal, ter si še drugod, kjer jih še sedaj ni, društva osnoval, ki imajo namen širiti narodno zavest med Ijudstvom, da se potem znamo potegovati za svoje pravice, koje se nam, žal, tako kratijo. Ne držimo torej križem rok, če hočemo, da nam v kratkpm prisije zlata zvezda jednakopravnosti, ko bomo namreč dosegli vse tiste pravice, ki nam po božji in cesarski postavi grejo. ,,Na delo tedaj, ker resnobni so dnevi!" Dolga noč nam je med lepim zabavanjem še prehitro minila in začeli smo se razhajati s trdnim sklepom še iskrenejše, kakor dozdaj, ljubiti svojo domovino ter, kakor vrli sinovi svoje matere, deliti ž njo veselje in žalost. Vsakemu pa bode ta veseli večer gotovo dolgo v spominu ostal, ker prepričal se je, kakor dozdaj že veekrat, da se Slovenec zamore le med svojimi najbolje razveseljevati in kratkočasiti. Iz Poličan. Po kratkem prestanku je Poličanska župnija zopet vdova. Angelji božji dali so ji ženina. Bila je pretečeno leto na angeljsko nedeljo ,,instalacija." — Grospod ji je ga hitro vzel ter je umrl letos v nedeljo presv. Imena Jezusovega. S svojim bistrim umom, jeklenim značajem in s svojo vstrajno delavnostjo bili bi rajni gospod Janez Pajek gotovo marsikaj potrebnega in dobrega vkrenili in izvršili v blagor svojib. novih faranov, a previdnost Božja je drugače odločila. kajti jedva so še le spoznali razmere in potrebščine in že jih je najvišji Gospod odpoklical. V kratkem času pridobili so si obč-e spoštovanje. Pogrcb je bil sijajen, 28 duhovnih bratov, njim na čelu milostljivi gospod kanonik dr. Ivan Križanič in pa nebrojno število vernikov jih je spremljalo k zadnjemu pooitku. Večna luč jim sveti naj!