firs. --——-1 f J'YI tiI il t" ' 1 t> jl^ ..............i , , , i ---........—=---■ 1 NO. iao. CLEVELAND, 0» WEDNESDAY, OCTOBER, n. i9I6. LETO IX. — VOL. IX. ' ■■ ■ ■ ■ ' ■ ; , , . ' - Sporaznm med slov. trgovci in uslužbenci v trgovinah. —'Poročali smo pred časom, da se je začelo gibanje med trgovskimi pomočniki, ki so za-posljeni v grocerijah in mesni-(cahi da se skrajša njih delavni Ipk. Mi smo to gibanje z vese-lijem pozdravili. Vi delavci, ki •greste zjutraj v tovarno ob pol sedmih in se vračate domov ob petih, gotovo veste, da je hudo toliko časa delati. Kaj si pa mislite od grocerijskih in mesarskih pomočnikov, ki so morali bjti zjutraj ob 5. na delu in so svoje delo puščali šele ob 8. ali 9. zvečer ob sobotah pa celo olj u. 'Pravica in človeška dostojnost zahteva, da se tem siromakom olajša, njih stanje. Sedaj je prišlo do sporazuma med slovenskimi trgovci in njih u-službenci. Dnevna služba se je znižala za poldru-go uro ali za dve uri. Slovenski trgovci so rade vol je ugodili zahtevam svojih uslužbencev. Slovensko občinstvo se torej opozarja, da bodejo grocerijske in mesarske trgovine odprte od sedaj naprej od 5. zjutraj do. pol sedmih zvečer, ob sobotah pa do 9. zvečer. V Collinwoodu pa od pol šfcste ure zjutraj do 7. »večer. To je prvi korak, ki so ga pridobili uslužbenci od svojih gospodarjev k zboljšanju njfti stanja. Upamo, da se bo-kejo slovenski groceristi in -Cesarji vedno tako razumeli s svojimi uslužbenci. 'Saj zahteva pravica napram človeku, da se nikogar ne sili k preobilemu delu in se vsakemu dovoli dostojen počitek. Slovenske gospodinje in odjemalce pa opozarjamo na zgorej omenjene ure, da se ravnajo po njih. Tudi grocer kot gospodar ima dolge- ure kakor njegov delavec in vsak zasluži počitka. —rNe pozabite,da je v četrtek 1112. oktobra registracijski dan. Vse koče so odprte od 9. zjutraj do 3. popoldne in od 5. popoldne do 10. zvečer. Vsak mora biti registriran, kdor hoče voliti 7. novembra. —Opozarjamo na račun od "Slovenskega Narodnega Doma", ki je priobČen v današnji številki. * —iSlovenid, ki bi radi imeli višjo izobrazbo in znajo angle- ( £ko ter imajo potrebno prediz- ^ igjbrazbo se opozarjajo, da soj mm javne višje šole zastonj na j /jjizpolago več večerov na te-den. Vprašajte v sledečih višjih šolah: Central. Glenville, South, Lincoln, West in East Technical School. —Neprestano imamo ljudi Vj našem uredništvu, ki vprašu-j jejo ali je kaka slovenska večerna šola za državljanstvo, ki vprašujejo, kako se dobi prvi ali drugi državljanski papir. ♦ Prepričani smo, da nihče teh, radovednih rojakov ne bere lista, ker sicer bi vedeli, kaj in kako. Naročite se na list, čitaj-te ga verno in zvesto in bodete o vsem poučeni. Posamezna navodila ne bodemo dajali vsa-( lčomur posebej. V šoli, ki se redno vrši vsak pondeljek in petek v Grdinovi dvorani ob pol osmih zvečer, se zve vse. Tja pridite, tam se vam pišejo ( prošnje, uči se vas, daje vse nasvete popolnoma zastonj. —o govoril v iMoose poslopju.. Delavski tajnik, ki se imenuje William Wilson bo govoril za Wilsona, ameriškega predsednika. —iDva neznana mrtveca ležita v county mrtvašnici. Enega je pobrala Ziehmova ambulan-ca v pondeljek zvečer na tiru New York Central železnice na 79. cesti. Mož zgleda kot 60 let star in je mogoče kak Slovenec. Neki v drugi *moški, star približno 35 let leži v mrtvašnici. —Slišimo, da se pripravlja nekak sfhod avstrijskih častilcev kajzerja in Franc Jožefa. Kje bo ta shod, kdo se ga bo udeležil, kdo bo govoril, nam je znano. In tudi policiji je znano. Mi samo opozarjamo zavedne ameriške Slovence, da natančno pazijo na vsako številko "Clev, Amerike", kdaj se ta šhod vrši. Mi bodemo ob pravem času naznanili, da se zavedni ameriški Slovenci udeležijo shoda, kjer bodejo Av-štrijaki poklekovali pred nemškim kajzerjem. Upamo pa, da jih bo to naznanilo tako prestrašilo, da se ne bodejo drznili na dan, kajti policija bo znala vzdrževati mir in red. —iShodi političnega kluba se vršijo na sledeče dnevt: V torek 24. oktobra, ko bo treba voliti tudi nove uradnike kluba. V torek, 31. oktobra, ko se bodejo dajala splošna navodila za volitev, in zadnji shod 3. novembra, ko se bo volivcem pojasnil pomen predsedniških volitev. Slovenski Politični Klub priredi vse te shode in sicer se vršijo vselej ob 8. zvečer v Grdinovi dvorani. —Councilman Krueger, ki zastopa 24. vardo in mora biti glasom njegovega imena potomec Nemcev, je predlagal v pondeljek pri seji mestnega zbora, da se naloži pericam, ki perejo perilo bogatih1 ljudi — licenco. Uboge ženske, ki si služijo kruh s tem, da med tednom perejo, bi morale plačevati od tega. Councilman Reynolds ga je napadel, da stoji Krueger v službi bogatih Laun dry kompanij, da bi požrl delo ubogim delavkam. Kruegerjev predlog je bil poražen, ker se je yečina uprla takemu predlogu, ki bi izkoriščal uboge delavke. ■■ I Qmi IMMW1 I Pismo nemške vlade Bernstorffu. New York, 10. okt. Pismo, ki ga je prinesel s seboj kapitan nemškega submarina U-53, in ga izročil pretečeno soboto v Newportu ameriškim oblastem, ima popolnoma navadno ysebino. Nemška vlada sporoča nemškemu poslaniku v Ameriki način novega bojevanja submarinov. Nobene druge važnosti ni v tem pismu. Važna razsodba. New York, 8. okt. Ameriško najvišje sodišče bo odločilo, če mora avstrijska paroplovna družba "Unione Austriata di fNaVigazione" plačati artgleški družbi Watts, Watts & Co. $45.000 za' premog. Premog je bil prodan še pred vojno, toda Iko je vojna izbruhnila se je avstrijska družba branila plačati. Ameriško sodišče bo sedaj odločilo. : ; _ Rusi potopili 2 nemška submarina. Srbi južno od Monastirja so ponovno napredovali proti Bolgarom. Na francoskem bojišču so Francozi in Angleži napredovali za poldrugo miljo. Rumunci na Sedmograškem so doživeli velik poraz in se umikajo proti svoji meji. Avstrijci so obstreljevali Gorico in naredili mnogo škode. Rusi uničili dva submarina. Ohristiania, 11. qkt. Neka ruska torpedovka je potopila dva pemška submarina v nedeljo. Nemški submarini so napadli rusko brezžično brzojavno postajo pri Sepnavolak, kot se poroča senij iz Petrograda. Ruska torpedovka se je v vsej naglici približala in potopila oba submarina. Gorica obstreljevana. Rim, h. okt. Avstrijci so včeraj obstreljevali Gorico, kjer so podrli več poslopij in ubili nekaj civilnih oseb. V Albaniji je včeraj oddelek italijanske armade osvojil Klistfro, jugovzhodno od Tepeleni. Rumunci poraženi. Berolin, 10. okt. Na vzhodni fronti, v Transylvaniji so nemške in avstrijske čete napredovale. Dobili smo izhode iz Hargita in Carole gorovja. Na obeh straneh Kronstadta naše Čete pritiskajo na sovražnika. Okoli Kronstadta se je vršila tridnevna bitka, kjer smo zajeli 1175 ujetnikov in petin-, dvajset topov, med njimi trinajst teških. Zapadno od Vulkan gorskega prelaza so Rumunci zgubili goro Negrului. Nemčija dobi noto. Washington, 10. okt. Po posvetovanju med državnim tajnikom Lansingom in med predsednikom Wilsonom, se je sinoči sklenilo sledeče: 1. Ameriška vlada bo uredila svoj nastop napram Nemčiji po zadržanju nemških submarinov, če bodejo skrbeli dovolj za varnost potnikov na torpediranih parnikih. Vlada ne more odreči pristopa nemškim submarinom v ameriške luke, ker mednarodna postava dovoljuje, da sme vojna ladije sovražne dežele priti v nevtralno pristanišče in ostati tam 24 ur. 2. Francija, Rusija, Japonska in Anglija bodejo odgovorne, če bodejo potopile kak ameriški sabmarin. Omenjene vlade so namreč ^meriki naznanile, da če Amerika ne bo odgnala nemških submarinov,. da bodejo zavezniške bojne ladije streljale na vsak submarin, katerega dobe. 3. Nemčija dobi državno noto, v kateri se bo zahtevalo, da nemški submarini operirajo nekoliko bolj proč od ameriškega morja, in zajedno se bo še enkrat strogo zahtevalo od Nemčije, da bo slednja odgovorna ameriški vladi za vsak slučaj, kjer bi subm^rin-ski poveljniki prekršili mednarodne postave. Ofenziva zaveznikov ob SomL London, 10. okt. Francoski vojni urad poroča o ponovnih uspehih francoske armade na Somme fronti. Francoski teški topovi delujejo v okolici Deni-court in Lihons. 600 ujetnikov so dobili včeraj Francozi, ko so Nemce pregnali iz LihonSa. V Galiciji ni ničesar važnega. Dasi se glasom poročil iz Berolina na fronti v Galiciji in Voli'hniji zadnj dan ni zgodilo nobenih važnih dogodkov, veh-dar poročajo iz Petrograda, da se ljute bitke za utrjene nemške postojanke pred mestom Kovel nadaljujejo z ne zmanjšano ostrostjo, Splošno pa se razvidi iz nemških kot ruskih uradnih poročil, da tekom zadnjih dveh dnij ni bilo nobenh posebno važnih dogodkov, pač pa kažejo znamenja, da zbira ruski general Saharov nove di- vizije, s katerimi napade Nemce pred Kovelom kakor je napadel Avstrijce v Galiciji v začetku ruske ofenzive meseca junija. Srbi zmagujejo. ( (Solun, 10. okt. Bulgarsko) uradno poročilo danes prizna-, va, da so srbske čete potisnile Bulgare preko reke Črna voda. Nadalje trdi bulgarsko poročilo, da se boji nadaljujejo. Gla-( som francoskega uradnega po-; ročila Srbi zmagujejo naprej in so prisilili Bulgare k umika-, nju. 400 Bulgarov je bilo ujetih tekom včerajšnjih bojev. Dve srbski diviziji ste prekoračili Črno vodo. Francoski transport torpediran London, 10. okt. Neki nemški submarin je v Sredozemskem morju torpediral veliki francoski transport "Gallia", ki je nosil 15.000 ton. Na parni ku se je nahajalo 2000 ranjenih francoskih in srbskih vojakov, katere so peljali v bolnišnice. Parnik se Je potopil nekaj minut po torpediranju. 638 oseb je zgubilo življenje, dočim so ostale reši|i. Avstr. križarka potopljena.' Rim, 10. okt. Sem se jjoroča iz Pole, da je bila AM} tega pristanišča na skrivnosten način potopljena neka avstrijska križarka. Neki danski submarin se je potopil blizu danskega obrežja, ko je trčil v neki norveški parnik. Neki laški parnik je zadel na skale ob španskem obrežju in se potopil, do-čiim so bile tri angleške trgovske ladije potopljene od nemških submarinov ob angleškem obrežju. Velika srbska zmaga. Pariz, 10. okt. Uradno sporočilo se glasi: Vzhodno od Struma reke so se pričeli boji med Angleži in Bulgari. Bitka je bila tako huda, da so angleški poveljniki na enem samem prostoru našli 1500 mrtvih Bulgarov. Med reko Vardar in černa voda so srbske čete napredovale v goratih krajih Do-bropolje, kjer so polovile 100 Bulgarov. Na levem bregu reke černa so Srbi ponovno porazili Bulgare. Mesto Skočir je prišlo v srbske roke. Bulgari so se umaknili severno proti Brodu. Na laškem bojišču. Rim, 10. okt, Avstrijski arti-lerija jako živahno obstreljuje naše postojanke na celi fronti. Posebno na Asiage gorski plarioti je sovražnikov pritisw jako hud. Od tirolske meje do Gorice je artilerijsko streljanje neprestano. Pri Gardibal in Anta se je sovražniku posrečilo zasesti nekaj naših postojank, toda kakor hitra so dospele naše rezerve, je bil sovražnik "vržen na svoje pozicije. Trgovski parniki bodejo oboroženi. New York, 10. okt. Ker so se pojavili submarini na tej strani Atlantika, se pričakuje od angleške vlade povelje, da se morajo oborožiti vsi trgovski in prometni ter potniški parniki s topovi. Nadalje bodejo dobili ti parniki povelje, da streljajo na submarine, kjerkoli jih dobijo. "Nemška vlada se ne briga za nobena mednarodna pravila,'in tudi nam ne preostaja druzega kot da jih kršimo," se je izjavil visok u-radnik angleške vlade. Zjed. države in zavezniki. Washington, 10. okt. Zavez-inišk* vlade so brzojavile ame-(rišlri vladi, da je dolžnost vseh nevtralnih držav odreči zavetišče vsem submarinom, najsi-, bodo trgovski ali vojni, Zjed. držav vlada je odklonila to mnenje in se izjavila, da ima le ona pravico odpovedati zavetišče kakemu submarinu po I najboljšem svojem prepričanju. Pogrešana posadka. Newport, R. I., lo, okt. »Posadka torpediranega parnika Kingstonian, ki je bil torpediran v nedeljo, še sedaj ni bila najdena. Enajst torpedovk Zje-dinjenih držav išče ponesrečene mornarje brez uspeha. Bo-1 Jijo se, da so mornarji utonili, ker ni bilo blizu nobene pomo- ' v • Cl. Ameriški poslanik Gerard prihaja z važnim poročilom. Ameriški poslanik iz Berolina v Ameriki. New York, 10. okt. Ameriški poslanik iz Berolina, James Gerard je danes dospel v New York na švedskem parni-ku "Frederick III." Poslanika spremlja njegova žena. Kakih dvajset časnikarjev ga je obkolilo, ko je stopil na suho. Razširila se je namreč važna govorica, da je poslanik prinesel s seboj nemške pogoje za sklenitev miru. Poslanik je dejal navzočim časnikarjem: "Absolutno ne bom pritrdil niti zanikal ničesar." Ameriški poslanik iz Berolina je bil na slovesen način sprejet v New Yorku. IPoslanik Gerard je prišel sedaj prvič v Ameriko odkar je zbruhnila vojna. Ves čas se je mudil v Berolinu, kjer je imel čez glavo posla, da je vodil obravnave med Nemčijo in Aimeriko. Submarini in meksikanska kriza. Atlantic City, 10. okt. Ope-riranje nemških submarinov v ameriških vodah bo menda povzročilo, da nastane nova kriza med Meksiko in Zjedinjeni-mi državami. V tem mestu zborujejo delegatje meksikan-ske vlade, ki se dogovarjajo z delegati Zjed. držav glede miru in sprave med obema republikama. Ko so meksikanski delegatje zvedeli, da bodejo imele Zjedinjene države nove sitnosti z Nemčijo radi submarinov, so meksikanski delegatje umaknili mnogo svojih predlogov in začeli nasprotovati ame-rikanskim delegatom. v—Zgubil se je John čerček tz 6701 Bonna ave. Policija ga išče kakor tudi 12 drugih otrok O katerih poročajo stariši. da so se zgubili. Nemški sobmarini imajo svoje opirališče v Zjed. državah ? Opirališče submarinov v Ameriki. New London, Conn., 10. okt V pomorskih krogih se sluti, da so si Nemci zbrali to ma^o mesto za glavno postajališče, da operirajo iz tega mesta s svojim^ submarini napram sovražnikovim ladijajn. Če se dokaže, da je to resnica, bo nastal resen spor med Zjedinje-n|mi državami in Anglijo ter zavezniki sploh, ker bodejo slednji obdolžili Zjed. države, da podpirajo sovražnikovo gibanje s submarini. Kako dobivajo submarini potrebščine? V mornarskih krogih se trdi, da submarini ne dobivajo direktno iz pristanišča svojih potrebščin ampak po ovinkih. Posamezni najeti mali parniki se naložijo v pristanišču z vsem potrebnim, nakar odplovejo na morje, kjer jih čakajo nemški trgovski submarini in ti zopet dovažajo hrano, torpede in dr. k pravim bojnim submarinom, Z gotovostjo se trdi, da je drugi nemški trgovski submarin "Bremen" v resnici dospel v Ameriko že pred tremi tedni, toda nemška vlada tega ni ho- itela izdati. Govorica se širi, da sta celo oba submarina ["Deutschland" in "Bremen" navzoča v ameriških vodah in da se tekom dneva skrivata po malih otokih blizu obrežja, ponoči pa posredujeta med malimi parniki in pristanišči in med vojnimi submarini. Nemci so bili že dolgo pripravljeni iNemšIka pomorska oblast je bila že dolgo prej pripravljena na delovanje nemških submarinov v ameriških vodah. V New London, Connecticut je Eastrn Forwarding Co. ki posreduje promet z nemškiifii trgovskimi submarini, dala napraviti in zgraditi ogromna pristanišča in doke. Tu je tudi skladišče živeža, petroleja, bencina in gasolina ter drugih vojnih potrebščin. V mornarskih krogih v tem mestu so prepričani, da je prvi submarin Deutscland prišel v Ameriko le na ogledu-štvo. Deutschland je bil poslan sem, da dožene nevarnosti in da pripravi pot za druge submarine. Nekateri celo trdijo, da je "Bremen" v resnici ^Deutscihland" z drugim imenom. Izjava predsednika Wilsona glede nemških submarinov. Lansing pri Wilsonu^ Long Branch, N. J., 10. okt. Državni tajnik Lansing je obiskal predsednika v Shadow Lawn, da se pogovori z njim o važnih državnih zadevah. Važno vprašanje je, če se sme dovoliti nemškim submarinom muditi se 24 ur v ameriškem pristanišču. Nadalje ako se je nemška vlada pregrešila zoper svoje dane obljube ameriški vladi, ko so nemški submarini potapljali prometne parnike južno od Nantucketa. Tretja stvar, ki skrbi ameriško vlado je, kje dobivajo nemški submarini svoje potrebščine, kurivo, živež in streljivo. Kajti da bi nemški submarini toliko pripeljali sem te zaloge, da bi se ti) mudili več tednov, je nevrjet-no. lajava predsednika Wilsona. Long Branch, N. J., 10. okt. Predsednik Wilson se je izjavil, da bo strogo pazil, da nemška vlada pri svojem submafin-skem operiranju ne prekrši nobene mednarodne pravice« In predsednik Wilson je poslal sledečo izjavo: Ameriška vlada se bo najprvo prepričala kaj so dejstva v tej zadeli, tako da ne naredi nobene napake, in Amerika lahko mirno počiva v zavesti, da bo ameriška vlada storila vse, da prisili Nemčijo, da spoštuje svoje obljube dane Amer^i in mednarodne pravice. Toda sedaj ni čas, da začnem preiskavo glede submarinov. Woodrow Wilson. Angleška križarka torpedirana? Angleška križarka potopljena? Newport, R. I., 10. okt. Kot so, prepričani v ameriških pomorskih krogih, je en sam nemški submarin torpediral 9 zavezniških parnikov pri Nan-tucketu in ne trije ali štirje kot se je prvotno domnevalo. Admiral Gleaves, ki je s svojimi torpednimi rušilci reševal posadke raznih torpediranih parnikov, se je izjavil, da se vsi mornarji in kapitani strinjajo s tem, da je operiral le en sam nemški submarin. Trdovratne govorice se širijo, da je submarin torpediral tudi neko angleško križarko na straži, vendar se ta govorica ne more potrditi. Mnogo dela za submarine. Newport, R. I„ 10. akt. Ar-tur Gray, brezžični operator na parnJku Knudsen, ki je bil potopljen v nedeljo, pripoveduje, da se je ob istem času nahajalo toliko parnikov na poti v Evropo, da nemški submarin ni Imagei vseh naenkrat torpe-dirati. Mnogo ladij je bilo u-stavljenih in potom signalov zapovedano, da morajo čakati, dokler nfe pride vrsta na nje, da se jžft torpedira. Ameriške torpedovke, ki so reševale mo- štvo torpediranih parnikov, so dobile večkrat signal od submarina, naj se nekoliko umaknejo, da bo submarin laglje zadel in da ne zadene ameriške torpedovke. Kakor hitro je bila ena ladija torpedirana, je prišla blizu ameriška torpedovka in rešila moštvo. -o—-- Usoda velikih parnikov. Bremen, via Amsterdam, 10. oktobra. Nemške oblasti so dobile naznanilo iz Amerike o "izvrstnih" operacijah nemškega submarina v ameriških vodah. Vodja nek nemške paro-brodne črte se je izjavil, da to še ni nič v primeri s tem, kaj še pride. Sedaj pridejo na vri sto veliki parniki, ki vozijo streljivo iz ameriških pristanišč. V new Jorku se mudi sedaj ogromni parnik "Adriatic", ki odide ta teden iz New Yor-ka. 200.000 ton streljiva odpelje ta parnik iz Amerike in na potu se oglasi v Halifaxu, kjer dobi na krov 5000 canadskih vojakov. Za njim od plove "Ce-dric", ki bo vozil s seboj najmanj 18.000 ton streljiva. Za AmmVto - /2.JT0 Za Cl+tfd. po poitifS.Oa Za Eitropo - £3^0 Posamezna JlettHfa - ^ ?m platna, dopiai la denar naj m pošilja m: "Clevelsndaka Amerika", 0110 8T. CLAIR A VB. N. E., CLEVELAND. .OHIO I I Bil "1 ..........' EDWARD KAIJSH. Publisher._ LOUIS /, PIRC. Editor. ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY^ J__ Read by 25.000 Slovenians (>-'—'-) in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American m spirit Foreign in language only. ** ~ TELEPHONE CUY PRINCETON 180 __ A Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1879. No. i2o. Wed. Oct. iz. 1916. Wilson in nezvesti Amerikanci Pri letošnjih volitvah bo treba volivcem odločiti ali odobrijo Wilsonov nastop v sedanji vojni, ko je skrbel, da se postave glede nevtralitete spol-nujejo enako napram vsem o-nim, ki so udeleženi v vojni in ko je skrbel, da bojujoče stranke strogo spolnujejo dolžnosti napram ameriškim pravitam. In če je Wilson zvoljen, bo to priznanje njegove politike napram evropski vojni. Nasprotno, če Wilson podleže, tedaj bo nelojalni element v Ameriki praznoval zmago, in pričakovati je najhujšega. Vprašanje je, ali naj bo A-merika prva. Republikanski kandidat se je obesil Nemcem za vrat, ne radi tega, ker jih mogoče posebno ljubi, ampak ker misli od njih dobiti nekaj stotisoč glasov. Toda Hughes je pri tem neodkritosrčen. Toda vsak državljan, ki hoče doseči predsedniško mesto, najvišje inesto v Ameriki, mora biti vsaj odkritosrčen. Predno mu ljudstvo poveri zaupanje, mora ljudstvo vedeti, kaj namerava dotični človek narediti, če bo zvoljen. Hughes previdno molči o politiki napram Evropi. Nihče ne ve, kaj bo naredil, in to je pričelo celo Nemce skr-! beti. Vprašanje nastane torej,1 kdo je bolj odkritosrčen v svojih načrtih. Ali Wilson ali Hughes? . , Wilson je skušal voditi najbolj nevtralno politiko, kolikor je bilo mogoče v danih razmerah. Noben Amerikanec mu tega očital ni, ampak celo nas- \ protna stranka, republikanski senatorji in kongresmani so 1 vedno glasovali za Wilsonove načrte glede zunanje politike,! Z Wilsonom so bili nezadovolj- < ni le nelojalni nemški elementi I v Ameriki, kateri žele, da je 1 nemški kajzer prvi, potem pa šele pride Amerika, In zakaj ] je Wilson s tako ostrostjo na- 1 stopil proti Nemcem, dasiravno ] mu to ni bilo posebno ljubo?, 1 Dokazano je bilo, da so Nejnci 1 v Zjedinjenih državaih kovali j zarote in izdajstva proti Ame- 1 rikancem. Načrt, da se torpe- « dira Lusitanija, kjer je bilo po- ' njorjenih 230 ameriških držav- 1 tjanov, je nastal v Ameriki. < Uradniki nemškega poslaništ1 i va, nemških konzulatov, av- 1 strijskih konzulatov, da celo; avstrijski poslanik sam v Ame- 1 riki je koval zaroto proti Zje- i dinjenim državam, misleč, da i se nahaja na policijskih tleh Avstrije. Predsednik Wilson je i z vso strogostjo zahteval od i nemške vlade, da se nemške p zarotnike, konzule in poslance j spodi iz Amerike, ker delujejo t v škodo Zjed. držav. Vsa ame- ( riška javnost je odobravala ta ; korak Wilsona, odobravali pa 1 ga niso Nemci, isti1 Nemci, ki | danes vlečejo s Hugfiesom. . Dumba je moral iti, von Pa- ( pen Boy-Ed in drugi zarotniki. 1 In danes se ti zarotniki skupno trudijo, da bi )x>ra/ili Wilsona. ; Vsak pošten Amerikanec, brez 1 ozira na stranko, bi moral že 1 raditega voliti za Wilsona, ker 1 se tuj, sovražen, nezvest ele- r ment vtika v ameriške razme- ,r re, v volitve, ki so najsvetejša r pravica Amerikancev in hoče 1 te volitve prikrojiti tako kot bi r ugajalo evropskim vladam. I Nemci so proti Wilsonu, ker je' J Wilson odločno zahteval, da r Nemčija spoštuje pravice ame- i riškth državljanov, da Nemčija c nima pravice torpedirati parni- t kov, na katerih se nahajajo A- p merikanci, itd. In raditega ta j nezvesti element zahteva, da t 0 bi bil Wilson kaznovan. In >- kandidat, ki je pripravljen, da 1- sprejme glasove takih ljudi v e svojo korist, je ravno tako kriv S I- kot so krivi zarotniki in splet-J karji proti AmeriJki. Kako mo-i n re biti Hughes dober ameriški i- .predsednik, če se je zvezal * :i onimi Nemci, ki so kovali na 1. ameriških tleh zarote v pogu-d bo Amerike? , -i Ali more mož čiste vesti - j sprejeti take glasove? iAli bo j jameriško ljudstvo dovolilo, da - se rabijo volivni glasovi, da se - kaznuje enega predsednika, ker. je bil patrijotičen Amerikanec, - ker ni poslušal glasu zarotni- 1 kov, ki so imeli na srcu korist. 1 tuje države, a šlkodo »Amerike, 1 katera jih je tako g-ostoljubno t sprejela? ! j Amerika ne more prisiliti ni-' i kogar, da bi zaničeval svojo' ■ rojstno domovino ali da bi de- ■ loval nasprMno v njeno škodo. • Toda kar Amerika zahteva od 1, svojih državljanov, ki so pri-> šli sem preko morja, da se na- . vžijejo ameriške gostoljubno- : ■ sti, je da ostanejo Ameriki zve- 1 sti, da najprvo mislijo na Ame- , riko, neprestano delujejo v korist Amerike, in potem šele J kam drugam, če jim nj*h vest !pripušča, da z enako silo delu-J 1 'jejo v dveh smerah. Amerika 1 naj bo prva, potem pridejo dru- ( gi. Zato pa je tudi sledeče dej-,; stvo resnica: j Če bo Mr. Hugihes zvoljen za 1 predsednika, tedaj bo to izvoli* J tev ves svet smatral ogromno I politično zmago za Nemce v s Ameriki. Ves svet bi moral I priznati, da imajo Nemci kon- i trolujočo moč v ameriški poli- s tiki. Če je Hughes zvoljen, bo1 L ves svet prepričan, da v Zje- ' dinjenih državah ne more ni- 3 hče drugi zvoljen biti razveni' če ni bil prej potrjen od kajzer- j ja v Berolinu. Berolin bi postal politično glavno mesto Zjedi- [ njenih držav, in moralni uspeh tj pri Nemcih bi bil večji kot čej , bi Nemci dobili veliko bitko HS na bojnem polju. In v takem' v položaju se nahajajo danes A- j merikanci. Ali mora biti pred-sednik ameriške republike f j-"podkralj nemške vlade v Be-| c rolinu", da se izrazimo z bese-J dami Roosevelta? Ali je nem- r ški kajzer toliko močan, da po- v razi ameriškega predsednika? v Rad ali rrerad, vsak dober ame-/ 11 riški državljan, mora o tem k misliti, ko bo šel novembra 1: meseca k volitvam, - d Brzojavke iz Berolina nazna-' njajo: Nemško časopisje brez izjeme je jako zadovoljno z iz-jvolitvijo Charles Hughesa za predsedniškega kandidata. In! nemško časopisje je prepričano, I da mora imeti Huglies nemško J ameriška glasove, če hoče po- v raziti Wilsona.....Nad 60 ml- z lijonov mark se je porabilo v j) Ameriki, da Nemčija s tem denarjem pomaga poraziti) n \\ ilsona. > n Z največjim veseljem se opa- k zuje, da nemški element, ki do- P biva svoja povelja iz Berolina,- E ni vsemogočen v Ameriki. Ta n nezvesti in nelojalen element g ne more prepričati vseh ame- si iriških Nemcev, da je absolutno potrebno, da Wilson pade. n Wilson je istotoliko pravičen if napram Nemcem kot napram p Rusom ali Angležem. On je s< Amerikanec, ki najprvo gleda si na Ameriko, skrbi za Ameriko pi in ne vpraša pri^tem, kaj je Vi drugemu po volji. IČar se pa tiče njegovega razmerja na- ja pram evropskim državam, pa ži je Wilson gledal vedno le na sj to, da deli vsem enako pravico* Idi * 009 vojnega posojila v Ameri-_ ki in bi ga dobili ie več, toda ** ne morejo položiti dovolj kre- dita. Nemci so dobili mnogo niklja, bakra in drugih potreb- —r ščin iz Amerike, "ravno tako kot zavezniki, če pa nimajo dovolj svojih ladij, da bi to vo-w žili v Evropo, pa ni ameriška — krivda. Amerika proda vsako-mur, kdor pride sem kupit. Ta-*. ko se je vedno delalo pri vseh narodih, in kršenje nevtralitete ~ hi bilo, če bi se enemu dajalo, J drugemu ne. Računati moramo namreč z razmerami ka-~ koršnje so, ne pa kakoršnje bi morale biti. . * = fn konečno: Iz raznih govo-J rov Roosevelta kot iz posamez- * nih utrinkov H-ughesovih govorov je dobro videti, da Hu-ghes in Roosevelt, ki sta v po-litični zvezi, sta za vojno. Re- v publikanslka vlada »je bila vse-j lej nepremišljena, kadar se je T šlo za* vojno. Čista resnica je, ! da^bi imeli danes silno vojno z ., Evropo, če bi bil Roosevelt E predsednik, isti Roosevelt, ki danes najbolj zagovarja Hughesa. Čista resnica je, da bi imeli danes krvavo vojno z Me-j1 ksiko, če bi bil Hughes pred- * sednik. Resnica je, da bi se za-i merili južni Ameriki, če bi Me- ; ksikancem napovedali vojno. I Čista resnica je, da Amerika ! nima nobene koristi od vojne ' z Meksiko. Kar je ameriškega k v Meksiki so sami dolarji iz j Wall iStreeta, dolarji najbolj I premožnih Amerikancev, ki bi I radi s tem premoženjem Mek-l sikance osleparili za njilh pre-f| moženje in posestva. Wilson tega ni hotel. Izjavil se je, da življenj* enega Amerikanca je ' več vredno kot ves kapital iz , J Wall Streeta v Meksiki. In . Hughes temu oporeka. Izjavili se je, da bi moral Wilson z ar-|, mado branitr ameriški kapital | v Meksiki. j iPri takih razmerah volivcem ne bo teško oddati svoj glas za , Wilsona. Wilson je Amerika- . ! nec, Hughes je čenča, ki lovi j ' nelojalne glasove po Ameriki, j da bi potem svoje visoko mesto irikoriščal v prid stranke, j j Wilsoqova dela stoje pred na- ; mi kot odprta knjiga — Hu- , ghes pa ima v svojih delih za- t pisapih nekaj sodnijpkih ob- . sodb, katere je kot sodnik dal < proti delavskim unijam. Na- j prani tem obsodbam stoji Wil-sonova postava za osemurno ^ delo in odprava otročjega de- t la. Kdo vam je ljubši: Wilson ^ ali Hughes? v 1 _O_ t c Resolucija, ' ( ^ — 1 s Sprejeta na 10 glavnem zborovanju Jugoslovanske Katoliške r Jednote v Eveleth, Minn., gle- t de združitve vseh slovenskih n jednot v eno veliko in močno v organizacijo. n Ker spoznavamo velike ko- d risti in dobrote, katere bi uži- n vali, če bi bili združeni v eno (| veliko In močno organizacijo, p in ker bi s tem prihranili veli- s ko stroškov pri uradovanju in z poslovansju in ker bi s tem pri- s dobili veliko večji 11 pij i v in*kre- n dit v slovenski in tujerodni javnosti v Ameriki, zatorej'bo- n di tem potom IS SKLENJENO: ° Da je Jugoslovanska Katoliška z Jednota pri volji se združiti z ti vsemi drugimi Jednotami Zve- k zami fcin samostojnimi društvi, K pod sledečimi pogoji: 11 i. Da se naredi popolnoma I novo ime, katero bi vsebovalo 7 namen in pomen organizacije, ri kakor na primer: "Slovenska 0 Podporna Jednota. (Slavic, » Benevolent Union),ali kaj slič- n nega, ime katero bi se lepo t( glasilo v slovenščini in angle- t( ščini. • • I' -2. Da se najme en strokov- vi njak, kateri bi precenil vse cert-] p ifikate organizacij, katere so h pri volji se združiti in dognal k solVentnost istih.. Stroške tega s' strokovnjaka naj bi plačale vsei P1 prizadete organizacije po ste- & vilu njih članov. 3. Da bi vsaka organized- H ja, ki bi bila pri volji se zdru- šc žiti izvolila ne manj kakor tri pi sposobne člane, ki bi korespon- ki dirali med seboj, ali pa se snid- i : li v enem me srn v sredini / teci ri- držav, kateri bi osnovali načrt da s pomočjo strokovnjaka, kako e- dobiti solventnost vseh Jednot, jo tako da lahko dobimo Charter b- v vseh državah. <.o 4. Da se ra'zpise glasovanje jo na vse člane dotičnih Jednot, j o- v katerem naj bi bil prijavljen j ca popolen načrt združitve, kakor 0- tudi vse druge ugodnosti, ki bt, a- izvirale iz tega združenja. Pred :h glasovanjem pa naj se da 6 te mesecey časa za " razmotriva-o, nje, v katerem naj člani izra-^ a- ze svoje mnenje. a- 5. Da se stavi točka v pra-j bi vila, katera se ne bi smela pre-meniti, dokler ne glasuje za, > njo tri četrtine vsega članstva, j z- Točka, ki bi jamčila popolno >- svobodo versikega in politične- ( 1- ga prepričanja, točka, ki bi pre-|J >- prečila razmotrivanje ali pro- : i- pagiranje socializma, katoliciz-/ ma, ateizma in sploh — vsaite e verske ali politične skupine. 5, 6. Da se postavi taka nova z organizacija na popolnoma tr-11 It govsko podlago, v smislu fra-,4 ti ternalizma in bratstva, na pod- 1- lago patriotizma in narodnega { >i zavedanja, izobrazbe in napred-i' ka, po principu: "Vsi za enega, < I- eden za vse." IJ t- 7. Da se objavi ta resoluci- 5 1- ja v vseh slovenskih listih v r >. Ameriki. c a c -o— t 1 n • •« f 2 Da si zapomnijo, s j '_ š ! ; "Mi se ne norčujemo niti iz - Jugoslavije in tudi ne iz mož- J 1 ne uresničitve tega ideala. 1 '^Preveč sveta nam je jugo-e slovanska stvar, da bi brili nor- ^ 7- ce iz nje. "Clevelandska Ame- ^ 1 rika" pravi, da smo proti Jugo-^islaviji ter da se norčujemo iz . "'nje in iz Slovencev, o »katerih ; 11 , s baje trdimo, da so za nič in da ^ ni za nje nika/ke pomoči. ...j 1 In dne 23. sept. piše "Glas Na- 1 roda": *1Mi smo in bomo brez ... , ..o " — moči in potemtakem tudi . > brez besede." (Pri "G. N." jih Ji 1 • . _ • . z » miajo se preveč.) "Žrtev naše needinosti je g • postala Slovenska Liga......" ^ Zakaj? Zato ker se je predsed-' nlk te Lige, lastnik "G. N." c ustrašil in( vrgel puško v koru- ^ zo! Zakaj pa se je dal voliti, če j( ' "tako dobro" pozna naš narod, ^ kakšen je? * u ■ Kdo nas deli v stranke? P°-iv ( glejte v "Gl." Naroda*' in beri- y te neslanega člankarja neslane q ' članke, pk bodete videli, da si ^ vsak dan izumijo kako novo stranko, katero na poseben način operirajo in po operaciji predstavijo javnosti. Iz ljube- v ga namena namreč, da ribari- . 0 , ' si jo v kalnem, si zmišljajo neob- ^ stoječe stranke. ^ Tem ljudem za skupno delo ^ nikdar ni bilo. Govore o Zaveli tišču, da bo propadlo ali tako p nekako. In istega Zavetišča pr- ^ vi predsednik je bil tudi last-nik "Glas Naroda" in je men-da še danes, ker novih volitev . ni bilo, in nismo nikjer čitali, ^ da bi se odpovedal. Zakaj se », pa štulite v New Yorku k vsalki ^ stvari? Ali za reklamo ali za /.dražbo? Kje so obljubljeni ti- j] sočaki ? Cerkve so dobile svoje, v narod ni dobil obljubljenega! ^ In tako je tudi pri današ- ^ njem jugoslovanskem položaju. ISprva, ko ste mislili, da se bo „, od Jugoslovanskega Odbora cedilo mleko in med, ste bili -y zanj. Ko je pa bilo treba dela- c< ti, ko je bilo treba poseči v žep, j. j ko ste zagledali pred seboj dol- n go trnjevo pot dela, žrtev, pomanjkanja. tedaj ste zbezlali. t€ In stavimo 100= i, da bodete -j zopet prvi zraven, kadar se n] razmere preokrenejo. Mi smo n, ostali zvesti svojim principom tl! ' in delovanju.Požrli srno tisoce-1 m ;re grenke, trpeli tako ali tako, {j 'toda tkar smo enkrat zapisali, ^ Itega smo se držali neprestano. u| In še danes smo dosledni prr, j vseh točkah, katere smo si za- m pisali v program. «Pri vas pa pi- jCT ha danes karpatski, jutri kav- kaški, tretji dan pa submarin- ^ 1 ski in kajzerjev veter. 'Tutke" so pravijo naši rojaki takemu po- t!^__s.k ie Hiša za dve družini s kopali-^o ščem in vsem potrebnim na- tu prodaj. Jako lepa hiša, po niz- na ki ceni. Vprašajte hitro na ne 1152 E. 77O1 St. (122) nc je Kakor v Dalmaciji, bi bilo tre-ft j ba tudi v Iatri spremeniti laška ;n imena mest, trgov, vatfij, sel, ar ' &or> potokov* rek in hribov. Vsi ti kraji imajo historična slo venska imena, ki jasno priča-6 jo, da je vteh krajih od nekdaj im živel slovenski in hrvatski na-, i* rod. Kdor zagleda Istro na ma-1 pi in bere imena mest in trgov, im \ bi mislil, da je Istra v Kalabri-'ji. Jako žalostno! V Opčinah, a ; kjer žive sami Slovenkri in Hr-j vati, imajo Italijani gospodar- 0 stvo, In to samo radi narodne nezavednosti. Italijani so po- ;_'italijančili slovenska in hrvat-ska imena, Kučič so spremenili kv "Ctichioh", Hrvatin v "Cher-e vatin," Milanovič v "Milano' vich", Fatur v "Fattor" .itd. a Vsa predimena na "ič" so spremi menili v "ch". Puro samgue . calabrese! j J Trat leta 1897. "Edinost" z j a'dne 20. avgusta piše: Bilo je , . leta 1897. Ne morem pozabiti ( dneva, ko so se vršile volitve ] j za državni zbor. Do tega časa j _ smo imeli Slovenci v Trstu e- , f nega samega narodnega poslan- j ca — Ivana Nabergoja. "Pic- ^ colo" je uporabil tedanje volitve in je deloval z vso silo s . postavnimi in nepostavnimi sredstvi, da bi Slovenci zgubili še tega svojega edinega poslanca. In posrečilo se mu je. f Ko so Slovenci zvedeli za us-( ^ peh volitev, so žalostni odšli domov v svoje hiše, da razmišljajo kaj bo sedaj. Od onega dneva se Slovenci niti na ulici niso drznili pokazati, ne da bi bili predmet napadom. Po ulicah so se vlačile gruče ( ljudi, ki so kričali smrt tržaškim Slovencem! Kričali so:1 , lAbasso i sciavi! Viva Trieste Italianarl 'Nella patria di Rosetti non si parla che italian." Na * oknih lista "Piccolo" so se pojavili transparenti, kjer je bilo zapisano "amen", kar je pomenilo, da 'Slovencev ni več v Tr-, stu. 'Po kavarnah se je zbirala druhal, napila se je do smrti jn , tako praznovala poraz Slovencev. Vse to, kar se je dotičnega leta pripetilo Slovencem, je bi-; lo delo "Piccola". Toda hudo „ so se zmotili Italijani. Slovenec ni hotel umreti, in dasi ga Ivldda ni podpirala, je vseeno vstal na lastne noge, da reši ono, kar je njegovega. Pred 20. leti so oznanovali smrt, toda danes je tržaški slovenski ži-velj jako močan. "Monte San Gabriele". "Slovenski Narod*' v Ljubljani piše: Teh "montov'k imamo toliko v uradnih, poročilih kot bi bila cela Istra italijanska. Toda Istra in Goriška so popolnoma slovenske, furlanska je le Grad^ščanska nekoliko. Torej v Gorici in okoli Gorice nimamo "montov" ampak brda. »In « tako se zove "brdo sv. Gabrijela", ne pa "monte san Gabriele", Krn,. Vodil Vnh. Sveta "Marija, itd. to so prava slovenska imena. Sveta Gora je Sveta Gora ne pa Monte Santo. In kaj naj rečemo o našem slovenskem Nanosu, katerega so že zdaj prekrstili v "Monte Re". Kaj delajo Slovenci ob Soči? "Slovenski Narod" v Ljubljani z dne 19. avgusta piše: O naših Tolmincih piše dopisnik "Gra-cer Volksblatta": Velik del prebivalstva je ostal na .svoji rodni grudi. Jako siromašna je ta gruda, vendar lujdje je niso hoteli zapustiti. Kjer so poprej živeli, živijo tudi sedaj s svojimi ženami in otrbci v ruševinah in razvalnah, Ko sem zjutraj odhajal iz vasi, pride za menoj gruča malih dečkov in deklic, ki so šli v šolo. Nobeno dete ni bilo zanemarjeno ali umazano. Vsi so bili lepo umiti in počesani. Kajti kljub svojemu siromaštvu Slovenci v onih krajih imajo vedno čut za lepoto. O^aža se pri njih neka duševna »sila, ki bi jih la'hko visoko dvignila..... Turki v Galiciji,"Kurjer Pol- 1 siki" piše: Pred nekoliko dnevi( je prišlo z demblinsko železnico v Sosnowiec nekaj oddelkov turške armade. Ta armada je na gledalce naredila dober uče-| nek. Bili so Turki oblečeni vi nove mondure sive barve, čast- pa.h in epauletah, bi jih smatrali za evropske vojake. ; Gorica in Soča. "Slovenec" : prinaša dne 19. avgusta slede- deče: Pri niis se je oglasil be-1 gunec iz Gorice, ki nam je povedal: Dragi rojaki Slovenci, ne morete si niti v duhu predstavljati, kako teško grenko je zapustiti svojo rodno mesto, svojo domovino, kakor smo morati narediti mi, goriški Slovenci. Ah, kako je bila lepa, prijazna in mila naša solnčna Gorica! Bila nam je pravi ze-pieljski raj. Rojaki, srečni ste, presrečni, ker vam ni treba zapustiti domače grude. Se bolj ljubite svojo slovensko zemljo, ne dajte jo tujcu. Naj vatn povem kaj se je zgodilo v begunskem taboru. Klobučarjevo ženo Ivanko Basnigoj iz Solkaha je padec Gorice tako razburil, da je sirota milo zaplakala. Rekla je: "Ko je na laškem bojišču padel moj mož in je laška krogi j a ubila poslednjega otroka, nisem občutila toliko žalosti kot sedaj, ko je padla Gorica in je "(Jivji Lah" uničil cvet naših slovenskih solnčnih kra-, jev. Dokler Gorica ne bo zopet naša, dotedaj ne bom vesela." In reva je zopet zaplakala. Vse to svedoči o veliki ljubezni, ki (Dalje na tretji strani.) Ali ras otrok dobra spi? r ** i v v^lf? Mirno spanje je navadno znamenje, da je otrok' zdrav in do* bro hranjen, če je brez miru In joka, Je najbrf hrana neprimerna. Ce ne moretete dojiti otroka poskusite * 4cul73cvctoi EAGLE BRAND CONDENSES MILK THK OMIOIN AL Cista apeUtna hrana, ki je j redila tlsofie otrok mo&ne In adrave. Ixretlte ta kupon danes In ga pošljite na (C. A. 11. okt.) Borden's Condsnsed Milk Ce. New Tonk, N. V. In dobite zastonj v slovenskem jeziku navodilo In 51 strani ■knjigo "Otroško Sdravje«', >ki vam pove, kako skrbeti sa otroka. Uma........................... Naslov........................ -------- Pravi starokrajski brinjevec Cena {S steklenic . . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 čista slivovka kuhana iz pravih češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . . .$13.00 Imamo najfinejši tropinjevec in droinik. f gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeCa ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. Vinska posoda ob 5 do 10 gal. velja $ 1.00, zs 25 gsl. posoda $2.00. Pri večjih naročiHh je sod brez-platen. Te cene to samo sa na debelo. Nato- \ cilu saj m priloži denar in natančni naslov. The Ohio Brandy Distilling Co. Prva (ltvsub draiba n prodal« finih p||»2. 61024)4 St Clair Aw. - - Ckvebmd, 0. J FARE $322 jMAILY BETWEEN gmK f CLEVELAND £ The Greet Ship "SEEANDBEE^ "^ŠSMlftiSS J The Urte^uid moat oottij Btmr m Mm4 wibr al Um world. H1ii|>n ■inn—mill • B "OTV OP HME** —— 3 M«mtfk—t Stw—w-**OTY OF BUFFALO* y a MllWitM "*** g CLEVELAND-Dafly, May lotto Nov. 15th-BUFFALO & fi »W--. r.BMjjg^iL-*.-.tttft. S r CotmacttofM »t naffalo for NtaM Jhlla ud odi Cutem and Caralta* wtHnb. RstlrMd tldf V » L "**tac - -1 * ^ H Q I fiMutt^ullr eolarwi McUonal pasti« thart. ■bowing both ex friar Mil interior of Tlio C.-«at J Lat n I Sbsto^ri^a^^ ^^ 1 gj THa CLEVELAWP a aUFFALO TRANSIT CO^ CUr.Uad. Ohio jgj Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za ffealo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI k drnitvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unjjsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovina. Naia tiskarna je najboU moderno opremljena iimed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pilite sa cena vsake tiskovine aam, predno se obrnete kam drn- • gam. Pri nae dobite lepše, cenejie in boljie tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA i PRVA SLOVENSKA UNUSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. r I c L - i • k' j • n__ P .,; 7 p '" " ™r- U5TAN. 9. AVGUSTA, »14. [NKORP. 1*. AVGUSTA 1914. V DR2AV1 OHIO , ■■! ■ I t, I - ' v ' — UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Dr. FRANK J. KERN, 6202 ST. GLAIR AVE. Podpredsednik: JOSIP KALAN, 6101 ITT. CLA1H AVE. Tajnik: FRANK HtfDOVJflKNlK, 1062 B. ti 2nd STRMET. Blagajnik: MIHAEL 8BTTNIKAR, 6805 GLASS AVE. NADZORNI ODBOR: Frank Certne, 6033 St Olalr ave. Frank M. JalkiiC, 1203 Norwood Rd, Mat Petroviču, 1W6 B. 67th »t 8TAVBENI ODBOR: Josip žele, 6108 «t Clair aye. Anton M. Kolar, 3222 Lakertde ave. Loule J. Pire, «119 »t Clalr ave. ' FINANČNI ODBOR: Rudolf Ferdan, 6802 iProaser #re. Zofl Blrtc, 600» Bt Olalr are. • Loula J. Pire, Josip Kalan to Frank Oerne. | Seje ddrektorija ee vrže vsak drugI to Četrti petek t mesecu na 6029 Qtoss ave. Vsa dohodke In korespondenco tikajoče se B. N. D. naj ta po* Uljajo na prvega tajnika. »ACUN OD 16. AVGUSTA DO 30- SEPTEMBRA, 1916. SLOVENSKI NARODNI DOM V CLEVELAND, O. DOHODKI: Dr. Primož Trubar, št 126 SNPJ ostali dolg.. .$ 35 00 Dr. Žužemberk, ostali dolg..................$ 45 «> Dr. Napr. Slovenke, št. 137SNPIJ ostali dolg..$ 90.00 Dr. Napr. Slovenke, st. 137 SNPJ na račun... .$ 10.00 Dr. Lunder-Adamič, št. 20 I9SPZ na račun------$ 50.00 Dr. Jugoslovanski Sokol, na račun...........$ 4000 Dr. Slovenec, št. 1. SDZ na račun............ 20.00 Dr. Svob. Slovenke, št. 2t SDZ na razun.....$ 5.00 Dr. Napredni Slovenci, št. 5. SDZ na račun...$ 10.00 Skupaj od druitev za delnice................................$ 305.00 Na račun od članov........................$2^,50 $ 371.50 Skupaj za delnice ........................$ 57&50 OPEKE, CIGAR LABEL'S IN IPROSTOVOLJNI DAROVI: John Breskvar, cigar label's..................$ 6.00 Frank Gornik, za opeke......................$ 10.00 Frank Jerina, za opeke...'...................$ 3-00 John Zaletel za opeke......................$ 5«5° Anton Martinčič, za opeke........v......... .$ 10.00 Belaj & Močnik, za opeke...................$ 10.00 ^Frank Jerina, za opeke.,..................400 Jkrank Lunka, za opeke.....................$ 10.00 flrihael Setnikar, za opeke...................$ 5-°° jbsip Pograjec, za opelke...................• 3°° Mihael Luknar, za opeke......,......!........$ 10.00 * Mary Bricelj,. za opeke.....................$ 2.00 Alojzija Čebular, za opeke................100 Frank Hudovernik, za opeke...............T. $ 22.00 Skupaj za prodane opeke in label's..................$ 95-5° Mary Trebeč, na ženitovanju g. J. Pete......$ 2.10 I A. Abram, na veselici št. 14. SDZ----...... . .$ 3.80 H. Klineman, trg. potnik po agitaciji iB. & IM. .$ 2.00 Fr. Laurič, na farmah g. Jak. Strekalj.........$ 2.50 Cl. Slovenci, st. 14. SDZ 5% dobiček vesel toe. .$ 12.00 J Frank česen, na botrinji g. J. Ušeničnik-a.,. .$ 2.00 y Frank Čepirlo, daroval .....................$ 100 Joe Žele, našel svoto na semnju in daroval----$ .60 Zofi Birk, našla svoto v dvorani in jo darovala.$ .72 ; Skupaj vseh darov ..............................$ a6-7a Skupaj dohodkov ...............................................$ 70*-7* STROŠKI: Fr. Hudovernik, za Revenue Stamps, za julij. avrg. in sčpt. znamke in pisalne potreb.........$ 4.34 Fr. Hudovernik, taj. plača, julij do sept.......$ 15.00 Clev. Amerika, za ic opeke in klišeje.........$ 34 5° Skupaj stroškov ........................................................$ 53-84 Ddhodkov .......................S 704.72 Stroškov ........................ $ 53-84 f T Preostanek blagajne...... ........$ 650.88 Ostandk blagajne z dne 15. avg.....$33?9-67 V gotovini z dne 30. sept. 1916......$4°3<>-55 Cleveland, Ohio, 30. septembra, 1916. Mihael Setnikar, blagajnik. Frank. Hudoverryk. tajnik. DELNrCE IZDAJE SLEDEČIM DRU5TVAM IN ČLANOM SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA I 46. Josip Kalan, pri društvu Slovenski Sokol...................2 47 John Eržen, pri dr. Naprej, št. 5 SNPJ................................1 f 48. Dr. iPrimož Trubar, št. 126 SNPJ...........................5 t 49. Dr. Zpženvberk ...................................................b i 50. Frank Natlačen, pri Slovenski Narodni Čitalnici................1 I 51. Josip Osredkar, pri dr. iSlovenija..............*........1 I 52. Dr. Napredne Slovenke, št. 137. SNPJ..................................10 i 53. Anton Logar, pri društvu Delavec, št. 52 SDPlZ................1 ^ 54. Louis Trbežnik, pri dr. Lunder-Adamič, št. 20. S&FZ... 1 ... 55. Jakob Švigelj, pri dr. Lunder-lAdamič, št. 20 SSFZ..........1 56. Frank Šilec, pri drpŠtvu Dosluženci......................1 I' 57- Josip Mlerhar, pri dr. Lunder-Adamič, št. 20. SSPZ..........1 i $8. Anton Martinčič, pri dr. iNaprej, št 5. SNPJ........................it r 59. Mihael Podbevšek, pri društvu Naprej, št. 5. SNfPff..........1 I 60. John Mivšek, pri Slovenski Socijalistični Klub, št. 27.... l I Josip Kastelic, privatno.;......,.................... 2 I 62.' Frank Truden, pri dr. Ribnica, št 12. SDZ..........................1 Skupaj delnic 36 i IMENIK DRUŠTEV, KI SO ČLAN DOMA IN KOLIKO DELNIČARJEV IMA VSAKO DRUŠTVO. |f Dr. Naprej, št 5. SNPJ............ 2*5 članov, 35 delnic. 2» 'Dr. Slovenec, št 1. SDZ............ 23 članov, 29 delnic. I 3 Dr. France Prešeren, št. 17. SDZ..... 3 članov, 5 delnic 4 Dr. Slovan, št 3. SDŽ.............. 9 članov,, ji delnic 5 Dr. Ribnica, Št. 12. SiI>Z............. 6 članov, 10 delnic Wkfi Dr. Primož Trubar, št. 126. SNJPJ---- 15 članov, 6delnic. gr7 Dr. Danica, št. n. S(DZ.............. 3 člane, 3 delnice. T 8 Dr. Janeza 'Krstnika, št. 37 JSKJ.....114 članov 27 delnic 9 Dr. Doslužencev .................. 2 članov, 2 delnic. f 10 Slov. Soc. Klub, št 27.............. planov, 9 delnic. ti Dr. "Slovenski Sokol ..............24 članov, 41 delnic I * ■ "■'•"■. ' .-V ■ 12 'Slovenska Narodna Čitalnica I * članov 14 delnic oiuvpusM iMdrouna viuuuva..... *• • «u vwllu,i 'n US,M,V i\3 Dr. Svob, siovenke, št. 2. SDZ............6 članov, r» delnic. 14 Dr. Clev. Slovenci, št. 14, SiDZ..............3 članov, 3 delnic 15 Dr. Srca Jezusa ..................................5 članov, 14 delnic 16 feunder-Adamič, št 20. SSPlZI. .i...........31 Žlanov, 3^1 delnic 17 Dr. Sava, št. 87. SSP'Z............... 6 članov, 6 delnic 18 Dr. Napredni Slovenci, št. 5. SDIZ________1 članov, 1 delnic 19 Dr. Edinost ........................7 članov, 9 delnic 20 Napredne Slovenke, št. 137. 9N\PJ... m članov, 12 delnfc. 21 Dr. Triglav ..................1,..........S članov, 8 delnic 22 Slovenske /Sokolice, 'št. 62. SDPtZ.... 3 članov, 3 delnic 23 Dr. Delavec, št. 52. SDPZ....................3 članov, 3 delnic 24 Dr. Lipa, št. 129, SšMPJ............................5 članov, 5 delnic 25 Dr. Sv. Jožefa .................. .j... 'X članov, 1 delnic 26 Dr. Žužemberk .....................................lil članov,, 1 delnic 27 Vodnikov Venec, št. 147. SNPJ..........5 članov, 5 delnic. 28 Dr. Jadranska Vila, št. 178. SNPJ... 4 članov, 4 delnic 29 Dr. Slovenija ..........................1 članov, 1 delnic 30 Dr. Z. M. B.................v....-,, i članov i delnic 31 Dr. Carniola, št. 41913 LOTM..............1 članov, 1 delnic 32 Od privatnih oseb ..... _..............5 članov, 7 delnte Skupaj 344 članov, 319 delnic. KaJkor je razvidno iz imenika, je zastopanih 31 društev, ki so se zanimala za pridobitev novih delničarjev. So pa društva, ki niso v tem zainteresirana. Dr. Maccabees, št 1288 KOTM, dr Jugoslovanski Sokol, dr. iSložne Sestre, št. 120. SiSPZ, dr. Sv. Barbare in dr. Brooklyn, št. 36. SNPJ. slednjemu društvu ni še toliko zamere kot ostalim, to društvo je v predmestju Clevelan-da, ampak imajo člane pri društvu, ki se strinjajo z idejo Doma. Tukaj se ne ve, zakaj ta in druga društva ne agitirajo na 9vojih sejah, za pridobitev novih delničarjev, saj bomo imeli vsi enake pravice. Glede tega je tudi dolžnost vsakega društva, da ima na svojih rednih mesečnih sejah v programu "Slovenski Narodni Dom" ter se vedno poroča o stanju blagajne in drugega napredka, s tem dobijo člani veselje in si mislijo: saj je stvar potrebna v na'ši novi domovini, da bo narod imel svoj Dom, kakor jih imajo vsi drugi narodi v 'Ameriki. iZatorej društva, zastopniki, na delo! Meseca decembra t. 1. se vfši letno zborovanje vseh direktorjev in zastopnikov, katere \ bo društvo meseca novembra t. 1. volilo na zborovanju, da bo \ vsak zastopnik lahko poročal: naše društvo ima toliko in toliko delnic in članov, ki so vzeli delnice, in zborovanje bo z navdušenjem vzelo to poročilo v naznanje. NOVI DELNIČARJI SLOVENSKO NARODNEGA DOMA OD ZADNJEGA SEMNJA DO 30. SEPTEMBRA, 1916. 'Mihael Cvelbar us Anton Logar a, Anton Jelenič r, Mary Debevec i, Louis Rehar t, Frank iNatlačen i, John Centa 1, Fannie Trbežnik 1, John N. Rogelj 1, Josip Osredkar 1, Frame Glavič 1, Josip Mer.har 1, Frank Boje i, Josip Pegritz i, Anton Zakrajšek i, Anton Mlartinčič 1, Frank Vidmar 1, Frank Koren i, Jakob Černilogar m, Roza Zupančič 1, Josip Zaje 1, Josip Poz-nilk 1, Josip "Bogolin x, Louis Zupane 1, Frank Razinger 1, Albert Zigonik 1, Uršula Skraba 1, Josip Kastelic 2, Martin Doli-' har2, Antonija Skrjanc 1, Frank Truden 1. Skupaj 33 novih delničarjev. Fr. Hudovernik, tajnik. Nadaljevanje iz 1. strani. jo imajo Slovenci do svoje rodne grude. Kako kvarijo Italijani slovenska imena. "Edinost" dne 30. avgusta piše: Poznano je, kako so od gotove strani svoj čas sistematično izpačevali imena naših m$st in krajev in sicer z namenom, da se slovenski živelj v Istri zatre in upelje popolnoma laško lice. Ne gre se samo za pravico in narodni po-j nos, ampak je tudi v interesu 1 uprave in orijentaciije, da se kliče imena tako kot jih narod naziva in kar je edino pravilno. Drznost in smešnost falzifika-torjev naših krajev presega vse meje. Le poglejte kaj so Italijani naredili iz naših krajev: Evellino (Račja vas), Prepa-ria (Praproče), Accretto (Kle-novšak), Boccaccio!!! (IPodpo-gače), Montagnano fBrgudac) Cicco (Kuk), Granzia (■"' J! ; ' : - ' ' ■ s '■'ri ' . h d. VftJ^ * ■ l:.i • ; • '' - * - ■ ''---'■ ' • '- -' :.....■■ DERUES. ROMAN SILNEGA ZLOČINCA latal ALEXANDER DUMAS Isti mož zavije potem, ko je bil zločinec mrtev, v neko tesno ulico, kjer pač niso stanovali najboljši ljudje. Dan je bil oblačen, sive sence so begale po nebeškem svodu, in letupa-sem je solnce nekoliko posijalo z medlim sijajem. Na ulici ni bilo skoro nikogar. Mtož, ki je pravkar zapustil trg, koraka počasi in pazljivo bere vse napise na posameznih vratih. Konečno pa obstane pred številko 75, kjer opazi na pragu stasito ženo, zaverovano v pletenje. Nad vratmi je bilo zapisano v velikih črkah: "Udova Masson." Mož pozdravi žensko in reče: . ( "Ali nimate vi v tej hiši neke kleti, ki bi se dale v najem ?" "Tu je, mojster," odvrne že-na. "Ali lahko govorim z lastnikom te kleti?" •"Lastnik sem jaz, če vam je prav." "Torej mi pokažite klet. Jaz sem trgovec z vinom na deželi, in moji posli me večkrat pripeljejo v Pariz. Zatorej bi rad najel klet, kjer bi spravljal vino, katero razprodajam." In oba skupaj s« napotita navzdol po stopnjicab. Ko »mož preišče prostor in pronajde, da ni premoker za dragtnoeno vino, katero je hotel spraviti v kleti, se pogodita z udovo za ceno, in prvo polovico plača takoj. Udovi je povedal da se piše Ducudray. Slcoro nam ni potreba opomniti, da bi se moralo glasiti Derues, Ko se je zvečer vrnil domov, imu je žena povedala, da je prišel velik zaboj na njegov na- "Prav je," je rekel, "mizar, kjer sem zaboj naročil je držal besedo." Potem je pa večerjal in se igral s svojimi otroci, Drugega dne je bila nedelja, šel je k sv. obhajilu, in vsi ljudje v soseski so z največjim spoštovanjem zrli na njega. V pondeljek, 16. decembra sta prišla gospa de Lamotte in njen sin Edvard, Derues in žena sta ju pričakovala. "Ali vam je mož kaj pisal, gospod Derues?" je vprašala g':*pa de Lamotte. "Da, gospa, pred dvema dnevoma; in pripravil sem stanovanje za vas." "Kaj I Ali vas ni moj mož prosil, da preskrbite hotel za mene, hotel de France, kjer sem že enkrat stanovala?" "Ničesar mi ni omenil o tem. Toda upam, da se premislite. Na vsak način sprejmete mojo gostoljubnost v moji hiši, kajti tudi vi ste me gostili dolgo časa, ko sem stanoval pri vas. Vaša soba je že pripravljena in tudi posebna soba za tega < ljubkega dečka." ■ "Jaz sem najraje pri vas," ■ reče Edvard, "in mislim, da bo ; tudi mama ostala tam, kjer sem jaz." 1 Toda gospa de Lamotte je J tm6goče slučajno ali pa ker je < nekaj slutila ali pa ker se ji nI J zdelo primerno, da bi stanova- 1 la tam, kjer dobi plačilo za po- < sestvo, skratka, gpspa de La- < motte je protestirala. Nato se 1 je Derues izgovoril, da ima va- J žne trgovske opravke, nakar s je naročil svoji ženi naj pelje i gospo de Lamotte v hotel de < France, in če bi slučajno ne našli sob v tem hotelu, je omenil r -še imena treh drugih hotelov v z bližini. Dve uri pozneje pa je \ prišla de Lamotte s svojim si- I nom v Deruesovo hišo na ce- r sti Beauburg. \ Hiša, kjer je Derues stano- * val, je bila tedaj ena najbolj-ših v dotični ulici, in človek je * moral biti že precej premožen, če je lahko plačeval na- r jemnino v tej fbiši. Po lepih t stopnjicah se je prišlo v prvo nadstropje. (Prvo sobo, razsvet- n Ijeno z oknom na dvorišče, so rabili za jedilnico, in odtod se s |fe prišlo v stanovanjsko sobo, t kot so se tedaj nahajale v sta- r e novanjih boljših meščanov. Na - desno te sobe je bila precej ve- - lika izba, ki se je lahko porabi-1 la za učenje aH pa za spalnico; : na levo so pa vrata vodila v - spalni|Cio Deruesa, katero so se- - daj pripravljali za gospo de i Lamotte. Edvard je dobil izbo, i Derues si je naredil posteljo v 1 stanovanjski sobi, gospa Deru- - es pa si je postlala v mali stre-. šni sobici. Ničesar posebnega se ni prl-1 petilo tekom prvih par dnij, ko - je prišla gospa de Lamotte. V - Pariz ni prišla samo radi afe-1 re svojega posestva v Buisson- - iSouef. Edvard je bil skoro šestnajst let star, in stariši so po - dolgem obotavljanju sklenili, da ga pošljejo v kako šolo, kjer - naj se njegova precej zanemarjena vzgoja popravi. Derues si - je prizadeval dobiti primernega učitelja, kjer bi dečko lahko do- ; l>il okrepčila svojim verskim čutom, kakor je želel župnik v z Buison in Derues. To in priza-, devanje gospe de Lamotte, da - bi pri dolžnikih iztirjala kaj de-i narja, je vzelo precej časa. Ra- - ditega se Deruesu ni posebno mudilo z zločinom. Toda po- i skušati je začel takoj. Gospa i de Lamotte in sin nista bila pri 1 njem še dolgo na stanovanju, - ko sta se oba pričela pritoževali ti radi bruhanja in silnega kaš-l Ija, česar prej nikdar nista ču-1 tila. In dočim se je Derues na ; ta način prepričal o čvrstosti i njih telesa, mu je bilo tudi mo- - goče odstraniti bruhanje in kašelj, ker je vedel, kaj ju boli. , In radi tega je imela gospa de - Lamotte, ki je postajala od ■ dneva do dneva slabša, toliko zaupanja v njega, da ni hotela , poklicati zdravnik^. In ker se l je bala povzročiti svojemu mo-I žu skrbi, ni nikdar omenila o ■ svoji bolezni, kadar mu je pi-: sala, in v pismih je govorila le o prijaznosti 'in dobrotaihi, ki jih skazuje družina Derues. Dne 15. januarija 1777 je prišel Edvard v šolo na cesti de 1' Homme Arme. Njegova mati ga ni nikdar več videla.Sa-mo enlkrat je še šla iz svojega stanovanja, da izroči svojo polno moč glede prodaje posestva v roke nekega odvetnika v ulici Paon. Ko se je vrnila se je ' čutila tako slabo, da je bila prisiljena iti v postelj, kjer je ostala več dnij. Dne 29. jan. je nesrečna gospa vstala in sedela . poleg okna, odkoder se je videlo na zapuščeno ulico des Me-netriers, kjer je veter podil 1 sneg okoli. Kdor more razume- J ti žalostne misli, ki so se podi- ( le po glavi uboge nesrečne ma- JI tere?Vse okoli nje je temno, ! mrzlo, molčeče, * neznan strah ' ji je pretresal telo. Da se iz- < ogne žalostnim mislim, se v 1 duhu zamisli na svoja mlado- 1 stna srečna leta. "Spomnila se ' je dneva, ko je bila sama v < Buissonu, dočim je bil njen mož na potovanju, in je hodila 1 s svojim otrokom po mrzlem, ] toda prijaznem parku, kako je zvečer sedela sredi med cvet- r licami in vdihavala cvetlični r duh, poslušala žuborenje stu- i denčka ali pa lahno šumenje f večerne sapice. Mahoma pa l zginejo te prijetne misli, zave c se sedanjega položaja, solze jI > privrejo na dan, obupno zakli- r če ime svojega sina in moža, & Tako globoko je bila zamišlje- k na v svojo žalost, da ni opa- \ žila. da so se medtem odprla 1; vrata in da je nastala tema. e Luč prižgane sveče jo zbudi iz t premišljevanja: obrne glavo in vidi prihajati Deruesa. Derues k se nasmeje, ona -si pa prizade- j, va. da zadrži solze, ki so se sve- s tlikale v njenih očeh. v "Bojim se, da vas motim," reče. "Prišel sem vas prosit ;za z uslugo, gospa." "Kaj je, gospod Derues?" t vpraša ona. "Ali mi dovolite, da prine- s sem velik zaboj v to sobo? Rad z bi spravil vanj nekaj dragocenih stvari, ki se nahajajo se- & da vain bom na potu." "Toda ali ni to vaša hiša in ali nisem jaz vam na potu? Prosim, da narediti kaflcor vam je prav in pozabite, da se nahajam jaz tukaj. Vi ste silno prijazni z menoj in želela b: < da bi si prihranili ves ta trud, f ki ga imate z menoj, kajti rada bi se vrnila v Buisson. Od k soproga sem sprejela včeraj pi-a smo "Takoj bodeva govorila o tem, če želite," reče Derues. . "Najprvo pa pokličem deklo, ' da mi pomaga nesti zaboj." Derues se odstrani, toda kmalu zopet pride z zabojem, katerega postavi pred omaro v * vznožju postelje. Gorje! Uboga ženska je malo slutila, da bo ta zaboj njena mrtvaška krsta! Služkinja odide. Derues pa pomaga gospej do sedeža zra-^ ven ognja. Derues se vsede na-j sproti gospej de Lamotte in s . satanskim veseljem na obrazu opazuje posledice zastrupije-nja na nesrečnem bledem obra-j zu irboge matere. "Vašega sina sem videl da-nes," reče Derues. "Pritožil se mi je, da ga zanemarjate, in j da ga niste prišli že dvanajst a dnij obiskat. Ni vedel, da ste , bolni, in tudi jaz mu nisem ni-česar povedal. Ubogi sinko, v kako nežno vas ljubi!" "In tudi jaz bi ga rada vide-x Ia! 'Prijatelj, povedati vam ne _ morem, kaiko strašne slutnje . se mi podijo po glavi; zdi se 3 mi kot bi mi pretila velika ne. sreča. In ravno sedaj, ko ste a vi stopili v to sobo, se mi je j zdelo, da je prišla smrt. Kaj je i, vzrok temu ? To gotovo ni sa-_ mo začasna bolezen. Povejte . mi resnico: ali se nisem straš-. no spremenila? Ali ne mislite, l da se bo moj soprog silno pre-j strašil, ko nie bo zopet zagle-. dal?" "Po nepotrebnem se razbm-. jate," odvrne Derues. "Ali ni-. ste bili tudi zadnje leto janu 1 prestrašeni, ker ste mislili, da , Edvard boleha, dočim v res-1 niči ni imel nobene bolezni? s "Mene ne prestraši vsaka stvar . tako Jwtro. V mladosti sem štu-, diral ketnijo, in mnogo zdravil . mi je znanih. Ljudje v soseski . so me že večkrat vpraševali za i nasvete, in ozdravil sem jih, ko so že zdravniki obupali. Za-: gotovim vam, da nisem videl ; še bolj krepke telesne postave kot jo imate vi. Le pomirite se in nikar se ne pečajte z domišljijami. Slutnje bodejo minile, , strah se bo razfkadil in zopet bodete zdravi." "Da bi Bog dal tako, kajti j čutim se slabejšo vsak dan!" ^ "Najine trgovske posle moramo še urediti. Notar rz Bea- ' uvain piše,,da so teiave,katere je imel pri iztirjanju moje ded- ( ščine, skoro zginile. Sedaj pa ] imam na razpolago stotisoč ] frankov, in najkasneje v enem mesecu bom lahko plačal ves dolg. Rekli ste mi, naj bom od-jkritosrčeh," nadaljuje Derues s satansko ironijo, "toda bodi- j te odkritorčni tudi vi, gospa, in priznajte, da je bilo vam in vašemu soprogu teško radi neprestanega odlašanja, ki ste ga imeli, ker nisem mogel dobiti denarja." s "Res je," odvrne ona, "toda > nikdar nisva dvomila v vaše t poštenje." r "In prav sta imela. Človek nikdar ne ve, če bo mogel spol- j niti to, kar je obljubil. Nepri- s čakovani dogodki lahko vedno v podro vse. Toda česar se lah- s ko vedno držimo je —želja4 da r ostanemo pošteni. In lahko 1< vam rečem, da namenoma še ~ nikdar nisem nikomur storil krivice. Sedaj sem pa srečen, b ker bom lahko besedo napram {,' vam spolnil. Upam, da ko bom lastnik posestva Buisson-Sou- ■ ^ef, da vas ne bo treba še prosi* ti, da ostanete na posestvu." 8 "Hvala; večkrat bom prišla, kajti vsa moja mladinska sreča je tam. Ali je potreno, da vas L spremljam k notarju v Beau-vais?" 1 1 1 . "Zakaj pa ne? Sprememba zrglka vam bo dobro naredila.1* J 1 "Toda jaz se nikakor ne ču- J Iti m dovolj trdno za pot." L '*Seveda, če mislite tako* niste zmožni, toda imejte vendar 8 zaupanje sama v sebe." a "Imam popolno zaupanje, v 6aj veste." i !>,:• . *!!/{, ' Htif ' n pravim zdravilno pijačo, kate-1? ro spijete jutri zjutraj; in pre-11 pričani bodite, da bom prema-1- gal vašo bolezen, ki vas tako o muči. Tekom dveh dnij pripe-1' ljem Edvarda iz šole, da bode-1, mo vsi skupaj praznovali vaše 1- ozdravljenje, in prvega febru-d arijf gremo vsi skupaj v Bea-i- uvais. Vi se čudite mojim besedam, toda prepričali se bode-o te, da sem dober zdravnik, ve-s. liko boljši kot oni, ki imajo di-5, plome." "Torej zdravnik, vam izro-a čam svojo usodo." i, "Pomnite, kaj sem rekel: Vi v odidete iz te sobe ,1. fehruari->- ja." 0 "In menite, da bom nocoj 1! lahko spala?" a "Gotovo. Toda sedaj moram 1- iti; mojo ženo vam pošljem, i- da nadalje skrbi lepo za vas. s Prinesla vam bo zdravilno pi-u jačo, in obljubite mi, da jo go- tovo vzamete." 1- "Sledila bom vsem vašim predpisom. Lahko noč, prija-1- telj," e "Lahko noč, gospa in imej-n te pogum!" In ko se globoko ;t prikloni, zapusti sobo. . (Dalje prihodnjič.) POZOR! Članstvo dr. sv. Barbare št. 26. se opozarja, da se udeležijo e izvanredne seje 14. okt. ob. 7. e zv. v navadnih prostorih. Na e dnevnem redu je več važnih reči. J. Grošelj, tajnik. (121) e ___. e Gimnazija v Kranju. "Slo-e venski Narod" v Ljubljani po-roča, da je vlada odredila, da P ' ostane letos gimnazija v Kranju zaprta, ker je spremenjena v bolnišnico. Dijaki, ki bi sicer pohajali v to gimnazijo, morajo v Ljubljano. (Tako se je iSlovencem zopet odtrgal en prosvetni zavod. Op. ured.) . Pomanjkanje živeža v Ljub-J ljani. "Slovenski Narod" v Ljub 1 ljani piše: itam pridemo? V ~ Ljubljani siromak ne more več živeti, če ne dobi usmiljenih r src, da mu pomagajo z ostanki! " iSilna množina navzočega vo-. j as t vi potrebuje ogromne mno-1 zine živeža, in na trg ne pride 1 toliko zelenjave in blaiga, da bi ' zadostovalo potrebščinam ljubljanskih prebivalcev. Mlekari-ce so kar zginile. Kava, kplikor se jo more še kupiti, je navad-" no vedno črna. Kdor hoče jesti, mora imeti dohodke do 600 ' kron na mesec, ker sicer je meso za njega največji luksus. ču-. je se, da vlada resno premišlja, 1 kako bi temu odpomogla, toda kaj se zgodi dotedaj ,predno pride pomoč? Slovenske Šole v Trstu. "Slovenec" z dne 19. avgusta piše: Slovenske šole v Trstu, kakor se čuje, pridejo skoro pod mestno upravo, šole bo nadalje vzdrževal magistrat. (Opomba ur. Dosedaj je morala sloven- , ske šole v Trstu vzdrževati 1 družba sv. Cirila in Metoda v ( Ljubljani. 1 -o f Dva ameriška parnika potopljena. . 1 London, 7. okt. Dva ameriška parnika, Columbia in Har- « vita, sta bila torpedirana in po- . topljena od nemških submari-nov glasom poročil norveškega 1 konzula v Petrogradu. Brzo- t javka, datirana 2. okt. v Kri- 1 stijaniji naznanja, da je prišlo , v Severno morje več nemških d submarinov, ki bodejo pazili na ladije v Severnem morju, 1 katere prevažajo streljivo. NASI ZASTOPNIKI. 1 Sledeči rojaki »o pooblai&enl po- ■ blratl naročnino, naročati tiskovin« d in poblraU oglu« v tvojih na««]- _ blnah, CALIFORNIA, f •AN FRANCISCO t Jac. Lauihln, 2110 — 19th St. b COLORADO, s 8ALIDA L. Costello, Box 617 0 PUEBLO, 6 John Grm, 412 Spring St. ~ LEADVILLE. Anton Prijatelj, 514 W. Chestnut St p ILLINOIS, ^ CHICAGO ' b Joe BHach, 1942 W. 22nd Place Zl JOLIET In ROCKDALE. I M. Rakar. 620 Marble St. Joliet Z JOLIET In ROCKDALE, n J. Virant, 700 Broadway Joli«t. LA SALLE In OQLESBY A. Štrukelj 1240 — 3rd St. La Salle. P SO. CHICAGO ti John Golob 854S — tftth St bl AURORA ' u J. M. Marsioh R. 5. Box 112 WAUKEGAN In NO. CHICAGO 9; M. VarAek. Box 29« Wa^kegan. ni i- CLINF?NBr«g»r?,LEno?lT»7 Clinton C- KANSAS, B. KANSAS CITY P. 0. Schaallar, 61« No. 4th BL ARM A in »kolloa « ;o P. Creplnaok. Box It. PITTSBURG, FRONTENAC, RAD LEA' In QIRARD S- I. Schluge R.F.D. 4. Box «44 Glrard. . FRANKLIN c Anton Selak, Box 56 l" MINNESOTA, K * Ig. Praznik, Box 642. GILBERT In okolioo L. Vesel (Box 292 Gilbert, Minn. KITZVILLE In okolico , j. Job. Adamlch Box 66 Kitxvllle, Minn. MONTANA, roundup >" Ft. Kren, Box 673 KLEIN r. M. Burgar, Box 673 ;l OHIO, SARBERTON LORAIN m OARRET8VILLE In okollfco 1 J. talesnlkar, R.F.D. 26 Garretavllle, OREGON, OREGON CITY Mih. YkUc Box 241 Oregon City, Ore. 5. PENNSYLVANIA, i. PARREL In SHARON Ft. Kramar, Box 194 Parrel. >' CL A RIDGE A. Pratahek, Box 361 FOREST CITY In VANDLINQ n John Oaolln, B«x 49« Foreet Olty. i- MANOR Fr. Demihar, Box 253 UTAH, 1 WISCONSIN, 0 MILWAKUEE In okolico, Fr. Brjwr 283 — lat Ave. Milwaukee WASHINGTON, ENUMCLAW Jos. Malnarlcb, P. O. BLACK DIAMOND Gregor Porenta, (Box 701 t WYOMING, ROCK 8PRINGS u Anton Justin, Box 736 7. WEST VIRGINIA, a __ h IMENIK DRUŠTVENIH URADNt-) KOV S. D. Z. "SLOVENEC" »L 1. preda. Al. Stemlberger, 863 E. 137. SL taj. Frank Zorlč, 6909 ProeBer ave. >• blak. Frank Osrodkar. 1063 E. 68th Bt idrav. J.M. Sellftkar, 6127 St.Clalr ave. a Zboruje vsako prvo nedeljo v me-t- secu ob 2. pop. v John GrdLndvl dvo-a rani, 6025 St. Clalr ave. r -SVOB. SLOVENKE" «t. 2. >_ preda. Ag. Kalan, 6101 St. Clalr ave. taj. Alojzija Oebular, 1207 E. 60th St. e blag. Mary Pocnlk, 1177 B. 60th St. n kdrav. F. J. KERN, 6204 SL Clalr ave. Saje se vrže vsak drugi četrtek v meeecu ofc 9 zvečer v Jo«. Blrkovi i- dvorani 6006 0L Clalr ave. 1) "SLOVAN" it. 8. ' Preda. M secu ob 2. pop. v John Grdfnovl dvo-L rani. 0OS5 SL Clalr ave. > "SLOVENSKI DOM" ftt. 6. Preds. Fr. Lopatič, 14224 Sylvia ave. - taj. John KonrenčM, 766 B. 200th St. . blag. John Pabeo, 764 B. 200th St. ' idrav. F. J. Kern, 6204 BL Clalr ave. Zboruje vsako prvo ned«ljo v mesecu ob 9. dop. na S76 B. 200th Bt. j "NOVI DOM" M. 7. { . Pred«. Ant. Cugel, 16930 Branac Rd. . taj. Louis J. Safran, 1372 B. 46th St blsg. Jos. Barkopeo, 1390 B. 45 th S t i idrav. F. J. Kern, 6104 SL Clalr ave. | Zboruje vaško psvo nedeljo v meseca Ob 10.30 dop. v Joa. Blrkovi dvo-radii, 6006 BL Clalr av«. ) "KRAS" It S. preds. Frsnk Legan, 676 B. 160Lh - SL i taj. Ignao Medved, 15725 Saranac Rd. blag. Ferd. FerjanČIČ, 986 Ivanhoa Rd. sdrav. F. J. Kern. 6204 SL Clalr ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1 pop. v cerkveni dvorani na Holmes ave. "GLAS CLEV. DELAVCEV" SL 9. preds. Frank Blttenc, 1042 E. 61th SL taj. John Brodnik, 6515 /Tunlatta ave. blag. Jos. Lunder, 974 Addison Rd. idrav. F. J. Kern, 6204 8L Clalr ave. i Zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Leo Schwalbovl dfroranl, 6131 SL Clalr ave. "MIR" it 10. Preda.Tomaž Mervar, 3563 E. 82nd St taj. Florljan Cesar, 3659 B. 82nd Bt. k blag. John Vlntar, 3614 E. 81»t SL idrav. F. J. Kuta, 3726 !Broadway S. B Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Jos. Smrekarjevl dvorani, 3627 E. 82nd SL 4 "DANICA" it 11. Preds. Ag. Zalokar, 1081 Addison Rd. taj, F. Hudovernik, 1052 B. 62nd SL blag. Ana Blatnik, 6304 SL Clalr ave. idrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave. Zboruje vsaki drugI torek r mesecu ob 8. zvečer v John Grdlnovl dvorani 6025 SL Clalr ave. "RIBNICA" it 12. preds. Fr. VlranL 969 Addison Rd. \ taj. Fraqk Lunka. 6623 Carry ave. blag. Nlck Vidmar, 1146 E. 60tb St. zdrav. F. J. Kern, 6204 SL CUtr ave. Zborujte vsak drugI četrtek v mesecu ob 8. zvečer *v John Grdlnovl. dvorani, 6026 St Clalr ave. "CLEV. SLOVENCI" it. 14.- ; Preda. John Korn 1153 E. «0th SL taj. Anton Abram, 6436 Stanard ave. j blag. Frank DBiranoelJ. 5616 Carry ave. < zdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clalr ara, Zboruje vsako drugo nedeljo ob ] ft.30 dopoldne v John Grdfaiovl drora-nI, 8025 SL Clak ave. m zdrav. j.m. SelUkftr, 6127 StCl^- ave. t Zboruje vsako «rvo nedelja v mesecu ob l. popoldne v iolsU dvorani t. »r. Vida. ———-- , ' "FRANCE PREiEREN" it 17. Prada. Fr. Sodnlkar, 1082. E. 64th St ritajnik J. Jevnlkar, 6124 SL Clalr ave. blag. A. Anftlovar, 6111 SL Clalr ave. zdrav. J.M. Seliikar, «127 StClalr ave. Zboruje vsako prvo sredo v mesecu 2. ob 8. zvečer v John Grdlnovl dvorani, 6026 St. Clalr ave. i. _ "8V. CIRIL IN METOD** it IS. ■ preda. J. Zakrajiek, 6218 St Clalr ave, taj. Johfi VideHvoli, 1153 B. 61st St. blag. Anton BaSca, 1016 B, 61st 8L 3 zdrav. J.M. Seliikar, «127 SL Clalr ave. Zboruje vsako četrto nedeljo v me-8 secu ob 2. popoldne v iolskl dvorani av. Vida. _* OPOMBA: Vsako apremembo naslova tsh uradnikov s« mara takoj na> i, znanltl na vrhovn«ga tajnika. . B , , ■ -1 . Samostojno žensko podporno dr. » BRCA MARIJE (aUro.) IPredaednloa Mary UlČar, 1197 B. 6lat St. tajnica Fannie Trbeinlk, I. 1177 Norwood Rd. blagajni« K&L Perme, 1133 Norwood Rd. I Društvo zboruje vsak drugI četrtek ob 8. zvečer v Grdlnovl dvo-. r rant Društveni zdravnik dr. F. J. K ©m, 6294 St Cladr ave. " SAMOST. KRANJ8KO PODP. * DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, preds. J. Vidmar. 3566 B. 81. St. taj. J. Trček 3596 B. 78. St. S. E. tla«. AnL Fortuna 3695 B. 81. 8t. e Nadzorniki (obdednem zastavonoša kn spremljevalci) Fr. Mkver, Joa. Papei In John Perko. Vratar ) Alojzij Gllha. a- B. P. In P. dr. VRH PLANIN Ima svoje redne sej« vsako prvo' nedeljo v meeecu v J ur a to vac dvorani. 16820 Calcutta ave. 6 preds. J. Ivančlč, 15706 Waterloo taj. M. F. Intlhar, 15712 Waterloo blag. Fr. Mramor, 433 E. 168 »t, jan.-1917 SLOVENIJA zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih na 3044 8L Clalr t. ave. Predsednik Frank fipelko 3504 j. St. Clalr ave. tajnik Frank Rusa, , t 6104 St. Clalr ave. blagajnik John j. Fortuna, 1376 East 43rd StreeL 5. Zdravnik za sprejem novih bratov: 1 j. Frank J. Kern, 6202 SL Clalr ave. < DRUiTVO 8V. BARBARE iT. S. '1 Spadajoče v Forest City, Ps. preds. J. Krom ar, 998 E. 63rd SL ' I. taj. Jos. Terbovec, 1636 E. 38 St. < *' Redne mesečne seje se vrte J vsako četrto soboto v mescu v < 3- John Grdlnovl dvorani. » »—,—--; I MLAD. DR. 8V. ANTONA PAD. J preds. D. Blatnik, 3541 E. 81st St. < .1 tad. Jos. Lekarn, 3568 E. 81st BL ] IL taj. Joa. Papei, blagajnik A. < fikufca, 8632 B. 78tfa SL pod- ] 5. načelnik Josip Hribar. \ t. Društvene aeje se vrfte vsako 4. < i, nedeljo v mesecu' v šolski dvorani * h - DRUiTVO CARNIOLA iT. 493 L. . L. O. T. M. M. preds. Fr. Babnlk, 1382 B. 43. SL taj. Jul. Brezovar, 1173 B. 60. Bt. j finančna tajnica in blagajodca: | Mary Dojes, 1019 B. 75th St. • i - zboruje vsaki prvi In tretji torek i II tr mesecu ob 8. ivečer v John Gr- • dlnovi dvorani, 6025 SL Clalr ave. eep. 16. : h a--—--^ i DR. SV. JANEZA KRST. iT. 37. ■ J. B. K. J. : preds. A. BranlselJ, 1046 E. 61. SL taj. R Perdan, 6024 BL Clalr ave. : blag. Al. Zakrajfiek 1015 B. 62. SL i zaetop. IV. Mtlavec, 1029 B. «L 8L \ zdrav. F.J. Kern 6204 SL Clalr Av. j Društvo zboruje vsako tretjo ne- i deljo v J. Grdlnovl dvorani 6025 : ; 8L Clalr ave. i t__| , ■ Jj Dr. JUTRANJA ZVEZDA SDPZ. : NEWBURG, O. preds. Fr. Kokotec, 8103 Msrble j l ' taj. Jak. Volcaniek, B.82da St j blag. J. Slmončlč, 8722 BL 77th St S Dr. W. Hop kima, «013 Jones Rd. i Društvo Je vstopnino andtalo sa pol leta ter, zboraje vsako drago nedeljo v mesecu v Tomalln dvorani 8112 Harble ave. » .[]> Telovadno In podporno druitvo "SLOVENSKI SOKOL" • star. J. Kalen. 6101 St Clalr ave. tfj. P. Hudovernik 1052 B. 62. St blag. John Pekolj, 6011 Bonna ave. zdrav. F.J. Kern 6202 JBt Clalr Av. Druitvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu ob 9. url dop. v mall Schwalbovl dvor spi. dec.-16. dvorani. avg. 16. II j ' -v«n-ake knjiga In čkalnloa mtpodaga a vsemi slov<«iHkimJ, deloma hr-vataldml ln angleškimi časopisi. £ejs ae vršijo vsaki četrU četr- ; tek v meeecu v čltalnlol. VpUa , vas lahko vsak zaveden OlUlnl-čar. Preda. F. J. Kern, 6204 St Clalr taj. Ignao Grill, 6029 Glaaa ave. blag. John Oebular, 1A07 EL 60. kolek tor. K. Rogel, 1229 B. 66. DR SLOt. SESTRE, 120 88PZ. T ^ preds. A. Lunder, 1372 B. 47th SLJJ podpredsednica Agnes PravdvSekTpl taj. Ang. M ar ki C, 1363 E. 53rd BL blag. Fr. Vesel, 4030 St Clalr ave. idrav. F.J, Kern, 6204 St.Clalr Av. Druitvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu Cb «poi 8. zvečer v Grdlnovl dvorani. ■- ... - 1.1 iir i , laTtBpm, «U I« «1 «J«iw ncilpl liha, tmm urtitD la a«Jfkl«Jlib >dr«U.