BALANTICEVA ŠOLA | Naš dom San Justo ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXX | 26. maja 2021 - Buenos Aires, Argentina | Št. 5 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija ZACETEK SLOVENSKIH ŠOL PREŠERNOVA ŠOLA | Slovenska Pristava V jubilejnem letu, s podvojenim zagonom! Z velikim upanjem in polni veselja so se odpr- la obzorja novega šolskega leta 2021. Zacetek je bil obarvan z velikim pricakovanjem, da se bomo koncno srecali v ucilnicah v živo in nic vec preko racunalnikov, tablic ali telefonckov. Zaživela je osnovna šola Franceta Balantica in znova se je na dvorišcu Našega doma zaslišal otroški živžav. Zacutili smo pristno razigra­nost in navdušenje ponovnega druženja med ucenci in ucitelji. Veselje se je množilo na ob-razih nas vseh, zaznali smo, kako je osebno srecanje potrebno in pomembno. Torej z vsemi protokoli smo v soboto, 10. aprila, priceli s poukom s prisotnostjo otrok, ceprav smo virtualno že zaceli 27. marca. Štirje novi šolarcki so s tremi leti vstopili v naš ROŽMANOVA ŠOLA | San Martín vrtec in dve novi družinici sta povecali našo šolsko družino. Zaradi novih omejitev in državnih predpisov smo zdaj zopet primorani nadaljevati pouk preko spleta. Prizadevamo si, da ohranimo reden, prisrcen in živ stik z vsemi ucenci, tudi z dopisnimi šolarji, ki živijo na jugu Argentine, v Calafate-ju in v tujini, v Madridu. Poleg ob-veznega znanja slovenskega jezika in kulture, se zavedamo izredne važnosti posredovanja kršcanskih in slovenskih vrednot ter krepimo v otroških srcih zavest pripadnosti sloven-skim koreninam. Sledimo znamenju casov in tako je pred tremi leti pod okriljem Balanticeve šole za-cel uspešno delovati Tecaj ABC po sloven-sko. Zaradi zadnjih odredb moramo zdaj že drugo leto poucevati preko spleta. Vse štiri skupine tecaja ABC po slovensko -otroci, naj­stniki, mladi in odrasli- so istocasno priceli s poukom preko platforme Zoom v soboto, 27. marca 2021. Vsako soboto se veselo srecuje­jo, od 10. do 12. ure in napredujejo v znanju in ljubezni do slovenske besede in kulture. Šola Franceta Balantica letos obhaja visoki jubilej 70. letnice. Ponosni smo na naše delo­vanje in poslanstvo! Naša šola je steber slo­venske skupnosti na lokalni ravni, kakor tudi v širšem obsegu slovenske skupnosti. V novih razmerah moramo biti iznajdljivi in povsem domiselni, saj odkrivamo nove potrebe in zah­teve. V težkih, izjemnih okolišcinah v katerih se nahajamo, ohranimo mir duha in srca! S podvojenim pogumom dvigajmo naš pogled k Bogu, ki nam zagotavlja, da je vedno z nami in vse dni, da nas opogumlja in krepi. Blagoslovljeno šolsko leto 2021! Irena Urbancic Poglajen Šolsko leto 2021 smo zaceli z roditeljskim sestankom prek Zooma. Po dobrodošlici novim družinam in med razlicnimi tockami, ki smo jih obravnavali, so uciteljice povedale staršem, kako bo potekal pouk v prvi polovici leta. Pouk bo bimodalen. Skupine pa se bodo iz­menjavale med virtualnim ucenjem in priso­tnostjo v šoli. Prvi dan pouka je potekal virtualno. Zaceli smo z otroškim križevim potom, ki sta ga pripravili ga. Olga in ga. Juli, pri katerem je vsak lahko sodeloval. Nato je pa vsaka uciteljica nadaljevala pouk s svojo skupino. Letos v Rožmanovi šoli poucujejo: vrtec: Andrejka Kociman 1. in 2. razred: Juli Kastelic Štumberger 3. in 4. razred: Nadja Petkovšek 5. in 6. razred: Nina Pristovnik Díaz 7. in 8. razred: Magda Zupanc Petkovšek verouk: Olga Dolenc Kociman in Juli Kastelic Štumberger Otroci so šolsko leto zaceli z velikim navdu­šenjem! Nina Pristovnik Díaz Spet veselo na delo! Po dolgih poletnih pocitnicah in po enem letu, med katerim se nismo mogli osebno srecati zaradi svetovne pandemije, smo se z veseljem vrnili v šolo dr. Franceta Prešerna. Formalni zacetek slovenskega pouka smo naredili preko spleta 27. marca 2021. Najprej smo poslušali slovensko in argen­tinsko himno, nato pa je katehistinja Viki Selan spregovorila nekaj besed o bližajocem se cerkvenem prazniku, o Veliki noci. Skupaj smo prosili Svetega Duha, naj blagoslavlja naše delo. Takoj nato je pozdravila vse navzoce vodi­teljica Prešernove šole ga. Andrejka Papež Córdoba in izrekla prisrcno dobrodošlico vsej šolski skupnosti, predvsem pa novim družinam, ki so se vkljucile letos. Izrazila je veselje vseh uciteljic ob ponovnem srecanju z otroki. Za mnoge je to nadaljevanje dela, ki so ga zaceli v prejšnjih letih, za najmlajše pa prvi korak na novi poti. Že nekaj let deluje na Pristavi tudi tecaj ABC po slovensko za otroke, ki so prav tako del naše skupnosti, a niso imeli možnosti, da bi bila slovenšcina njihov prvi jezik. Zato je ravnateljica spregovorila tudi nekaj besed v španšcini, saj je veliko staršev, ki nimajo slo­venskih korenin, a s spoštovanjem spremlja­jo in podpirajo ucenje slovenskega jezika. Nato je vsaka uciteljica povabila otroke svojega razreda, da se predstavijo in se tako spoznajo med seboj in z uciteljico, s katero bodo delili letošnji sobotni pouk. Letos se je v šolo vpisalo veliko novih otrok, tako v vrtec kakor tudi v tecaj ABC. Vrtec je poln živžava! To nam je v veliko ve­selje, saj je poroštvo za dolgoletno nadalje­vanje in obstoj našega tecaja. Tako smo zakljucili formalni zacetek. Po Veliki noci smo se po enem letu spet sre-cali na Pristavi, a tokrat v živo. To je bilo res iskreno, custveno srecanje! Nismo si mogli planiti v objem, a iz otroških oci je žarelo veselje. Spoštljivi drug do dru­gega, smo vsi pazili na protokol, samo da bi lahko bili spet skupaj v šolskih klopeh. A na žalost so se v državi razmere poslabšale in zaradi novih ukrepov predsednika vlade smo se vrnili na virtualni pouk. Srcno upamo in želimo, da bi se bolezen umirila in da bi se kmalu lahko spet srecali na Pristavi. Nadaljujemo pa z delom, ki so ga naši predniki zaceli pred vec kot 70 leti. Andrejka Papež SLOMŠKOVA ŠOLA | Ramos Mejía Cesar se clovek v mladosti nauci, zna vse svoje žive dni! - Anton Martin Slomšek Pocitnic je konec, med nami je že jesen. In z njo tudi novo šolsko leto. V Slomškovi šoli smo letos imeli virtualni za- cetni roditeljski sestanek v soboto, 20. marca. Starši so otroke vpisali na nov, “moderen” na- cin, preko Google forms. Vpisanih je 44 otrok. Starše smo seznanili z letošnjimi izzivi in jim razložili, kakšni bodo protokoli in kakšni so naši nacrti glede poteka pouka. Voditelj šole je staršem predstavil ucitelje za šolsko leto 2021. Prej je pa seveda porocal, kako je bilo težko nadomestiti ucitelje ki so zaradi osebnih ali službenih razlogov morali zapustit šolo. Lansko leto smo se poslovili od Mirjam Klemen Crne, Saši Smrdelj, Angelike Kalin, Veronike Brula in g. Roberta Bresta. Letošnji ucitelji so: Nadja Jakoš, Viki Kaste­lic, Zofija Bokalic, Monika Vitrih Koželnik, Šte­fi Bokalic, Marjana Grabnar Petkovšek, Gabi Oblak, Jani Kocmur, Nati Podržaj, Janez Pet-kovšek, Tati Brula in Marcelo Brula. Po kratkem sestanku smo dolocili, da bo prvi dan pouka potekal virtualno 27. marca, nas­lednji pa v domu v soboto, 10. aprila. Na prvem virtualnem srecanju so imeli vsi otroci kratko pripravo na Veliko noc, kjer so tudi sami spletni butarice, saj naslednji dan je že bila Cvetna nedelja. Po Veliki noci pa prvi dan pouka “v živo”! Koliko veselja in zacudenja. Nekaterih otrok nismo videli že vec kot eno leto! Zacetek je bil malo drugacen kot po navadi. Skupni za-cetek pouka smo ukinili, otroci so morali kar naravnost v razrede. Tam so z ucitelji zmolili jutranjo molitev in veselo na delo! Otroci prihajajo v šolo z veseljem. Potre­bujejo stika s prijatelji in ucitelji. Pridno in vestno izpolnjujejo protokole. Od najmlajših do starejših, vsi vedo kako se je treba obnašati v casu Covid-a. Konec meseca aprila pa je gdc. Štefi Boka­ JEGLICEVA ŠOLA ABC PO SLOVENSKO “Dober dan slovenska šola, dober dan zastava, Dober dan prijat’lji moji, gospodicna draga!” Zelo pogrešamo jutranji zvoncek, to pesem in vse kar nam ta pomeni: ucenci postavljeni v vrste po razredih, uciteljice, ki jim stojijo ob strani, zastavi, starši, jutranja molitev in pozdrav. V Jeglicevo šolo se je letos vpisalo 22 ot­rok. Hvala Bogu smo dobili nove ucne moci, kar nas je zelo razveselilo in navdušilo, da pricnemo novo šolsko leto. Pridružile so senam Nataša Urbancic in Veronika Selan. Še naprej pa bodo vodili razlicne razrede ga. Ana Urbancic Loboda, ga. Nevenka Belic Strellatelli , g. Andrej Kavcic in gdc. Paula Grbec Pouk smo priceli 17. aprila preko Meeta, ko so nas presenetili novi ukrepi. Otroci so komaj cakali na pouk, ker se zelo pogreša­li sošolce, stik s prijatelji in uciteljicami ter šolske prostore. To se nam je res uresnicilo v soboto, 24. aprila. Ta dan je bil cudovit, znova so se odprla šolska vrata Slovenske hiše in sprejeli mala srca, navdušena , da se po dolgem spet v živo srecajo. Otroci so zrasli, nasmeh je dal novi zagon pouku. Ucilnice so bile urejene, kot dolocajo nova pravila. Pripravili smo zelo strogi protokol za druženje in otroci so resno sprejeli vsa navodila, merjenje vro-cine, umivanje rok, špricanje z alkoholom, novi urniki za odmor, a vse to ni uspelo skri- bi srece, ki je nad maskami sijala v oceh. Tako je vsaka skupina spoznala ucitelja. Naj­bolj navdušeni pa so bili v prvem razredu, sedaj so že pravi šolarji! Ceprav smo se naslednjo soboto morali vrniti na virtualni pouk, ne izgubimo upanja , da se bomo kmalu zopet vrnili v ucilnice in pred tablo odprli srce in glavice za ucenje in druženje. Ne vemo, koliko casa bo tako, a nujno je, da pazimo nase in na bližnje. Upamo, da se bodo stvari izboljšale in se bo dalo kmalu nazaj v našo drago Jeglicevo šolo. Priporo-cili smo vse družine Bogu , Materi Mariji in na poseben nacin tudi svetemu Jožefu , ki je vedno na ustvarjalni nacin rešil izzive. Naj tudi nam upanje ne upade in naj nas iznaj­dljivost še bolj poveže kot slovenska šolska družina. Lepo vas pozdravlja šolski odbor Jegliceve šole. lic, zaradi službenih obveznosti morala zapu­stiti šolo. Po 15 letih se je poslovila od naših ucilnic in žal je zaradi novih omejitev nismo mogli posloviti, kakor bi bilo treba! Veliko je naredila za Slomškovo šolo! Hvala, Štefi! Tako nadaljujemo s poukom, zadnji ukrepi nam na žalost ne spet onemogocajo osebni stik. Torej smo se vrnili k virtualnemu pouku in upamo, da to ne bo predolgo trajalo. Vsi potrebujemo osebnega stika, otroci si najbolj želijo stika s prijatelji, ucitelji pa komaj cakamo na nasmejane vesele obraze naših ljubih ucencev! Marcelo Brula SLOVENŠCINA ZA VSE Tecaj smo zaceli 10. aprila, a se spet srecali le na zaslonu in se prisrcno pozdravili. Študentom smo posredovale letošnji nacrt s poudarkom na 30. letnici osamosvojitve Slove­nije. Omenile smo tudi zelo plodnega pisate­lja Josipa Jurcica, ker so ob stoletnici njegove smrti imenovali leto 2021 »Jurcicevo leto«. Naš pouk poteka virtualno in sicer tako: niž­jo raven uci Andreja Šeme Mele, ki ima 8 štu­dentov, srednjo raven, razdeljeno v dve skupini (sedem starejših in dva najstnika), uci Monika Cešarek Kenda in najvišjo skupino, ki jo tvorijo tri gospe, pa Anka Savelli Gaser. Tudi letos ni tecaja za zacetnike. Veseli smo, ker se vsi zelo trudijo in lepo napredujejo. Veže jih pravo prijateljstvo, zato se tudi radi srecujejo. Upajmo, da bo ta tecaj obrodil bo-gate sadove. MCK Pouk poteka tudi prek Zooma PRISTAVA Bodi nam pozdravljena, o nebes kraljica! Nedelja, 9. maj. Orgle so zadonele in s srcem smo bili pri Mariji v Lujanu. Kot bi res bili na romanju. Fantje so peli litanije, drugi smo pa z navdušenjem odgovarjali in prosili Marijo za pomoc, se ji zahvalili za prejete milosti ali pa jo samo gledali. Po koncanih litanijah smo molili rožni venec in v procesiji s podobo Marije Pomagaj hodili po zeleni Pristavi. Nadaljevali smo s sveto mašo in seveda vseskozi prepevali Mariji. Prav lepo je bilo, cutili smo se cisto blizu Lujana, kakor v naši molitvi za domovino: Argentina, poj in hodi. Po maši smo drug drugega spraševali, kaj je vsak prinesel za kosilo, morda “milanese”? In bi sev prostem casu pred procesijo srecali v parku, da gremo skupaj na “gosenico”? To so seveda takoj naredili otroci, ki so takoj po maši stekli na gugalnice in tobogan. Vse nas je spominjalo na Luján. Domov smo odšli veseli, da smo tudi na Pristavi lepo pocastili Marijo. Nikdar dosti hvaljena, Mati in Devica! Maruca Zurc MAJ -MARIJIN MESEC Romanje v casu pandemije. Bližal se je Marijin mesec maj. Poletja je bilo konec in z njim tudi odmora pri ome­ jitvah zaradi pandemije: množicna zbiranja so še vedno prepovedana in romanje v Nje- no svetišce v Lujanu je tudi letos ukinjeno. To pa seveda ne pomeni, da je zaradi tega tudi ukinjeno zaupanje v Mater božjo, prav nasprotno, v teh casih jo prav posebo pot-rebujemo! Želimo ji priporociti zdravje in življenja, jo prositi za pomoc, da naša vera ne upade. V Slomškovem domu smo se zato zbrali, da Marijo pocastimo in se ji priporocimo. Prav tako kot v Lujanu, a tokrat doma. Prostor za bogoslužje je bil naše dvori-šce, kot že vse nedelje v casu koronaviru­sa. Jesenska preproga na tleh, vse okoli pa izdelki ucencev Slomškove šole, ki so ok­rasili to pravo cerkev na prostem s slikami za Marijo. To je bila njihova priprava na ta Marijin mesec, pa tudi dar Materi božji in vsem nam. Priceli smo malo bolj zgodaj kot druge nedelje, že ob 8.30 so zadoneli prvi akordi litanij Matere božje. Potem je pa zbor moš­kih pustil prostor mladini, ki je s petjem in instrumenti poživila to romarsko službo božjo in vsem prisotnim vlila svojo mla­dostno energijo. Naše skromno romanje smo zakljucili s pesmijo “Marija skoz’ življenje” in marsik-do je bil ob njej prav posebno ganjen. Kako bomo osebno in skupno prebrodili to pan-demijo? Ali se bomo kmalu lahko vrnili v naše obicajno življenje? Veliko dvomov in vprašanj, ki jim sami nimamo odgovora. Zaupamo pa, da bo Kraljica Slovencev še naprej varovala naše družine in vso našo skupnost! Slomškov dom MISIJONSKA TOMBOLA | Vsi za slovenske misijonarje Misijonska tombola je ena najstarejših pri­reditev slovenske skupnosti v Argentini -letos bi morala biti že 67. Prva misijonska skupina, pod vodstvom pokojnega g. La-dislava Lencka CM, je dolga leta priprav­ljala tombolo v Don Boscu, z leti se je kraj misijonske tombole preselil v Slovensko vas, v zadnjih letih pa kroži po slovenskih domovih v Buenos Airesu. Lansko leto je zaradi pandemije misijonska tombola od­padla. Letos je pripravo tombole prevzela Slovenska Pristava. Zaradi pandemije in neskoncne karan­tene pristavcani niso hoteli tvegati, da bi misijonska tombola znova odpadla in so jo organizirali drugace: Namesto tablic so dobrotniki dobili kuverto, v katero so po­ ložili svoj dar. Namesto dobitkov pa je vsak dobrotnik dobil duhovni blagoslov misijo­narjev in hvaležen nasmeh otrok, katerim bo denar namenjen. Reklame in oglasi so se objavili v našem tedniku, pa tudi po slovenskih domovih, po elektronski pošti, Facebooku in drugih soci­alnih omrežjih. Na belo nedeljo, 11. aprila, je po vseh slovenskih domovih in cerkvah potekala misijonska nabirka. Kdor ni mogel k maši je kuverto lahko poslal odbornikom domov ali prosil soseda, naj kuverto namesto nje­ga nese in položi v pušcico. Nekateri so celo nakazali denar potom bancnega racuna. Akcija je bila zelo uspešna in se je zbralo $ 386.215.- U$S 6,554.- in €100.-, kar pri-ca da je med Slovenci še vedno živa zavest podpiranja slovenskih misijonarjev. Druga akcija te nabirke pa je še vedno v teku: Zbirajo se tudi znamke. Poglejte, ce imate morda doma spravljen album znamk in jih podarite misijonom! V imenu naših misijonarjev in katerim mi-sijonarji posvecajo svoje življenje, se vsem dobrotnikom toplo zahvaljujemo. Hvala tudi vsej pristavski družini za organizacijo in vodenje misijonske nabirke. Bog naj vsem stotero povrne! SVETOVNI DAN CEBEL V ARGENTINI Jesenski dan se je rodil oblacen, a sredi jutra se je zjasnilo in sonce se je pokazalo v vseh svoji mogocnosti. Od leta 2017, ko je OZN na pobudo Slove­nije razglasila 20. maj kot Svetovni dan ce­bel, je veleposlaništvo Republike Slovenije v Argentini vsako leto organiziralo kakšno de­javnost v tem smislu. Na ta datum je bil leta 1734 rojen Anton Janša, prvi ucitelj cebelar­stva na cesarskem dvoru na Dunaju. Za letošnjo obeležitev Dneva cebel je ve­leposlaništvo odlocilo darovati slovenski cebelnjak argentinski organizaciji, ki bi bila aktivna na podrocju cebelarstva. Izbrana je bila Fakulteta za agronomijo Univerze v Bue­nos Airesu, ki ima v svojem lepem parku tudi oddelek za cebelarstvo. Slovenski cebelnjak je izdelal lokalni mizar Andrej Golob. Dogodka so se udeležili direktor Sektorja za Evropo na Ministrstvu za zunanje zadeve, mednarodno trgovino in verska vprašanja Claudio Giacomino, veleposlanica Republike Hrvaške Duška Paravic, podsekretarka Zdru­ženja cebelarjev Argentine Emiliana Racigh Lazo, državni sekretar za habitat, strukturo in okolje Gerardo Ourracariet, predsednik Zedinjene Slovenije inženir agronomije Jure L. Komar ter ekonomski svetovalec velepo­slaništva Republike Slovenije v Argentini, To-maž Kastelic. Tako smo se 20. maja ob 11. zbrali ob stro­gih zdravstvenih protokolih na parku ob glav­nem poslopju Fakultete za agronomijo za ta slavnostni dogodek. Pozdravne govore sta imela dekanja dr. Marcela E. Gally, profesori-ca katedre za cebelarstvo dr. Alicia M Basilio in veleposlanik Alain Brian Bergant. Dekanja se je zahvalila za dar in poudarila pomen ce­bel za obstoj narave. Prav tako je omenila, da to srecanje odpira nove možnosti izmenjave in skupnega dela s Slovenijo. Veleposlanik je na kratko opisal zgodovino cebelarstva v Slo­veniji in predstavil novo pobudo, da bi vsak prebivalec mesta Buenos Aires na svojem balkonu ali vrtu posadil rože, da bo tako ce­belam in drugim opraševalcem omogoceno delo. V ta namen je vsakemu od prisotnih daroval loncek in semena rož. Po pozdravih je dekanja izrocila veleposla­niku spominsko plaketo. Veleposlanik pa je povabil vse navzoce na prigrizek: slovenski med, medena potica in slovenska penina, ob prijetnem razgovoru v lepem parku in na to-plem soncu. JLK OkrOgle OBLETNICE Josip Jurcic (1844 - 1881) Letos mineva 160 let, odkar je Josip Jurcic napisal svojo prvo povest Pripovedko o beli kaci, spominjamo pa se tudi 140 obletnice njegove smrti. Josip Jurcic je bil slovenski pisatelj, casnikar, pripovednik ter avtor prvega slovenskega ro­mana (Deseti brat) in prve slovenske dram-ske tragedije (Tugomer). Bil je ena osrednjih kulturnih pa tudi politicnih osebnosti druge polovice 19. stoletja in že tedaj ga je skrbela slovenska razcepljenost. Vlada Republike Slovenije je leto 2021 raz­ glasila za leto Josipa Jurcica. Življenjepis Josipa Jurcica Josip Jurcic se je rodil 4. marca 1844 na Mu-ljavi pri Krki. V otroštvu mu je bil ucitelj pri odkrivanju sveta in življenja stari oce, ki mu je pripovedoval pravljice o carovnicah in strahovih, prigode iz casa turških napadov, o tihotapcih in rokovnjacih, o stiških menihih in s tem v Josipu zbudil veliko domišljijo. Osnovno šolo je zacel na Krki, nadaljeval pa v Ljubljani, kjer je bil sprejet v katoliški dijaš­ ki zavod Alojzijevišce. Nekateri vzgojitelji sopodpirali njegov pisateljski dar. Že v osmem razredu je služil kruh s pisateljevanjem: ure­dnik Slovenskega glasnika v Celovcu mu je mesecno pošiljal za njegove spise toliko, da je skromno živel. Imel je komaj 17 let, ko je leta 1861 izdal Pripovedko o beli kaci. Po maturi, leta 1865, je šel na Dunaj, da bi študiral klasicno jezikoslovje, a zaradi po­manjkanja sredstev študija ni mogel nada­ljevati in se je leta 1868 preselil v Maribor, kjer je dobil službo v uredništvu Slovenskega Naroda. Isto leto je z Josipom Stritarjem in Franom Levstikom izdal zbornik Mladika ter v njem objavil povest Sosedov sin. Leta 1872 je postal glavni urednik Sloven-skega Naroda in se preselil v Ljubljano. Tu je postal z Levstikom osrednja oseba v politic­nem in kulturnem življenju. Leta 1880 je skupaj z Jankom Kersnikom, Franom Levcem in Ivanom Tavcarjem usta­novil nov leposlovni list Ljubljanski zvon, za katerega je pisal vse do svoje smrti. Umrl le 3. maja 1881 za tuberkulozo, star komaj sedemintrideset let. Pokopan je v Lju­bljani na Navju. Delo Josipa Jurcica Pricel je ustvarjati v dijaških letih. Na njego­vo ustvarjanje su vplivale pravljice, anekdote in pripovedke ljudskega izrocila, ki mu jih je pripovedoval njegov ded. Iz te dobe so glav­ na dela Pripovedka o beli kaci, Spomini na deda, kratka povest Prazna vera, kot sedmo­šolec pa je zasnoval povesti Domen in Tiho­tapec ter zgodovinsko povest Jurij Kozjak, slovenski janicar, ki je izšla v visoki nakladi pri Mohorjevi družbi v Celovcu. Na Jurcica je mocno vplival Fran Levstik s svojimi programskimi in jezikoslovnimi spi­ si. Leta 1865 se je Jurcic osebno seznanil z Levstikom, s katerim sta ostala prijatelja in sodelavca do Jurciceve smrti. Ko je odšel na Dunaj se je vpisal na filozof­sko fakulteto, vendar je zaradi pomanjkanja denarja moral študij opustiti. Stanoval je v vlažnih prostorih, stradal in prezebal. Veckrat mu je gmotno pomagal Josip Stritar. Kljub težavam pa je bil cas na Dunaju zelo ploden za Jurcicevo ustvarjalnost: v Slovenskem glasniku je objavil povesti Kloštrski žolnir in Hci mestnega sodnika, ki velja za Jurcicevo najboljše delo z zgodovinsko tematiko. Poleg teh je napisal tudi krajšo povest Golida in pri Mohorjevi družbi izdal povest Grad Rojinje. Ko je bil na Dunaju je Jurcic tudi izdal prvi slovenski roman - Deseti brat, v katerem je poleg gospode opisal tudi okoliške vašcane, posebno pozornost pa je posvetil vaškima posebnežema Krjavlju in Martinku Spaku, ki se je izdajal za desetega brata. Krjavlju se smejimo, nad dejanji in besedami Martinka Spaka pa se pogosto zamislimo. Leta 1868 se je Jurcic preselil v Maribor, kjer je delal dve leti kot casnikar pri Sloven-skem narodu. Po nenadni smrti urednika Slovenskega naroda je za njim prevzel glavno uredništvo in ga urejal do smrti. Po letu 1876 se je spet prebudila Jurcice­va ustvarjalna sila. Napisal je vec povesti(Bojim se te, Šest parov klobas, Po tobakusmrdiš, Pravda med bratoma, Ženitev iz ne­vošcljivosti in druge), romanov (Med dvema stoloma, Cvet in sad, Lepa Vida, Rokovnjaci) in dramska dela (Tugomer in Veronika Dese­niška). Josip Jurcic je bil eden izmed prvih sloven-skih pripovednikov in realisticnih pisateljev. V slovensko literaturo je uvedel nove pripo­vedne oblike: crtice (Jesenska noc med slo­venskimi polharji), pripovedke (Spomin na deda), povesti (Domen) in romane . V svojih delih je kot najpogostejšo pripovedno obliko uporabljal dialog. Tematika njegovih del so nevsakdanji dogodki in ljudski posebneži. V svoja dela je vpletal kmecke znacaje in slo­vensko narodno vprašanje. Ali ste vedeli? •Da so v njegov spomin poimenovali Jurci­cev trg v Ljubljani ter ulico v Novem mestu? •Da se po njem imenuje Jurciceva pot, ki poteka v dveh odsekih od Višnje Gore do reke Krke? Pot se pricne v Višnji Gori, kjer je Josip Jurcic obiskoval osnovno šolo, nadalju­je pa po poteh, ki jih je vsakodnevno preho­dil od domace vasi Muljava do šole. Nekateri kraji se pojavijo tudi v njegovih delih, kot na primer grad Roje v delu Grad Rojinje, najbolj poznani pa sta Višnja Gora iz Kozlovske sod-be v Višnji Gori in Muljava iz Desetega brata. Na Muljavi je možen tudi ogled Jurciceve roj­stne hiše. Leta 1998 pa je bila dodana šol-ska pot od Muljave do Krke, kjer je pisatelj obiskoval osnovno šolo med letoma 1851 in 1855. Obiskovalci poti pa se srecajo tudi z znamenitostmi tamkajšnjih vasi, med drugim z izvirom Krke. •Da je Jurciceva hiša na Muljavi obnovlje­na in je ena od spomenikov kmeckega stav­barstva na Slovenskem? •Da Kulturno društvo Josip Jurcic poleg do-macije tradicionalno uprizarja Jurciceva dela na prostem? •Da je Josip Jurcic zacel hoditi v šolo s sed­mimi leti, vendar se niti brati ni naucil, zato je šolo za eno leto pustil? Brati ga je nauci-la starejša sestra Marija. Potem se je vrnil v šolo na Krki in jo uspešno dokoncal. •Da je v gimnazijskih letih najraje prebiral škotskega romanopisca Walterja Scotta? •Da je Jurcicevo najbolj prevajano delo “Kozlovska sodba v Višnji Gori”? Bila je pre­vedena v 12 evropskih jezikov. •Da je Jurcic zgodovinsko tragedijo “Vero­nika Deseniška” dokoncal komaj tri dni pred svojo smrtjo? •Da je nosila njegovo ime slovenska so-botna šola, v kateri so se med leti 1958 in 2016 zbirali slovenski otroci iz Carapachaya, Argentina? •Da so Jurciceva dramska dela bila uprizor­jena med nami v Argentini vsaj sedemnajst­krat? Desetega brata so razlicni odri uprizori­li devetkrat, zadnja je bila na odru “Veronika Deseniška” meseca novembra 2018. Nekaj misli Josipa Jurcica: •Ime nic ne velja; vprašanje je, kakšen je clovek, ki ga ima. •Lepa je narava, lepša in višja pa je njena krona - clovek. In ce ji ostane zvest, ce se more ohraniti v soglasju z njo, ima vse, ker ima mir. •Govori, kar ti srce da na jezik,in s tem ne moreš govoriti krivo! •Bistroumni Slovenci se bodo zmerom ucili tujih jezikov, samo to hocemo, da se domaci ne zanicuje, da se slovenski jezik na naši slo­venski zemlji kot prvi spoštuje. •Skrbimo najprej, da svojo narodnost oh-ranimo in utrdimo, kajti izgubljeno svobodo lahko privojujemo nazaj, a narodnost izgub­ljena je na veke izgubljena. •Kjer ljudje bero in vedo, za kaj gre, tam so trdni. Kjer manjka zavednosti, tam ni go-tovosti in tam je sleparjem in tujcem vedno hvaležno polje. Glavni nalog rodoljuba je ne­vednost in nezavednost iz naroda trebiti. •Dokler nam šole ne dajo naroda, ki bode citati znal in cital, dokler ne bode narodna zavest med našimi ljudmi, tako dolgo se bomo z brezzakonjem borili in še kako pobit­ je doživeli. “ Ce ne bomo na branju in šolanju nic delali, potlej ne bode kasneje nic pomagalo tožiti, da vsa boljša in višja mesta tujci zasedajo, ako domace intelegencije ne bode. ” •Samo ideje liberalizma, niti klerikalizma nas ne bodo rešile, nego reši nas edino du­ševno in materialno delo, podloga vsem ide-jam. Zato vrnimo se k literarnemu delu! •Ucite se prej, predno govorite, ne blebeci­te o stvari, ki je ne poznate. Slovnico v roko, predno sodite, ocala si kupite, predno berete knjigo za vas s sedmimi pecati zapecateno. •Ne gre politike in osebne antipatije nositi v zavode, kamor ne spadajo, da imamo vsi sveto služiti sveti domovini z glavo in pere­som, ne s kimanjem in odrivanjem drugih. Lahko je doseci slogo, samo ako se pošteno hoce. •Zedinjenje Slovencev je prapor, pod kate-rim se zbirajo naše duševne moci, pod tem praporom smo hodili v boj za narodne pra-vice, samo v potrditvi narodnega programa smo našli rešitev pred tujci, samo oni narod, ki je sam gospod na svoji zemlji, lahko pride do blagostanja. “ Ne cepimo svojih moci, ampak združimo jih; pustimo prickanje o novih programih. Najlepše fraze so mrtve, ce jih ne oživi narodov duh. ” Viri: Wikipedia Casnik.si Slovenski biografski leksikon Delo RtvSlo Ognjišce Marjan Pertot: Slovensko gledališce v Argen­tini Pripravil: Jože Jan ALMANAH 49.0 | Novim doživetjem naproti Pozdrav ! mu dogaja. Tudi vi, draga Rast 49, ne morete spre-V sodobnem casu clovek lahko doseže meniti razmer. Od vas pa odvisi kako jih skoraj vse, kar si želi in vse cilje, ki si jih doživljate: ali ostanete jezni, žalostni in postavi, ce se le malo potrudi. zagrenjeni, ali pa sprejmete odkritje, da Toda leto 2020 je z velikim STOP-om ste izvoljeni za nekaj novega. Ste gene-blokiralo svet. Pandemija nas je zmed-racija premora, drugacne energije, in la. Naši »vsemogocni« nacrti se tokrat vse to vas preoblikuje. niso uresnicili, kakor smo normalno Vsak od vas je bil in je sposoben biti pricakovali. Z zacudenjem smo spreje-tako svoboden, da lahko mirno spreje­li »zacasno« spremembo vsakdanjega ma dejstva, se sooci z njimi, jih preiz­življenja. Koliko bo to trajalo? Petnajst kusi, oceni razne možnosti, in koncno dni, en mesec, devet mesecev? Tocne-preprosto posluša svoje nauke. Izkoris­ga datuma, ni nihce vedel. Vse je bilo tite take (ceprav nezaželene) »vaje«, ki negotovo. Predstavljam si šok, ki ga je vam jih postavlja življenje. Cutili boste, ta dogodek vtisnil v vsakega clana Rasti da vas še bolj osvobajajo, vas bogatijo, 49! utrjujejo vaš znacaj in vas delajo moc- Mislim, da je vsak od vas v tem casu nejše. Vadite svobodo, ki jo imate v doživel vsa mogoca custva in razpolo-sebi, uporabljajte jo v iskanju dobrega, ženja: upanje, pricakovanje, jezo, ža-resnice, odkrivanju socloveka; nacrtuj-lost, razocaranje, osamljenost, veselje, te velike stvari, da postanete najboljša prijateljstvo, molitev, nove možnosti verzija sebe v korist družbe. in spet razocaranje. Prepricana sem, Na tej poti vedno išcite Gospoda, ki da ste skozi celo leto poslušali najra-vam stoji ob strani, vas spodbuja, ne­zlicnejše argumente vaših dragih, ki so skoncno ljubi, in vas je ustvaril svobo­vas poskušali potolažiti, ko je bilo treba dne: po Njegovi podobi in slicnosti. On potovanje spet in spet preložiti. Verja-je Skala ki se ne spreminja, nikoli vas ne mem tudi, da ni nic zaleglo. S skrcenim bo zapustil, ceprav se vam vcasih zdi, srcem smo vsi sledili spremembam da se je skril. datuma potovanja, in prav nobeden Ostali nam boste v spominu kot nepo­ni mogel nic pomagati. STOP je postal zabna Rast 49. Še naprej vas spremlja­dejstvo.mo z molitvijo in v upanju, da se vam Želim deliti z vami znano misel Viktor-izpolni želja pricakovanega potovanja. ja Frankla, najpomembnejšega avstrij-Pred nami je dolgo in tudi tvegano leto, skega misleca 20. stoletja. Frankl se je zato nam ostanite blizu in nam z vašo v taborišcu Auschwitz ves cas boril, da izkušnjo in pozitivno silo pomagajte je ohranil smisel življenja. Preprican je preckati vse STOP tablice, ki nam jih je bil, da ceprav so mu v ujetništvu odvze-postavila pandemija in ki nas zadržuje­li vse, je še zmeraj ohranjal notranjo jo v osebnem in skupnem življenju. svobodo, katere se nihce ni mogel do-Želim vam vse dobro! takniti: vedno lahko svobodno odloca, kakšen odnos bo imel do tega, kar se Julka Ob koncu 4. letnika SSTRMB, to je bilo v dalj­nem novembru 2019, nam je razrednicarka naložila našo zadnjo pocitniško nalogo: vsak naj pripravi svoj prispevek za Almanah. Na-slov spisa je bil “Jaz jutri”. In tako smo januarja in februarja 2020 raz­mišljali in pisali o naših nacrtih in sanjah. Kako si zamišljamo bodocnost in sebe v njej? Kaj od nje pricakujemo? Kaj nas veseli? Pisali smo o naših projektih, o poklicu, o slovenski skupnosti, o naših družinah. Ceprav je pandemija Covid-19 že nekaj casa razsajala po svetu, je do nas prišla šele mar- ca 2020 in spremenila naše življenje. Vlada je odredila “dvotedensko” karanteno, ki se pa še vedno vlece... Po malo vec kot letu dni so skoraj vse te sa­nje še vedno le to: sanje. Še almanaha nam ni uspelo objaviti v predvidenem casu! Pan-demija je ustavila svet, ugrabila marsikatere nacrte. A Rast 49 se ni vdala, z optimizmom in iz­najdljivostjo smo delali naprej in odlocili, da tudi naš almanah prilagodimo novim razme-ram. Danes vam predstavljamo naš Almanah - prvi, ki je izšel na spletu! Naslov “Novim doživetjem naproti” prica, da tudi tudi v teh zapletenih casih ohranjamo mlado energi­jo. Prispevke smo napisali pred pandemijo a verjemite, da so naši nacrti in optimizem danes bolj živi kot nikoli. Pripravili smo jih iz ljubezni do naših slovenskih korenin, ki jo želimo deliti z vami, in v upanju, da se bo kmalu uresnicilo naše tako dolgo pricakova-no potovanje v Slovenijo! Naše prispevke lahko preberete s klikom na naslovnico. Veseli bomo vašega odziva in vzpodbudnih sporocil na naših straneh Face­book in Instagram. RAST 49 NAGRADNI NATECAJ | Kje sem bil pa jaz leta 1991? »Kje sem bil pa jaz leta 1991?« je vprašanje, ki si ga je gotovo vsak že postavil letošnje leto, ko praznujemo 30. obletnico ene naj­ pomembnejših odlocitev za našo Slovenijo, odlocitev, da postanemo samostojna in neod­visna država. Ce pa ne, vas Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vabimo, da vas misli prav zdaj popeljejo 30 let nazaj, v to pomembno leto. Kje ste bili? Kaj ste poceli? Se vam je zgodil še kakšen drug prelomen ži­vljenjski dogodek? Se morda še spomnite, o cem ste takrat razmišljali? Išcemo vaše oseb­ne zgodbe, razmišljanja, obcutke, stare foto­grafije. Išcemo vaše spomine na leto 1991. Kdo se lahko prijavi? Prijavite se lahko vsi, ki želite svoje življenj­ske trenutke deliti z nami, da skupaj oživimo in spletemo mozaik spominov na leto 1991. Kako sodelujem? Zapišite svojo zgodbo, morda poišcite stare fotografije, posnetke, karkoli kar vas popelje v ta cas in nam vse skupaj do nedelje, 20. junija 2021, pošljite na elektronski naslov pr.urad. slovenci@gov.si. V sporocilu dodajte še vaše osnovne kontaktne podatke (ime in priimek, kraj bivanja, elektronski naslov). Nagrada? Podarili bomo kar šest nagrad. V sodelo­vanju s Parkom vojaške zgodovine Pivka, ki hrani in razstavlja tudi obsežno zbirko »Pot v samostojnost«, kjer prikazujejo potek osa­mosvajanja Republike Slovenije, vam bomo omogocili ogled že omenjene razstave pa tudi drugih zanimivih zbirk. Podarili pa bomo tudi tri zastave Republike Slovenije. •Družinska vstopnica za ogled zanimivih muzejskih zbirk in razstav, eden od clanov pa bo lahko preizkusil svoje sposobnosti na simulatorju letenja z letalom MiG-21. •Dve vstopnici za ogled muzejskih zbirk in razstav z atraktivnim ogledom notranjosti podmornice. •Vstopnica za ogled muzejskih zbirk in razstav z atraktivnim ogledom notranjosti podmornice. •3x zastava Republike Slovenije. Razglasitev nagrajencev? Ker so vsi spomini dragoceni in neprecenlji-vi, bo o nagrajencih, med vsemi, ki se boste odlocili sodelovati v nagradni igri, odlocal žreb. Nagrajence bo izžrebala ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, v cetrtek, 24. junija, dan pred dne­vom državnosti, osrednjim praznikom naše domovine. Dodatna pojasnila Sodelovanje v nagradnem natecaju se šteje kot soglasje, da se lahko prispele zgodbe in fotografije uporabljajo za morebitno razstavo in komuniciranje povezano z nagradnim nate-cajem. Prav tako se s prijavo kandidat strinja, da lahko Urad uporablja njegove osebne po­datke za potrebe izvedbe natecaja. Dodatne pojasnila in informacije dobite na tel. št. (+386) (0)1 230 80 18 ali prek elektronske pošte: pr.urad.slovenci@gov.si. KOLEDAR ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” 6. junija Spominska proslava 13. junija Procesija sv. Rešnjega telesa 20. junija Ocetovkski dan - Nabirka za Zvezo mater in žena 27. junija Proslava Dan Državnosti 17. julija Vecer na Pristavi PREGOVORI IN CITATI NARAVA Med 22. in 30. majem poteka v Sloveniji “Teden slovenskih naravnih parkov”, V tem tednu se bodo v slovenskih parkih vrstili šte­vilni dogodki, pohodi, razstave, vodeni izleti in druge prireditve. Naravni parki Slovenije predstavljajo najvrednejše pokrajine slovenskega ozemlja z vidika ohranjanja naravnih vrednot. Slove­nija ima en narodni park (Triglavski narodni park), tri regijske parke (Kozjanski, Notranj-ski in Regijski park Škocjanske jame), 34 krajinskih parkov, 66 naravnih rezervatov in 1200 naravnih spomenikov, ki skupaj obse­gajo 13% slovenskega ozemlja. Poleg tega ima Slovenija še dva geoparka, nekaj bota­nicnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave. Ste jih že obiskali? O naravi nam lepo govorijo tudi pregovori, prisluhnimo nekaterim: •Narava ni šola, lahko pa veliko uci. (slovenski pregovor) •Ce clovek resnicno ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto. (Vincent van Gogh, nizozemski slikar) •Pomagaj naravi in narava ti bo pomaga-la. (španski pregovor) •Ce bi narava imela toliko zakonov, kot jih ima država, ji še sam Bog ne bi mogel vladati. (Ludwig Borne, nemški pesnik, pisatelj, kritik in novinar) •Kadar se narava zbudi, clovek utihne. (španski pregovor) •Narava je edina knjiga, ki na vseh listih nudi veliko vsebine. (Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik,politik, znanstve­nik in filozof) •Karkoli narava dela, nicesar ne dela naglo. (Jean Baptiste de Lamarck, francoski botanik, biolog, vojak in akademik) •Zdravnik zdravi, narava ozdravi. (latinski pregovor) •Ne obtožuj narave! Svoje je opravila; opravi še ti svoje. (John Milton, angleški pesnik) •Bog odpusti vedno, clovek vcasih, narava nikoli. (španski pregovor) •Narava ni nikdar izdala srca, ki jo je ljubi-lo. (William Wordsworth, angleški pesnik) •Narava ne dela skokov. (latinski pregovor) Pripravil Jože Jan OSEBNE NOVICE SMRTI Smrt je v tem letu hudo prizadela Slovensko vas. Umrli so: 23. februarja, društveni podpredsednik Stane Jemec, star 67 let. 4. marca, Marjan Habic, star 68 let. 30. aprila, Zdenko Rot, poslednji domo­ branec v vasi, v lepi starosti 95 let. 5. maja, Cvetka Urbanija, dolgoletna profesorica anglešcine v srednji šoli, sta­ra 75 let. Upamo, da vsi srecno pocivajo pri Bogu in pri Njem uživajo placilo za svoja dobra dela! | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar email svobodna.ba@gmail.com