OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of" All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), AUGUST 11, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 155
DomaČe vesti
Na obisku iz Floride
Na obisku iz Miami, Fla., se nahaja bivša dolgoletna cleve-landska kulturna delavka Mrs. Antoinette Simčič, ki se je s svojim možem Johnom stalno naselila v solnčni Floridi. Te kom svojega obiska tukaj biva pri Mr. in Mrs. John Tomazin, 17406 Nottingham Rd. Dobrodošla !
Trije utonili
Sto čevljev od ustja Rocky River na zapadni strani Cleve-landa so v noči med petkom in soboto utonile tri osebe, ena dvojica in en tretji moški, ko se je prevrnil motorni čoln, v katerem so se podali na jezero na ribolov. Dve drugi ženski, ki sta se nahajali z družbo v čolnu, sta bili rešeni.
V bolnišnici
Mrs. Frances Stražišar iz 14902 Thames Ave. se nahaja v Polyclinic bolnišnici na 6606 Carnegie Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo, mi ji pa želimo čimprejšnje okrevanje!
Zadušnica
Jutri zjutraj ob 7:45 uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Vida v spomin druge obletnice smrti pokojnega Louis Kulovec.
Na operaciji
Mrs. Frances Peklay, ki se je pred kratkim vrnila iz bolnišnice, se je včeraj zopet podala v Glenville bolnišnico, kjer se bo danes podvrgla operaciji. Obiski za par dni niso dovoljeni. Želimo ji, da bi čim preje popolnem« okrevala!
Žalostna vest
Mr. Ludwig Krnel iz 15109 Lucknow Ave. je prejel pismo iz stare domovine, v katerem se mu poroča, da mu je 18. julija umrl oče Jakob Krnel, star 70 let. Bival je v Prestranku pri Postojni in je bolehal dve leti. Pokojnik se je pred 39 leti nahajal v Clevelandu in se ga bodo znanci še spominjali. V domovini zapušča ženo, tri sinove in dve hčeri, v Clevelandu sina Ludvika, brata John Krnel in sestro Mrs. Jennie Možina, v Argentini pa hčer Mrs. Mary Zlatič. Bodi pokojniku lahka dp-mača gruda, preostalim pa haše sozalje!
Direktorska seja *
Jutri večer se vrši redna seja direktorija SND na St. Clair Ave. Pričetek ob osmih. Vabi se vse direktorje, da so gotovo navzoči.
Seja "Narodnega odbora za svobodni tisk
Danes zvečer ob 7.30 se bo vršila v prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. važna seja "Narodnega odbora za svobodni tisk." Vsi odborniki, člani in zastopniki posameznih organizacij so vabljeni, da se te seje gotovo udeležijo.
ruski general denikin umrl
DETROIT, 10. avg. — Znani ruski general Anton Denikin, ki je igral eno glavnih vlog pri poizkusu zatiranja ruske revo lucije, je danes umrl v starosti 76 let. Bil je organizator znane Bele garde, katero je organiziral po svojem begu iz zapora kamor je dospel po revoluciji leta 1917. Po porazu belogardistov je zbežal v Francijo, iz Francije pa je pred enim letom prišel s svojo ženo v Zedinjene države.
ANGLIJA SE POGAJA ZA HRANO Z MADŽARSKO IN JUGOSLAVIJO
angleški vlak uničen v palestini
JERUZALEM, 9. avgusta.— Člani podtalne judovske organizacije so danes z minami vrgli iz tira "Egiptski ekspres", ki je prevažal angleške čete iz Kaira v Haifo. Strojevodja in njegov pomočnik sta bila pokopana pod ruševinami lokomotive.
Novi grobovi
mary kuncic
Po dolgi bolezni je preminila v soboto večer v Glenville bolnišnici splošno poznana Mrs. Mary Kunčič, rojena Legat, po domače Spanova, stara 63 let. Stanovala je na 17202 Grovewood Ave. Doma je bila iz Lisče na Gorenjskem, kjer zapušča sestri Anno Prešeren in Antonijo Ma-rolt ter veliko sorodnikov. Tu-k&j je bivala 41 let in je bila članica društva V boj, št. 53 SNPJ. Zapušča žalujočega soproga Josepha, hčer Mrs. Josephine Perrotti, ki vodi s svojim soprogom gostilno na vogalu Lucknow Ave. in E. 156 St., vnukinjo Josephine in vnuka Johna, sestro Mrs. Jennie Svetina in več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8.45 uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri in
nato na pokopališče Calvary.
*
anna stiftar
v Mt. Sinai bolnišnici je snoči ob 6.40 uri preminila Mrs. Anna Stiftar, stanujoča na 5810 Dibble Ave. Pogreb oskrbuje Grdi-nov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri.
Uvoz ameriških filmov v Anglijo je ukinjen
LONDON, 9. avgusta—Angleški minister za prehrano John Strachey je izjavil, da se Anglija pogaja za hrano z Madžarsko, Jugoslavijo in Irsko.
Z Madžarsko se vršijo poga-*"
janja za izmenjavo jajc, slanine, perotnine, tolšče in rastlinskega olja za angleške industrijske produkte.
"Nahajamo se v začetnih fazah pogajanja za dosego sporazuma z Jugoslavijo, pričeli pa smo pogajanja tudi z Irsko. Nadam se, da bo, prej v nekaj tednov .kot mesecev, prišlo do končne odločitve," je izjavil angleški minister za prehrano.
Vlada dobila prvo bitko
Angleška delavska vlada je danes izvojevala prvo bitko v borbi za široka nujnostna pooblastila, s katerimi se misli zo-perstaviti ekonomski krizi dežele.
Socialistična vlada je z relativno malo večii]^o 102 (napram skupni večini 200 glasov) dobila pristanek parlamenta, da zakonsko predlogo, ki se nanaša na življenska vprašanja, predloži za drugo čitanje. Po temu bi vlada lahko izvršila pritisk za tretje čitanje, nakar bi predloga bila poslana v zbornico lordov in postala zakon predno se parlament prihodnjo sredo razide.
V ponedeljek bo konservativna opozicija obnovila napad na predlogo, katero je Churchil označil za "belo karto za tota-litarsko vlado".
Parlamentarni voditelj Herbert Morrison je izjavil, da bodo, vladi potrebna nova pooblastila v slučaju, da bodo sodnije razveljavile sedaj obstoječa, ki so bila sprejeta za časa vojne.
Izjavo Morrisbna je okrcal Churchill, ki je med ostalim rekel, da so "z izjemo krvopreli-tje vsa zla vojne — in še več —
padla danes na našo deželo."
LONDON, 9. avgusta—Vsled svojega težkega ekonomskega položaja je bila Anglija prisiljena, da zviša carino na uvoz ameriških filmov. Tej akciji je sledil sklep filmske indusarije Ze-dinjenih držav, da se takoj ustavi vse pošiljke ameriških filmov v Anglijo, ker direktorji Motion Picture Export Association v New Yorku verujejo, da bi pro-fiti bili znižani za 75 odstotkov.
Carina, ki jo je Anglija naložila na ameriške filme, je del splošnega programa, da se reši preostanek dolarskega posojila, ki je Angliji nujno potreben za nakup hrane in sirovin.
Del angleškega prebivalstva je nejevoljen glede vesti, da ameriški filmi ne bodo več ka-zani v angleških gledališčih, do-čim z druge strani nekateri kritiki izražajo svoje zadovoljstvo. Ti so kritizirali hollywoodske filmske produkte zaradi plitkosti in obdolžili, da filmi, ki so producirani v Zedinjenih državah spodbujajo mladino h kriminalu.
Pričakuje se, da bo na stotine gledališč prenehalo obratovati, ker je angleška filmska produkcija preveč šibka, da bi mogla izpolniti sedanjo praznino. Anglija je namreč v svojih gledališčih kazala 80 odstotkov tuje-zemskih filmov, večinoma ameriških. Ameriški filmski produ-centi so imeli okrog $400,000,-000 letnega profita na angleškem tržišču.
Pucel je kandidat za župana
Edward L. Pucel, ki skozi zadnjih 12 let zastopa 10. vardo v mestni zbornici, je danes formalno naznanil svojo kandidaturo za clevelandskega župana. V tej zvezi je podal izjavo, v kateri pravi, da-Cleveland danes stoji na ekonomskem križpotu in da je od vloge, ki jo bodo igrale mestne administracije v prihodnjih letih, odvisno, ali postane eno izmed resnično velikih ameriških mest ali pa bo začelo dr-čati navzdol.
Councilman Pucel je nominalno demokrat, toda je že delj časa v sporu s demokratsko organizacijo okraja Cuyahoga. V župansko tekmo se je nameraval podati še pred dvema letoma, toda tedaj se je premislil. Njegov ožji politični sodelavec je councilman Edward Kovacic iz 23. var-de, istotako neodvisen demokrat.
. Dejstvo, da je Pucel naznanil kandidaturo za župana, pomeni, da primarne volitve, ki se bodo vršile 30. septembra, ne bodo gola formalnost, kajti s tem je število kandidatov narastlo na tri, in sicer sedanji župan Thomas A. Burke, bivši varnostni direktor Eliot Ness in Pucel. Prvi in zadnji sta demokrata, dočim je Ness republikanec.
Na papirju so mestne volitve v Clevelandu nestrankarske. Vo-lilcem pri registraciji ni treba povedati politične pripadnosti in tudi kandidati niso na volilnih listkih označeni po svoji politični opredeljenosti.
REKORDEN POLET. OKROG SVETA V 73 URAH IN 5 MINUTAH
CHICAGO, 10. avg.— Danes ob 1:58 popoldne je letalec William P. Odoni tukaj dovršil polet okrog sveta, ki Je Trajal 73 ur in 5 minut. S tem je bil postavljen nov rekord za obkrože-nje zemeljske oble.
Odom, ki Je polet napravil sani, je novi svetovni letalski rekord dosegel z bivšim armadnim bombnikom "Reynold Bomshell."
Letalec je 27 let star, oženjen ter oče dveh otrok. Povedal Je, da ga je tekom zadnjega dela poleta, ko je plul nad gorovjem Canadian Rockies, hudo mučil spanec in da Je malo manjkalo, da ni omagal, ko je letalo plulo naravnost proti nekemu 19,000 čevljev visokemu gorskemu vrhu. Ko je stopil iz letala, pa je izgledal čil in spočit.
Na svojem rekordnem poletu Je Odom preletel 19,-645 milj. Polet, tekom katerega Je letalo osemkrat pristalo. Je bil narejen na črti Chicago, Gander (Nova Fundlandija), Far iz, Kairo, Karachi, Kalkuta, Tokio, Anchorega (Alaska), Fargo (No. Dakota), Chicago.
Prošlega aprila je Odom napravil polet okrog sveta z dvema drugima letalcema. Napravljen je bil z istim letalom in trajal je 78 ur in 55 minut.
Amerika oprostila zadnje vojne ujetnike v Nemčiji
Belgrajska **^Borba" o diskriminaciji proti Slovanom
BEOGRAD, 9. avgusta — Tukajšnji časopis "Borba" prinaša članek v zvezi s deskriminacijo napram ameriškim državljanom jugoslovanskega porekla, katerim se grozi z odvzetjem državljanstva, če bodo kazali simpatije za novo Jugoslavijo ali pa maršala Tita.
V članku so omenjeni slučaji diskriminacije v Warrenu, Pa., kjer se od šest jugoslovanskih emigrantov zahteva, da prenehajo s svojimi prispevki za Jugoslavijo, ter v Youngstownu, O., kjer je imigracijski in natu-ralizicijski urad opomnil ameriške Jugoslovane, da bodo izgubili ameriško državljanstvo, če ne prenehajo s svojimi pogresiv-nimi aktivnostmi med jugoslovanskimi naseljenci v Zedinjenih državah.
"Borba" med ostalim omenja slučaj Emila Gločarja, pravoslavnega duhovnika, kateremu je odklonjeno državljanstvo vsled izjave škofa Dionizija, da je Gločarju bilo podeljeno jugoslovansko odlikovanje in sicer "Red bratstva in jedinstva." Časopis pravi, da pa je sedem čet-niških častnikov dobilo ameriško državljanstvo. '
češka izobčila nemce
PRAHA, 9. avgusta.' — Odkar se je vojna končala, so Ce-hoslovaki pregnali iz svoje dežele 3,000,000 sudetskih Nemcev. Po statistiki, ki je bila danes obelodanjena, se v Ceho-(Slovaški nahaja še okrog 170,-000 Nemcev.
(Sudetski Nemci so igrali veliko izdajalsko vlogo pri razkosanju Češke za časa burnih dne-,vov, ki so dovedli do sporazuma v Monakovem med Hitlerjem, Mussolinijem, Chamber-lainom in Daladierom).
Mlada ženska umorjena v parku
v Brookside parku na južno-zapadni strani mesta je bila včeraj najdena brutalno umorjena 31 let stara Mildred McKelvey. Ženska, s katere je bila strgana vsa obleka, je bila očividno hudo pretegena in zadavljena. Bila je zaposlena v Franklin hotelu na 1762 W. 25 St. ter je mati 12 let starega sinčka, ki živi pri svojem očetu v Pennsylvaniji, od katerega je bila ločena.
Policija je prijela pet moških, o katerih se sumi, da so utegnili biti zapleteni v umor. Eden izmed petorice ima opraskan hrbet in na njegovi obleki se je odkrilo krvave madeže.
KAJZERJEVA ZADNJA ŽENA UMRLA POD NEZNANIMI OKOLŠČINAMI
BERLIN, 10. avg. — V četrtek je umrla v Frankfurtu ob Odri, v sovjetski okupacijski zoni, zadnja žena pokojnega kaj-serja Viljema, princesa Hermi-na. Oblasti preiskujejo okolšči-ne njene smrti, ker je bilo nedavno pogrešanih precej dragocenih kronskih draguljev, ki jih je lastovala Hermina.
Njen sin Ferdinand je poročal oblastim, da je bilo iz njegovega kovčeka ukradenih 29 draguljev, vrednih od $500,000 do $2,000,000, ki so bili last njegove matere, ko je bival v ameriškem sektorju Berlina. Rekel je, da so bili dragulji tajno pri-nešeni iz sovjetske zone pred dvema mesecema.
Ameriške oblasti sumijo, da je Hermina utegnila postati žrtev zločincev, ki so domnevali, da ima dragulje še vedno v posesti, in da se bodo obrnile na sovjetske oblasti za pojasnila, da-li je umrla naravne smrti.
pogovori glede nemške industrije
WASHINGTON, 9. avg. — Državni tajnik George Marshall je danes obvestil Francijo, da 80 Zedinjene države pripravljene, da se brez odlaganja pričnejo pogovori med tremi silami za dvi_g industrijske produkcije v ameriški in angleški okupacijski zoni Nemčije.
poljski begunci vabljeni v domovino
VARŠAVA, 9. avgusta — Časopis "Gazeta Ludowa" poroča, da se v Nemčiji nahaja okrog 200,000 Poljakov, katere poljska vlada urgira, naj se vrnejo v domovino in pomagajo pri obnovi.
končno se prepričal, za svojega najemnika
SEATTLE, 9. avgusta — Paul E. Newton, ki je star 65 let, je danes dobil razporoko od svoje žene Thede, s katero je bil poročen le 10 tednov, in si bo odslej zopet kuhal sam.
Sodniku, ki mu je razporoko odobril,, je Newton izjavil, da je svojo ženo poznal 43 let in da je bil vedno prepričan, da je Theda odlična kuharica. Toda samo en teden je bilo potrebno, da se je Paul prepričal v kakšni veliki zmoti je živel vseh teh 43 let.
"Poskusil sem 'pie,' ki ga je spekla, in to je bilo dovolj," je žalostno rekel Newton.
Ameriški okupacijski poveljnik tudi pravi, da so porušene vse poglavitne vojne trdnjave
BERLIN, 10. avg.—Gen. Lucius D. Clay je danes poročal, da so Zedinjene države osvobodile vse nemške vojne ujetnike in završile uničenje vodilnih nemških vojaških trdnjav v okupacijski zoni Zedinjenih držav.
V poročilu glede demilitari-*-'---
zacije je gen. Clay obelodanil, VETERANI BODO
da so od 10. maja 1945 pa do 30. junija 1947 Zedinjene države oprostile 8,010,007 vojnih 44 MILIJONOV ujetnikov. Med temu je bilo tudi več sto takozvanih Volks-strurmovcev, ki so jih Ameri-kanci zajeli tekom napredovanja skozi Nemčijo. Mnogo teh je bilo izpuščenih že nekaj ur po zajetju.
Več sto tisoč ujetnikov, ki so bili izročeni Angležem in Francozom, se smatra za angleške,
odnostno francoske ujetnike in bodo osvobojeni, kadar se bo njim zdelo primerno.
Amerikanci so prva okupacijska sila, ki je oprostila vse nemške vojne ujetnike. Rusi so naznanili, da jih imajo še okrog 900,000.
Anglija ima 267,000 nemških vojnih ujetnikov doma, 77,000 pa na Bližnjem vzhodu. Tudi;
Francozi imajo še več sto tisoč I da so mnoge neupravičene izpla-nemških vojnih ujetnikov. čitve bile izvršene namenoma.
MORALI VRNITI
WASHINGTON, 9. avgusta— Vlada bo skušala dobiti nazaj okrog $44,000,000, kateri so bili izplačani 665,000 vojnim veteranom v eni ali pa drugi obliki podpore, na katero pa ti veterani niso bili upravičeni.
Veteranski urad je naznanil, da je samo v teku meseca junija bilo povrnjenih $7,000,000.
Kot pravi uradnik veteranskega urada, je do izplačitve previsokih podpor prišlo vsled tega, ker so poročila iz raznih prosvetnih in strokovnih ustanov za veterane prihajala prepozno, ali pa so posredi pomote v računovodstvu in pomote, ki so jih izvršili sami uradniki. Veruje se tudi.
Včerajšnji "Jugoslovanski dan" bil zelo uspešen; govoril je A. Smole
Včeraj je bil na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. prirejen pod pokroviteljstvom clevelandskega ZOJSa "Jugoslovanski dan," ki je v vsakem oziru bil velik uspeh.	^
Navzlic temu, da je program začel ob 4. uri popoldan, se je občinstvo začelo zbirati na prostorih že takoj po 12. uri in je udeležba z naraščajočim številom novih posetnikov bila precej dobra.
Pri glasbenem in pevskem programu so sodelovali "Balkan Tamburitza," ter slovenska pevska zbora "Zarja" in "Slovan." Podali so vsak po par točk, ki so bile odlično izvedene. Pri solo točkah pa sta nastopila Rudy Ujcich in naša znana Mary Grill-Ivanush, ki sta žela viharni aplavz.
Kot prvi govornik je nastopil znani hrvaški javni in kulturni delavec Petar Margetich. V odličnem govoru je Margetich orisal značaj proslave "Jugoslovanskega dana," poudaril naloge, pred katerimi se danes nahajajo ameriški Jugoslovani in nato izročil vodstvo programa Josie Zakrajšek.
Največ zanimanja pa je na prireditvi vzbudil mladi Slovenec Anton Smole, ki je pred kratkim dospel iz Jugoslavije in je kot dopisnik časnikarske agencije "Tanjug" pred par tedni zastavil Henry A. Wallaceu vprašanju tikajoča se med ostalim Jugoslavije. Smole je v svojem gpvoru, ki je večkrat bil prekinjen z aplavzom in odobravanjem, govoril o velikem navdušenju, ki je slovenske partizane zajelo, ko so zvedeli, da se ameriški Slovenci in Jugoslovani nahajajo na njih strani.
Najbolj značilen del Smoletovega govora pa je bil tisti, ki se je nanašal na ogromni petletni plan, s katerim se je jugoslovan-
sko ljudstvo dalo na delo, da si ustvari svojo novo domovino, da si izvojuje popolno ekonomsko samostojnost. Smole je prisotnim slikovito pojasnil pomen tega ogromnega plana, katerega jugoslovansko ljudstvo polno navdušenja in odločne volje izvršuje.
V svojem govoru je tudi govoril o procesu, ki se vrši v Ljubljani proti profesorju Borisu Furlanu. Opozoril je, da se ta proces poskuša prikazovati kot proces proti politični opoziciji, toda poudaril je, da je ta proces le proces proti vohunom, ki so zlorabljali svoje položaje, da so sovražnikom nove Jugoslavije izdajali zaupne načrte.
Prosta zabava s plesom, ki se je razvila po zaključku programa, je trajala do pozne ure.
Holandija proti posredovanju Z. N.
lake success, 9. avgusta —Holandska vlada bo, kot pravijo poročila, odklonila vsako prisilno posredovanje glede spora, ki ga ima z Indonezijo.
Obveščeni krogi pravijo, da je Holandija že pristala na posredovanje Zedinjenih držav, da ne bi imela nobenih ugovorov proti ustanavljanju komisije Združenih narodov, ki bi naj nadzorovala sedanje premirje, toda da ne bo pristala na nobeno posredovanje Združenih narodov.
peron in truman se bosta sestala?
BUENOS AIRES, 9. avgusta —Neuradno se poroča, da bo argentinski predsednik Juan D. Peron pri koncu tekočega meseca odpotoval v Rio de Janeiro, kjer bo imel pogovore s predsednikom Trumanom,
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
11. avgusta 1947
u
ENAKOPRAVNOST
tf
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) —-
For Half Year—(Za pol leta) ——-
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
-$7.00
-	4.00
-	2.60
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) --
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto) ---
For Half Year—(Za pol leta) —---
-$9.00 —5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
KRIZA V ANGLIJI
Navzlic temu, da se sedanjo ekonomsko krizo v Angliji poskuša prikazovati kot totalen polom "socijalistič-nega eksperimenta," je ta kriza tipična kriza kapitalizma, ki s socijalističnim eksperimentom nima nobene zveze. Res je, da je v svoji grdi nehvaležnosti Winston Churchill v svojemu govoru z dne 4. avgusta obdolžil delavsko vlado, da je deželo s svojim "socijalističnim eksperimentom" do-vedla na rob prepada in to priliko izrabil, da je poudaril prednosti kapitalističnega pred socijalističnim sistemom, toda dejstvo ostane, da je sedanja vlada Attleeja angleškemu kapitalizmu storila neprecenljive usluge. Spomnimo se samo na napore, ki jih je ta "socijalistična vlada" vložila, da bi rešila pred totalnim razsulom britanski imperij in to z metodami in sredstvi, za katere bi jo morala zavidati najbolj reakcionarna torijska vlada. Ameriški kapitalistični tisk, ki se drugače nikakor ne strinja s soci-jalizacijami v vzhodni Evropi, je v neštetih primerih pohvalil to vrsto socijalizma pri kateremu lastniki industrijskih podjetij in podjetij, ki so življenjskega pomena za obstoj dežele, dobivajo odškodnino in končno imajo še vedno prilike, da ta svoja podjetja dobijo nazaj, ko bo huda ura šla mimo . . . (Papež Pij XII je 13. marca 1945 izjavil predstavnikom "Zveze krščanskih delavcev Italije," da se lahko osvoji "odrejeno vrsto socijalizacije," če je v interesu celega naroda, toda pristavil pa je, da se "ta soci-jalizacija lahko izvrši samo s pravično odškodnino vsem, ki so prizadeti." Zato je tudi A. D. v več slučajih ta angleški "socijalizem" postavljala kot vzorec, po katerem naj bi se izvršila socijalizacija. (No, o tem, kot tudi o vprašanju "papež in organizirano delavstvo," o katerem zadnje čase A. D. razgraja, bomo spregovorili v drugem članku.)
Težka kriza, v kateri se nahaja, ponavljamo, ne angleški socijalizem, ampak angleški kapitalizem, je končno v tesni zvezi s krizo kapitalizma po celi Evropi. Obstojale so nade, da se bo s prihodom na, oblast delavske stranke Anglije rešilo vprašanje resnične socijalizacije in vprašanje odprave kapitalističnega sistema, toda te nade so že zdavnaj propadle in na Anglijo je malokdo gledal kot na deželo, v kateri se vrši velik "socijalistični eksperiment." Nasprotno. V Angliji je vsak gledal deželo, ki se obupno bori, da bi rešila osnovo angleškega kapitalizma—njegove kolonije in tržišča, njegove zunanje investicije, njegove imperijalne interese. Znano je, s kakšnim silnim ogorčenjem je delavska vlada premier j a Attleeja protestirala proti podržavljanju rudnikov v Jugoslaviji, kjer so imeli svoje investicije angleški kapitalisti. Znano je tudi, s kakšno vnemo je ta ista vlada nastopila proti upravičenim zahtevam primorskih Slovencev za priključitev k Jugoslaviji. Ta ista, protisovjetska vlada Attleeja je končno zapravila zaupanje vseh poštenih in iskrenih elementov s svojo politiko v Grčiji, ko so angleški vojaki pobijali grško prebivalstvo. Mnogo bi se dalo še govoriti o kolonijalni politiki te "delavske" vlade, ki ni nič manj reakcionarna kot bi bila najbolj reakcionarna torijska. Mnogo bi se dalo govoriti tudi o njeni politiki v Palestini. Toda za tistega, ki zasleduje dnevne politične dogodke, so te stvari na splošno že znane; postale so običajne dnevne zadeve reakcionarnih sil.
Ko se primerja položaj Anglije s položajem nekaterih držav v vzhodni Evropi, posebno pa s položajem Jugoslavije, tedaj se mora navzlic vsemu priznati, da je s napovedanim in od strani kapitalističnega tiska toliko hvaljenim "socijalističnem eksperimentu" nekaj narobe. Anglija za časa vojne ni niti zdaleka pretrpela takih ogromnih izgub kot jih je na primer Jugoslavija. Ni se nahajala pod nacistično okupacijo, kot se je nahajala Jugoslavija. Znano je, da je Anglija imela zelo razvito industrijo, do-čim se o Jugoslaviji tega ne more reči. Poleg tega je Anglija dobila neprecenljive vrednosti v sirovinah in mate-rijalu iz svoje okupacijske zone Nemčije; dobila je končno od Zedinjenih držav posojilo v znesku $3,750,000,000. Toda navzlic vsemu temu in navzlic svojemu "socijalističnemu eksperimentu" se Anglija nahaja v obupni krizi, dočim se v Jugoslaviji z vedno naraščajočim navdušenjem gradi novi red in brez vsake zunanje pomoči se stara, zaostala, "balkanska" Jugoslavija predvojnih reakcionarnih režimov spreminja v nabolj obetajočo deželo Evrope!
NE MISLITE, DA NAS JE STRLO
Gorica bo ostala onkraj meje
Na neštetih poteh, ki so jih premerili partizani iz Vipavske doline na Trnovsko planoto, jim je noga sama od sebe zastala nad Vitovljskim vrhom, kjer se ti odpre pogled na Gorico. V jutranjih urah jo je oklepal meglen obroč, ona pa se je kopala v prvih žarkih sonca. Zvečer se je najdalje poslavljalo od nje, preden je zatonilo onkraj Brd v Furlansko nižino. Upehano srce se je umirilo ob pogledu na toliko lepoto, ki je bila razprostrta vse naokrog, kamor je segalo oko. žejna duša jo je vsrkala vase, da jo bo nosila s seboj po vseh daljnih in samotnih krajih. Ko je bilo v hribih pusto in sneženo,, da nisi mogel nikamor, ko je še vsega hudega vajena brigada morala najti nekje za nekaj dni zavetje, smo vedeli, da j$ v dolini v naročju gričev in gora Gorica, kjer sije sonce tudi pozimi ves ljubi dan.
"Za Gorico!" je jurišala Gradnikova, Vojkova in Prešernova na Podlako, Trnovo in Sv. Goro, kjer so se utrdili sovražniki v zadnji ofenzivi, da bi preprečili partizanom osvoboditev lastne zemlje. Borci so bili utrujeni od neprestanih ofenziv, ki so se vlekle od pozne jeseni do pomladi 1945 in jim niso dopuščale niti dneva oddiha. A kdo bi mislil v tistih časih na počitek? "Nič ne bo, mamica," so odgovarjali dobri ženici, ki jih je vabila v svojo hišo. "Še bo čas, da bomo posedeli, a zdaj moramo pregnati Nemce in vso fašistično sodrgo, pa Gorico moramo osvoboditi.". Notranja sila, porojena in zrasla iz ljubezni do sleherne grude slovenske zemlje, jih je gnala dalje. Ko so prišli, je bila taka, kot so jo gledali iz Vitov-Ijskega vrha. In sprejela jih je, kot sprejme jetnik človeka, ki mu prinese odrešenje. Goriškim Slovencem in vsem naprednim Italijanom so partizani prinesli odrešenje. Otožna dalmatinska pesem v tisti noči pred njihovim odhodom ni bila še nikoli tako težka. Taka je bila, kot da bi s svojo zateglo melodijo oznanjala novo žrtev, ki jo bodo za ureditev miru morali doprinesti.
Misli, da jim bo treba znova živeti pod Italijo, so se privadili le polagoma. Sprejeli so jo, kot sprejme človek nujnost, ki se ji ne da uteči. Ce bi ne bilo tistega živega spomina, ki se vsiljuje v možgane, ki ti riše v njih grozotne slike kvesturinov, ricinovega olja, sramotnih, ponižujočih žalitev, bi bilo laže. Mahoma bi razumeli kalvarijo, ki jo je naredilo italijansko ljudstvo samo pod knuto istih krvnikov, ki so ubijali naša življenja v Gorici.
"Kaj so naredili z Gorico? Izrezali so jo iz naše zemlje. Prvih štirinajst dni nam je bilo, da bi se neprestano jokali. Jaz pripadam ljudem, ki so pomagali graditi vse to življenje.
setletij s predsodkom fašizma," mi je dejala stara Goričanka. "Pričakovali smo Jugoslavijo in kaj vse ne bi dali, kaj vse ne bi storili, da bi jo imeli. Z njo bi se pobrnilo vse, kar smo izgubili v teh zadnjih petindvajsetih letih> in še mnogo več. Z njo bi dobili vse, z njo bi doživeli resnično svobodo. Socialni preporod bi spremljal narodnega. Koliko bogastva bi raslo!'. V tem prividu je-^dobil njen obraz nek mladostni žar, ki je ugasnil v trenutku, ko se je zamislila nad tem, kar so izgubili.
"Vsega tega ne bo," je trpko pristavila in umolknila. Potem se je povrnil ogenj v njene oči, ustnice so se nasmehnile: "Ne mislite, da nas je strlo. Po prvi žalosti, ki je tiujno morala slediti udarcu, ki ga nismo pričakovali, smo se znašli. Položaj je vendar danes drugačen v svetu in v Italiji sami. Tudi tam se je predramilo delovno ljudstvo. Njegova borba je za nas najboljši porok, da bo Italija spoštovala naše manjšinske pravice. Mi Slovenci, kolikor nas je tu, si moramo biti edini in kot en sam korakati v njegovih vrstah. Podpreti ga moramo v borbi, ki jo vodijo proti tistim, ki prodajajo danes Italijo ameriškim imperijalistom, ono pa bo pomagalo nam v na-,ših zahtevah. Kdor bi hotel speljati Slovence na drugo pot, kdor bi netil razdor med nami in italijanskim ljudstvom, je izdajalec. Ta ugonablja naš narod.
, Pričeli smo s podpornim društvom, ki preurejuje nekdanjo sirotnišnico. Z vnemo smo se lotili tega dela, ker hočemo dati našim otrokom prijeten dom. S tem se bomo najlepše oddolžili njihovim očetom, ki so dali svoje življenje v osvobodilnem boju. Ti otroci so od nas vseh. Z njimi bomo imeli mnogo veselja, ker naša mladina je pametna, dovzetna in živahna. Lani, ko sem še poučevala, me je kar potegnila za seboj v vseh stavkah, ki smo jih imeli. Huda sem bila nanje le zaradi slovenščine. Vedno sem pravila svojim dekletom: "Lepe ste, ogrogla lička imate in črne očke, toda naučiti se morate tudi lepega jezika. Letos sem ugotovila na šolski prireditvi, koliko smo napredovali v tem pogledu. Vse rane bomo zacelili, če bomo enotni, če bomo s svojo enotnostjo preprečili vsako razdvajanje".
"Ljudje okoli 'Demokracije' ga hočejo ustvariti".
"Jaz je ne čitam," mi je rezko odvrnila, kot da bi hotela z odgovorom pokazati, kako jih odklanja. "O, mnogo čitam, je takoj nato mehko pristavila: "Vse, kar izhaja v Trstu in v Ljubljani. Saj veste, da ljubim estetiko in cenim resnico nad vse. Naši ubogi ljudje s Koba-riškega, ki so jih zapeljali, da ki se je razmaknilo v teku de-' so pribežali sem, se vračajo
domov. Kar nekam laže nam je bilo, ko smo videli, da odhajajo. Domovina je le ena in biti brezdovec je težko. Njim ni potreba, da bi bili brezdomci. Kaj imajo esuli iz Pulja in Reke? Kdor je prinesel s seboj kaj denarja, je dobil tudi službo, drugi pa životarijo v kasarni in čakajo. Res je, da dobijo oni prej namestitev, kot jo dobi domačin, ali njihovo življenje ni kljub temu prav nič vredno zavidanja".
"Za nas mlade ta prehod ni bil tako bolesten," mi je rekla tov. Rozi, ko sva ostali sami. Mi ga še čutili nismo. Za nas s'e borba nadaljuje brez vsakega prehoda. Naše žene bodo najbolj dokazale solidarnost z italijanskimi ženami, ko bodo skupno z njimi zahtevali, da se odpravi draginja, da dobijo ljudje take plače, da bodo lahko z njimi živeli, da se odpravi to umazano prekupčevanje in vse, kar prinaša črnoborzijanstvo. Zdaj se živi velik del ljudi z njim. Velik del ljudi pa si z njim pomaga. Žene v Steverja-nu že čutijo solidarnost z itali-janskim delovnim ljudstvom, kot jo čuti sploh ves Stever-jan. Morale pa jo bodo čutiti tudi druge. Pronikniti bo morala tudi med tiste, ki so še šovinistično nastrojene, ker z ja-čanjem demokratične fronte v Itahji, ojačamo tudi skupno demokratično fronto".
Ozrli sva se na šentpetersko stran, kjer bo po priključitvi stala nova Gorica, v katero italijanski šovinisti ne verujejo.
'Videli bodo, da bo tako," je dodala, potem pa sva se naglo odpravili proti sredini mesta.
Mara Samsa.
(Ponatis iz "Ljudskega tednika")
Jugoslovanska mladina na festivalu v Pragi
(Naravnost fantastični so komentarji angleškega tiska gleda sporazuma, ki je bil sklenjen med Bolgarijo in Jugoslavijo. Ta sporazum, ki obeta biti velike koristi tako Jugoslaviji kot Bolgariji, ta tisk označuje za "neokusni sporazum" in to ravno v času, ko bi ta tisk moral posvetiti svojo glavno pozornost opravičevanju, kako je moglo priti do te katastrofalne krize v Angliji!)
Angleška vlada je sicer objavila neki "nov program," da deželo izpelje iz sedanje krize, toda že sedaj je jasno, da se ta kriza rešuje na račun angleškega delavstva, kajti jedro tega programa je: več dela in manj kruha. Spet bo angleško delavstvo to, ki bo vleklo deželo iz te tipične ka pitalistične krize (pod firmo nekega pseudo-socijalističnega eksperimenta) in spet bo Churchill ta, ki bo v svoji grobi nehvaležnosti poudarjal, da je Anglija pod kapitalističnim sistemom imela dovolj hrane za 47,000,000 prebivalcev, dočim se sedaj, v dobi tega "eksperimenta nahaja" na robu propada. Toda angleško ljudstvo je postavljeno pred isto alternativo kot so postavljena ljudstva ostalih evropskih držav. Sprejeti bo moralo pot v brezkompromisni socijalizem in opustiti vsa napore, da se ukvarja z reševanjem ti stega, kar je zgodovinski razvoj obsodil v smrt.
Od 20. julija do 7. sejitembra bo trajal v Pragi Svetovni mladinski festival, ki ga organizirala Zveza svetovne federacije demokratske mladine. Festival se vrši v znamenju podkrepitve borbe napredne mladine sveta za mir in demokracijo. Na njem bo sodelovalo 15 tisoč predstavnikov naprednih mladinskih organizacij raznih držav sveta ter približno 80,000 češkoslovaških mladincev. Na festivalu bo zastopana mladina Sovjetske zveze, Zed. držav Amerike, Anglije, Poljske, Bolgarije, Francije, Italije, skandinavskih držav itd.
Ljudska mladina Jugoslavije bo sodelovala s športnimi in umetniškimi prireditvami s približno 500 udeleženci. Ta skupina je sestavljena iz dijakov, delavcev, kmečkih mladincev, srednješolcev in pionirjev. Naši najboljši umetniki bodo nastopili kot solisti. Vsi jugoslovanski umetniški ansambli, športne ekipe in posamezniki bodo sodelovali v okviru jugoslovanskih samostojnih prireditev. Po dosedanjih dispozicijah bo nastopil zbor kulturno-umetniške-ga društva "Lola Ribar" iz Beograda, ki šteje 110 članov pod vodstvom Slavka Zlatica, folklorne skupine iz Hrvatske in Makedonije, skupine iz Lazaro-polja s 6 narodnimi koli, hrvatske skupine iz Dalja in Vrlike ter skupina "Joža Vlahovič" iz Zagreba, ki bo plesala slovanske in posavske plese, mladina s Korčule z znano "moreško", itd. Skupina mladih gledaliških naraščajnikov bo uprizorila "Zojo Komsodemskajo".
Na praškem festivalu bo nastopilo enajst jugoslovanskih solistov, in sicer sopranistka Nada Sterletova, violinist Petar Toško, čelist Mirko Dormer, pianist Zdenko Marasovič, violinist Josip Klima, basist Miroslav Cingalovič, basist Vladko Korošec, sopranistka Vilma Bu-kovčeva in tenorist Rudolf Franci iz Ljubljane.
Pionirska skupina, sestavlja-
na iz beograjskih, slovenskih in makedonskih pionirjev bo prikazala v simboličnih slikah delo naših otrok v pionirski organizaciji. Sodelovala bo tudi umetniška skupina z Mladinske proge, ki bo s svojim nastopom prikazala življenje na Mladinski progi.
Med festivalom bo tudi razstava, na kateri bodo uredili jugoslovanski oddelek dijaki Umetnostne akademije iz Beograda.
Kovine iz morja
v moderni industriji imajo vse pomembnejše fnesto lahke kovine. To je zahteval zlasti veliki razvoj letalstva. Poleg aluminija se vedno češče omenja magnezij (Mg). To je srebrno-bela kovina, ki je štiri in pol krat lažja od železa in ena in pol krat lažja od aluminija. Je najlažja kovina, kar jih poznamo.
Odkrili so jo šele pred dobrimi 100 leti. V večjih množinah se pridobiva iz kalijeve soli karna-lit in to bodisi iz naravnega kar-nalita, bodisi iz umetnega.
Običajen način pridobivanja magnezija je, da dodajo karnali-tu različne snovi in dobe po kompliciranih postopkih z elektrolize čist magnezij.
Magnezij pa je tudi v morski vodi in sicer je v 785 delih vode en del magnezija. Že desetletja so poizkušali uresničiti staro idejo pridobivati kovine iz neiz-črpanega vira, morske vode, toda brez praktičnih uspehov. Še leta 1940 je pisala nemška tehnična enciklopedija, da je elektroliza morske vode brezuspešna, ker so magnezijevi delci zelo razpršeni in imajo veliko nagnjenost do oksidacije z vodo.
Toda že januarja 1941 je pričela pridobivati tovarna v Free-portu, Tex'., magnezij iz morske vode. Računajo, da je izdelala Nemčija leta. 1930 okrog 3,000 ton magnezija iz rud, dočim ga sedaj samo ta tovarna iz morske vode producira letno 8,000 ton. Postopek je tale:
Školjke ostrig sežgo in dobe gosto maso, na katero vlijejo morsko vodo. Pod vplivom te mase se prične izločati iz vode magnezijev hidrat in iz njega pod vplivom drugih dodatkov magnezijev klorid, iz katerega dobe z elektrolizo čist magnezij. , Verjetno je, da bo magnezij postopoma zavzemal vedno pomembnejšo mesto v proizvodnji. Čisti magnezij ni uporaben, marveč le v zlitinah in sicer skupno z aluminijem, manganom in cinkom. Že zdaj izdelujejo iz te kovine vsakovrstne letalske dele, dele daljnogledov, peresa za ure itd. Magneziju pa se odpirajo široke možnosti tudi v proizvodnji vsakdanjih predmetov in sicer zaradi izredne lahkote. Miza iz magnezija tehta samo dva kilograma, tako da jo lahko prenese otrok, samo-kolnica pet kilogramov, dočim ogrodje za dvokolo samo 1.5 kilograma.
Vendar se aluminiju še ni treba resno bati tekmeca, kajti magnezij ni niti tako prožen niti ne prenese takega pritiska kakor aluminij. Poleg tega je zaradi zapletenega elektrolitskega postopka zelo drag. "Tovariš"
ŠKRAT
ŠEF NAClSTICNIH KREMATORIJEV UJET
HANNOVER, 7. avgusta— Policija je danes ujela Josefa Hoferja, ki je po svojem lastnem priznanju bil šef kremato-rijev v zloglasnem taborišču v Oswiecimu. Hoferja je izdala njegova lastna žena, potem ko se je več kot dt^e leti skrival in delal kot barvar.
Duluth, Minn. — V Evelethu je umrl Anton Zlatorep, po domače Fižolčkov, doma iz Do-bropolja na Dolenjskem, star okiog 70 let. Zapušča ženo in dva odrasla otroka. — V bolnišnici St. Mary v Duluthu se zdravi Nik Ratkovich.
Svetovala ji je previdnost ^
"Gospodična Dragica, kaj vam je prerokovala ciganka v paviljonu?"
"Rekla mi je, da bom dobila moža in da bom imela otroka. Svetovala pa mi je, naj bom previdna, da se bo oboje zgodilo
v pravilnem vrstnem redu . . ."
#
Zamotano sorodstvo
Gospodinja: "Zakaj ste pa poljubili onega mladeniča?"
Kuharica (starejša): "On je moj sorodnik."
Gospodinja: "Kak sorodnik?" Kuharica: "On je sin edine
hčerke mojega očeta."
*
Ni za klobase
Poglavarju ljudožrcev javi eden njegovih vojščakov: "Poglavar, pravkar smo ujeli belega človeka. Ali naj napravimo iz njega klobase?"
"Kaj je njegov poklic?" previdno poizveduje poglavar. "Trgovec z bencinom." Poglavar strese z glavo in reče: "Izpustite ga! Saj smo šele pred kratkim imeli trgovca z milom — in so klobase ime^e
okus popolnoma po milu ..."
*
Višje bitje
"Lahkomiselni otrok", je blagohotno pokaral župnik Gregor svojo mlado služkinjo Angelico, ki jo je presenetil pri tatinskem sladkanju v jedilni shrambi, "ali veš, kdo je ono višje bitje, ki vse vidi in vse ve? Saj me razumeš, koga mislim?"
"Farovško kuharico Nežo",
se odreže Angelica.
#
Pri izpitu
Profesor: "Katera je največja kazen za dvoženstvo?"
Kandidat: "Dve tašči ..."
*
Neprijetna zmota
K domačim prireditvam bankirja Slanovca povabijo vedno tudi po več odličnih osebnosti. Nekega starega vpokojenega generala so pri neki taki prireditvi posadili med gospodično Elizo in Elviro.
Obe generalovi mladi sosedi sta bili zelo prijazni in sta ponudili generalu bonbone. General, prijazen kakor je bil, je od vsake vzel po dva komada.
Domača gospodinja je to opazila in vprajala generala, ali ima morda kaj potomcev. -
General, ki je slabo slišal, je menil, da ga gospa povprašuje glede bonbonov, pa je prijazno odgovoril: "Da, imam jih, dva od gospodične Elize in dva od
gospodične Elvire ..."
#
Dva načina
'Gospod, vi imate tako čuden način gledanja!"
"In vi, milostiva, imate tako
ljubek način razkazovanja . . " *
Ne razume namiga
Matevž je že ves mesec na obisku pri svojem nekdanjem sošolcu Matiji. Matijevi so se Matevža že naveličali, pa bi se ga radi otresli.
"Cuješ, Matevž," je rekel nekoč Matija, "ali tvoja dobra žena Polona in tvoji otroci tebe nič ne pogrešajo?"
"Seveda! Takoj jim bom pisal, naj pridejo za menoj ..." *
Preveč
Zaljubljeni' metuljček Zinka čita v knjigi, da traja v polarnih krajih noč 2,400 ur. Nekaj časa premišljuje, na kar vzdih-ne:
"O, to bi pa vendarle bilo preveč .. . "
11. avgusta 1947
enakopravnost
stran 3
Franco in njegov režim
o pravem stanju v Francovi Španiji prihajajo skozi cenzuro fašističnega režima le skromne vesti. Tem večjo pozornost pa vzbuja knjiga "Veter med oljkami" ki jo je nedavno izdal Abel Plenn v New Yorku. Pisatelj opisuje položaj v fašističnem leglu v južno-zapadni Evropi kakor tudi špansko politiko Zedinjenih držav Amerike.
Abel Plenn je bil med vojno uradnik ameriškega poslaništva v Madridu. Tu je spoznal najrazličnejše ljudi od fašističnih veljakov do pripadnikov ilegalnega protifašističnega gibanja. Izčrpno nam poroča, kako se je polastil oblasti Franco, kreatura Hitlerja in Mussolinija.
Ko je Franco započel zaroto*^
proti republiki, je bila fašistična falanga le neznatna sekta. Njeni voditelji, med njimi tudi njen ustanovitelj, najmlajši sin prejšnjega španskega diktatorja Jose Antonio Primo de Rivera, so tičali v ječi in pričakovali smrti. Franco se je spretno okoristil s skupinami Falange brez vodstva in jo je v kratkem času razpredel v široko organizacijo. Odprl je vrata vsej mogoči sodr-gi, tudi zločincem, ki so jih nato izpustili iz zaporov skupaj z zaprtimi sovražniki republike.
Franco je oficielno razglasil, da se strneta Falanga in skupina tako imenovanih tradiciona-listov, s čimer si je pridobil vrhove katoliške cerkve v Španiji. Duhovščini je vrnil njene prejšnje privilegije in ji dal še novih.
Oprt na Falango, si je Franco zagotovil še podporo plemstva ne samo zato, ker so imeli in imajo fevdalci v rokah velika posestva in drugo bogastvo Španije, marveč tudi zato, ker je špansko plemstvo jedro monar-hističnega gibanja,, s katerim je želel Franco ostati za, vsak primer povezan. Takoj v prvih dneh svojega punta je obljubil, da bo v Španiji obnovil monarhijo in dal monarhistom široke pravice.
Tako je iz dotedanjega Franca, generala na razpoloženju postal "Francisco Paulino Herme-negildo Teodulo Franco Ba-amonde, generalisimus vojnih sil na kopnem, na morju in v zraku, kavdiljo slavnega gibanja, narodni vodja Falanga," ki je kot državni poglavar "odgovoren bogu in zgodovini" in ki vodi usodo 25 milijonov-Špancev.
Poglavitna opora Francovega režima je kajp&da že od početka vojaška kamarila, ki se polno okorišča z njegovo oblastjo. Oficirji so župani (alkaldi), pokrajinski guvernerji in podobni oblastniki. Franco se je dobro zavedal, da je vojska v Španiji že od nekdaj* središče vseh zarot proti vladi, zato je podkupil razne generale, druge pa podžigal k monarhističnim puntarjem.
Netil je nasprotja med posameznimi skupinami in preprečeval vsakršno zvezo generalov, ki bi bila morebiti naperjena proti njemu. Nekatere generale j® sprejel v notranjo politično junto (vodstvo) Falange, da bi ustvaril ravnotežje proti tistim falangističnim voditeljem, ki so zahtevali preveč avtonomije-Podžigal je generale k diskusijam o monarhiji in tako zaostril spopade med vodstvom armade in voditelji falange, ki so sovražniki monarhije.
Sicer pa podpira misel o obnovi monarhije v Španiji angleška diplomacija. Plenn navaja, da je sredi leta 1944, ko se je že bližal poraz Hitlerjeve Nemčije, neka skupina monarhistov pod vodstvom vojvode Albe, takratnega poslanika Francove Španije v Londonu, jela močno pritiskati na Franca. Vojvoda Alba,.potomec nezakonskega sina angleškega kralja Jakoba II., ima naslov angleškega vojvode Ber-wicka in je v tej liniji v sorodstvu z Winstonom Churchillom. Kakor nam pove Plenn, naslavlja vojvoda Alba Churchilla svojega "bratranca."
Pisatelj razpravlja o gospodarskem stanju Španije in dokazuje, da je Francova politika kriva propada španskega gospodarstva. Franco je uvedel sistem podkupovanja, korupcije in sle-
Ijudstva umirajo v bedi in gladu. Plenn nam opisuje, kako hudo prizadene propadanje Španske industrije široke kroge španskega ljudstva. Francov režim je izrinil iz industrije, trgovine in poljedeljstva vse, ki so osumljeni simpatij z "rdečimi." Na stotisoče kvalificiranih tehnikov, delavcev in agronomov je vrgel s tira normalnega življenja in jih začel preganjati.
Ko opisuje politične metoda v Španiji, opozarja Plenn zlasti na podkupljivost, ki je sila široko razšir jena. V španskih vladnih krogih je podkupovanje pa sebi razumljivo. Ministri, Francovi sorodniki in njegova žena Karmen—vsi so se dali podkupiti. Francova družina poneverja državno premoženje. Francova sestra Pilar ima monopol, da dobavlja oboroževalni industriji in vladnim arzenalom vsakovrstno robo. Franco si je nakopičil velika premoženje že s samim sodelovanjem pri raznih trgovs-skih in industrijskih podjetjih, med njimi tudi pri neki veliki tovarni konzerv v španski Galiciji.
Podkupovanje in poneverba cvetita vsepovsod, celo tudi v organizacijah, ki so oblekle pla-šček dobrodelnosti, tako v Združenju invalidov in Družbi za socialno pomoč. V Španiji lahko s podkupnino vse dosežeš z njo se lahko izogneš kazni, preganjan-cem, lahko olajšaš usodo, lahko pa tudi s podkupnino spraviš koga v škripce. Francov režim se opira na nasilje in se drži zgolj s pomočjo terorja. V Španiji so gestapovske metode docela udomačene.
Od prve obletnice fašističnega upora v letu 1937 d^ Franco vsako leto na dan 28. junija postre-liti nekoliko "rdečih." Plenn piše:
"Ta posebna šega se je . . . razširila ne samo na narodne praznike, kakršna sta Francov rojstni dan in dan njegovega imenovanja za državnega pogla-^^rja, marveč tudi na mnoge cerkvene praznike, od katerih iiaj navedem samo božič. Mariji-no^ spočetje, Telovo in Veliko noč." (Stran 34.)
če izvzamemo osebe na urad-'lih ali od Falange nadzorovanih položajih, ne najdemo v Španiji nikogar, ki še ne bi bil sedel v zaporu ali ne bi imel zaprtih sorodnikov.
Plenn sodi, da nima Francova vlada nič več kakor 5% špan-®kega prebivalstva za seboj. Teh ^^77^0 so državni uradniki, nameščenci različnih organizacij in obratov, ki jih nadzoruje Falanga, uradniki policije in me ščanske garde, vojaki tujske legije in redne vojske. Špansko ljudstvo pa se neutrudno bori zoper Francov režim. Ilegalno pro tifašistično gibanje Španije ima široko razpredeno organizacijo.
Plenn pravi, da je Union Na-cional najmočnejše in najbolje organizirano krilo tega gibanja. Vodstvo je v Madridu, po vsej deželi pa je čez tisoč krajevnih skupin. Parole te organizacije so široko razširjene med ljudstvom. Ena izmed njih se glasi:
"Ne Franco s Falango, ne Falanga brez Franca ali Franco brez Falange!"
Plenn pravi:
' • . . Bili so ljudje ... ki so Union Nacional imeli za komunistično gibanje. Vendar .je treba bolj določeno povedati, da je
od drugih republikanskih strank pripravljena za ilegalno borbo, prav osebno pripomogla k ustanovitvi 'Union Nacional' . . (Stran 307, 308).
Podobno pravi Plenn, smo lahko opazili tudi pri organizacijah odpora v evropskih državah za časa Hitlerjeve okupacije.
Plenn razpravlja o novih Francovih manevrih, s katerimi kuje načrte za obnovo monarhije in bi rad hlinil, da bo Španija dobila tako rekoč liberalen režim, S takimi sredstvi bi baje rad preprečil "pretečo državljansko vojno." Toda "državljanska vojna v Španiji ni prenehala, odkar sta jo izzvala leta 1936 Franco in njegova vojska, ki so ju podpirale osne sile." (Stran 338).
V posebnem poglavju obravnava Plenn delovanje španske Falange v deželah latinske Amerike. To ogromno območje s 132 milijonov prebivalcev vzbuja imperialistično poželenje Francove Španije. Organizacije kakor na primer "Falanga za inozemstvo" in "Španski svet" se prav posebno bavijo s tem, da bi organizirale rovarjenje v deželah latinske Amerike. Propagirajo idejo nove španske države, ki naj bi—"kakor v slavnih dneh kralja Filipa" — zajela ameriško celino.
Plenn ostro kritizira politiko Zedin jenih držav Amerike do Franca in pravi:
"Ta politika je podpirala in še podpira učvrščevanje fašistične oblasti v Španiji." (Stran 336).
Carlton J. H. Hayes, ameriški poslanik v Španiji, je ravnal s Francom kakor s "finim krščanskim gMtlemanom" in ni štedil svojo državo. Plenn pripoveduje o "pomenljivih prijateljskih gestah v prid Francovemu režimu, ki jih je pokazal poslanik Hayes v drugi polovici leta 1944, ko so se zavezniki zmagovito izkrcali v Francija, in je kljub opjozazo-rilu šefov zavezniških štabov phipomogel, da ni prišlo do vseh tistih vojaških ukrepov, ki so prej motivirali našo politiko proti Francovi Španiji," (Stran 253, 154).
Plenn nam opisuje razmere na madridskem poslaništvu Zedi-njenih držav ameriških. Pravi, da je tam bilo ozračje spletkar-stva in medsebojnega nezaupanja. Hayes bi bil rad uspaval svoje sodelavce. Ker se je Plenn tako kritično zadržal nasproti Hayesovi politiki in redu, ki ga je bil Hayes upeljal na madridskem poslaništvu, ni bilo nič čudnega, če ga tam niso radi videli in so ga kmalu vrnili nazaj v Ameriko, češ d& morajo omejiti proračun. V Ameriki so ga dodelili uradu za vojne informacije in sicer oddelku za Španijo in Portugalsko. O tem piše:
"Spet sem bil v svobodnih, vrlih Zedinjenih državah Amerike ... In spet sem se znašel v ozračju strahu in sleparije, kar je čudovito podobno nekaterim dogodkom v fašistični Španiji in na našem ondotnem poslaništvu." (Stran 265).
Plenn je sklenil, da bo Američanom vse dopovedal, kar je videl v Španiji. Šel je na dopust in začel pisati svojo knjigo "Veter med oljkami." Njegovo delo pa! je bilo iznenada prekinjeno. Ta-' ko imenovana Komisija za civil-! no službo je prejela iz Španije pismo, ki je obtoževalo Plenna' različnih grehov. Kakor pravi Plenn, so bile vse obtožbe bedaste in zlagane ,da jih je zlahka ovrgel, ker niso bile z ničimer utemeljene. Plenn toži:
"Za vsem tem . . , je tičalo početje srednjeveško mislečih krogov tako pri nas kakor na našem madridskem poslaništvu, krogov, ki so odločeni za vsako ceno in z vsemi sredstvi onemogočiti vsakogar, ki bi skušal povedati resnico o Španiji in o pravem smislu tako imenovane politike nevmešavanja, ki jo tam
Na koncu obuja Plenn spomine na sodelovanje Francove Španije pri zločinski Hitlerjevi napadalnosti. Teh dejstev ne razkrivajo samo zapisniki ameriške senatne komisije, ki jo je vodil senator Kilgore, marveč tudi nad osem tisoč dokumentov o Španiji, ki so jih ameriške čete zaplenile v Nemčiji, katerih pa ameriška vlada doslej še ni dovolila objaviti.
Franco je stavil špansko industrijo v službo Hitlerjeve Nemčije, odprl svojo deželo Hitlerjevim agentom in ponudil špansko ozemlje za nemška oporišča. Nemška letala so imela svoje oporišče na otoku Majorki. Nemške podmornice so imele zavetje v španskih pristaniščih. Hitler je položil svoje šape na poglavitne panoge španske industrije.
Plenn opozarja, da je Španija nevarno kotišče fašizma, ognjišče novih mednarodnih spopadov. Zato zbuja tem večjo pozornost politika, ki jo uganjajo uradni krogi v Zedinjenih državah Amerike kakor tudi v Angliji, da bi podprli Franca. Plenn piše:
"Vsi ti čez vse delavni apostoli nadaljnjega priznavanja Francove diktature trde, da je fašistična Španija,. oporišče zoper boljševizem, važen opornik v novem 'sanitetnem kordonu' zoper vpliv Sovjetske zveze, ki narašča v Evropi in Sredozemlju. Ta miselnost, ki jo narekata strah in kovartsvo, je prav tisto, kar je vodilo k podpiranju Hitlerja, k vzrastu nacistične Nemčije in k drugi svetovni vojni." (Stran 330).
Isti mah pa vzbuja Španija tudi gospodarska poželenja Anglije in Amerike, poglavitna zaradi dediščine nemških investicij v Španiji. Po uradnih podatkih, ki jih je zbrala Kilgorejeva komisija, cenijo nemške naložbe na eno do dve milijardi pezet. Največ jih je v kemični industriji streliva in v dr'u^ih panogah oboroževalne industrije. Ameriški poslovni možje bi se radi polastili nemškega imetja v Španiji in se prav očitno prizadevajo, da bi si to deželo "podvrgli." O tem pravi knjiga;
"Večidel izhaja to iz novega ameriškega nadzorstva nad Francovo politiko. Franco je prepustil del nemških naložb v Španiji ameriškim veletrgov-cem, da je ostanek rešil zase." (Stran 331).
Kakor navaja Plenn, so nem-
ška industrija, finance in trgovina Španije slej ko prej v glavnem po dnadzorstvom nemškega kapitala in nemških tehnikov. Špansko gospodarstvo v glavnem nadzorujejo zakrinkane tvrdke, ki formalno pripadajo Špancem, v refenici pa so nemške. Nemški monopoli, kakršni so I. G. Farben, A. E. G. in ROW AG, razpolagajo z zakladi Španije, njenimi bankami in njeno industrijo. Po podatkih Kilgorejeve komisije ima velepodjetje I. G. Farben namanj 14 podružnic, ROW AG pa celo 25.
Španska oboroževalna industrija zaposluje skoraj same nacistične inženirje in nacistične znanstvenike, katerih je v Španiji nič manj kakor 6,000.
Plenn obtožuje vlado Zedinjenih držav Amerike, da podpira Francovo Španijo. Zedinjene države dobavljajo Francu transportna letala C-47. Ta težka letala z velikim akcijskim radijem so kaj primerna za prevažanje atomskih bomb v Ameriko. Plenn pravi:
"Zdaj je čas, da si bo ameriško ljudstva na jasnem, kakšni ljudje so v našem reakcionarnem tisku, med našimi veletrgovci, med državnimi uradniki, ki imajo španske zadeve v rokah, in med drugimi vplivnimi krogi Zedinjenih držav. Ti ljudje so zgo-vorjeni, da naši javnosti ne bodo povedali resnice o naši ofici-elni španski politiki, odkar se je 'zrušila' nacistična oblast." (Stran 335).
Plenn želi s svojo knjigo opozoriti ameriško javnost na špansko politiko Zedinjenih držav. Poziva, naj se javnost vmeša v španske zadeve, da bo popravila vse tisto, kar je pred desetimi leti škodovalo Španiji z zloglasno "politiko nevmešavanja," in da bo obenem zlomila hrbtenico nemškemu fašizmu, ki spet bujno poganja na španskih tleh.
"Fašistična Španija je meč, namer jen proti srcu Amerike," s temi besedami zaključuje Plenn svojo knjigo, ki ne razkriva samo fašističnega značaja Francovega režima, marveč tudi Francu prijazne politike Zedinjenih držav Amerike. B. Kočubej.
Ali ste naročnik "Enakopravnost?" če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci? "Enakopravnost" je potrebna vsaki družini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Širite "Enakopravnost!"
A. NUNN
FINO MESO, PERUTNINA IN VSAKOVRSTNA JEDILA
8710 SUPERIOR AVE. — GA 4623
Cenjenim gospodinjam se priporočamo za nakup potrebščin; naročila pripeljemo na dom kamorkoli.
Društveni koledar
ELECTRIC SEWER CLEANING
SPECIALTY SERVICE & MASTER PLUMBER 11613 Corlett Ave., WA 7450—6509	Nick Petta
Vaše odvodovodne cevi in kanalizacijo sčistimo z električno napravo ter izvršimo vsa monterska dela. — Cene so zmerne.
OTVORITEV V NOVIH PROSTORIH!
Cenjenim prebivalcem v Euclidu naznanjamo, da smo olvorili našo
STANDARD DRUG CO.
V NOVIH PROSTORIH NA 22388 LAKE SHORE BLVD. ier se priporočamo za naklonjenost pri nakup raznih zdravniških in lekarniških potrebščin.
r------1------j-> "V,.	... — prava Komunistična partija jhukc ucvmešavanja, ki jo lam
parstva, s čimer se bogati urad- Španije, ki je med državljansko! uganja naša vlada." (Stran 268, ništvo, medtem ko široke plasti vojno znatno zrasla in bila bolj 269)
NAZNANILO!	NAZNANILO!
Jutri bo o+vori+ev Scotch Cleaners
Bachelor Laundry Service	751 E. 185 St.
SeiSTlMO IN ZLIKAMO TER ZAKRPAMO Preproge in Idpele izvrstno sčistimo na vašemu domu ali v uradu.
Vsem svojim slovenskim in hrvratskim prijateljem naznanjam, da sem otvoril svoj urad v
Euclid Medical Art poslopju
NA 21801 LAKE SHORE BLVD.,
Suites 103 in 104
MAX L KIRK, M. D.
avgusta
24. aygusta, nedelja. — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih Doma za-padnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave.
29., 80., 31. avgusta in 1. septembra, petek, soboto, nedeljo, ponedeljek—Narodni dan SNPJ prve tri dni so priredbe v S. N. Domu na St. Clair Ave., piknik pa bo na farmi SNPJ, v slučaju dežja pa zabava v SND na St. Clair Ave. 31. avgusta, nedelja. — Društvo Velebit št. 544 SNPJ priredi piknik na prostorih Doma za-padnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave.
septembra 7. septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk V SDD na Waterloo Rd. 14. septembra, nedelja — Ples Memorial kluba v SDD na Waterloo Rd.	'
21. septembra, nedelja — Ples društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd. 21. septembra, nedelja. — Prva plesna veselica novega pevskega zbora 1'Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
27.	septembra, sobota. — Ples društva Naprej št. 5 SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
28.	septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Slavulj v SDD na Waterloo Rd.
oktobra 5. oktobra, nedelja — Prireditev podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd.
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave.
11.	oktobra, sobota. — Ples dr. Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ v Slov, nar. domu, na St. Clair Ave.
12.	oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road
19. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd.
26. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd.
26.	oktobra, nedelja — Koncert pev. zbora "Planina" v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O.
novembra
2. novembra, nedelja — 25-let-nica društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ s programom in plesom v Slov. društvenem "domu na Recher Ave.
2. novembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja. — Ples društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v Slov. društ. domu na Recher Ave.	'
23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
27.	novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
30. novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
decembra
7. decembra, nedelja. — Koncert pev. zbora Slovan v Slov. društ. domu na Recher Ave. ob 3:30 pop.
7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21. decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj '
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskušnjo vašemu prijatelju in znancu. Če imate kaka priporočila za izboljšavo čti-va, sporočite ga in skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
stran 4
ENAKOPRAVNOST
11. avgusta 1947
mil
A. AVDEJENKO
LJUBIM
Poslovenil: D. RAVLJEN
iiiilir
(Nadaljevanje )
Policijski pisar stopi h Gar-buzu. Pijani rudniški drvar Dubnjak ga pridrži:
— Stojte, vaše blagorodje! -
Prisotni se zakrohočejo. Nos policijskega pisarja, je od jeze posinel. Pisar udari z nogo ob tla in krikne ves zgrožen: I — Nazaj, pijanec! Držite ga! — zapove in' rine proti Garbu-zu.
Pustijo ga na sredo, a čim se krog okoli njega sklene, pomig-ne kopač Kovalj in ga sune v rejena pleča. Mnoge roke se iztegnejo za njim, da bega mali, zabuhli policijski pisar kakor žoga Bem in tja.
Zdajci se na stežaj odpro visoka vrata in v barako prijezdi prvi konjenik kozaškega oddelka, rdečo in sinjo kučmo ima postrani nasajeno na kodraste lase. Vajeno in izkušeno oplazi £)ubnjaka z bičem po zatilju in čez čelo. RudAiški drvar krikne lin si zakrije oči. Kozak udriha po vratu, čez prste. In ko se rjubnjak zaziblje in se dvigne, ga udari naravnost po očeh.
Dubnjak klecne in se počasi zgrudi.
Prvemu kozaku so sledili drugi, rdečesinje kučme so se svetlikale, kopjk so prežala strmo,
konji so rezgetali.
*
Nikanor si dolgo ni opomogel, vendar je šel že naslednji dan spet na delo! Sinje, s krvjo podplute brazgotine so mu mučile telo, vendar ni potožil zaradi bolečin. Ob nedeljah je dogotavljal svojo bajto. Nobene nedelje ni zapravil, dokler ni uredil poslednjega koščka na strehi, zemljo pa obdelal na površini desetero četvornih arši-nov na pobočju Gnile globeli.
Široko razkoračen je Nikanor stopal sem in tja pred bajtico in občudoval svoje premoženje.
Tiho, brez besede so se vselili v bajto. Vlažna, z zaprtimi okni, je bila hladna in mračna.
Kozma je zajokal:
— Mama, zebe me.
Ded je po strani pogledal vnuka in si mislil:
"Mehkužec! Ni našega soja "
. . . Tako so se naselili prvi prebivalci Gnile globeli.
Kmalu nisi več mogel najti koščka svobodne zemlje na tem zemljišču. Tod so se naselili rudarji iz barak, kovinarji belgijske družbe, berači, falotje, pocestnice in vsi tisti, za katere v mestu ni bilo prostora.
V poslopju iz opeke, pokritem s pločevino, se je kmalu naselila policijska oblast. Onkraj Gnile globeli so zrasle kozaške vojašnice. Tudi Aganje-sov je preselil š v o j o beznico "Uteho" v Gnilo globel.
In zato, ker je bil tu na kupu ves izmeček človeške družbe in ker so bile kolibe podobne pasjim hišicam, so naselje krstili za Pasjo vas.
Tretje poglavje
Ded Nikanor še vedno koplje v rovu in nakoplje premoga za tri rudarje, toda tistega, o čemer je bil sanjal, ko je gradil bajto, — boljšega življenja ni učakal.
Nikanor ni izgubil upanja, čakal je.
Za tovor premoga je dobil ru-belj in sedem novčičev. Začel je nekoliko udobneje živeti. Imel je kolibo, spal je v leseni postelji, ne več na podgradu. Nehal je jesti črvivo kislo zelje Ima krompirja in slanih rib.
Dedova družina se je poveča-
la. Najstarejši med vnuki je Kozma, ki ima že dvanajst let. Jaz sem najmlajši. Še ne razumem, da je "Pasja vas" psovka;
Živimo bolje kakor vsi drugi v Pasji vasi. Ded je kopač, oče plavžar pri visoki peči, najstarejši brat maže valje, sestra Var je modelarka v livarni, jaz-Mitka in Njurka zbiramo na tovarniškem smetišču odpadke železa, oče jih prodaja. Pri nas je vedno kruha doma.
Stečem v dno globeli s kosom kruha in vidim, kako me tovariši zavistno gledajo. Otroci je-njajo brozgati po blatnem potoku, posedajo okrog mene in mi poželjivo gledajo v usta. Temu in onemu odlomim košček in molče meljemo. Zato me tovari-riši nikoli ne natepejo.
Pa tudi zaradi deda se me ne upajo nabiti. Njega spoštuje vsa Pasja vas. Nikanor ju zavida Pasja vas njegovo moč in sitost.
Ded hodi po Pasji vasi vzravnan, da so mu kolibe do kolena.
V naši bajti je bila gotovo že vsa Pasja vas. Prihajajo v nesreči pa tudi v veselju. Naj je krst ali pogreb — vselej pokličejo Nikanorja. Vsakikrat se ljudje enako upijanjajo, se enako smejejo ali se jočejo. In ded ima za vsakogar lepo besedo ali tolažbo.
Posebno nemirno je ob plačilnih dneh. Tedaj se Pasja vas zabava, za kratek čas pozablja I žalitve. Celo pretepi, ki se spro-ste po vseh kotih, niso vsakdanje podobe. Proti jutru se naselje umiri, samo psi preže po Globeli in se slade z odpadki.
. . . Plavžar Garbuz je prišel v našo hišico, pa ni ne prosil ne se pritoževal. Sedel je pod svetilko, luč mu je svetila v brezzoba usta. Zobe mu je izbil železni drog, ki se je bil odbil od plavža. Garbuz je čital časnike, ki so pisali o podpornih blagajnah in o strokovnih zvezah. Na koncu govora je izročil dedu in očetu potiskan papir.
Ded se je brez zlobe nasmehnil in rekel:
—	Prispevki? . . . Kaj mi bo ta vaša zveza? Zaslužim, preživljam se, vse drugo bomo videli.
Garbuz se ogreje:
—	Kaj pa boš počel, kadar boš kopal le malo premoga? Živiš v izobilju? Lažeš. Le poglej, tvoja Marina kuha zgolj krompirjevo kašo. Pazi, dedek Nikanor, da ne bo prepozno!
Ded se ne ustraši in se ne jezi. Živeti je vajen na svoj način.
Z vsemi se druži, pomaga celo Aganjesovu, lastniku krčme in prenočišča v Pasji vasi. Aga-njesov prihiti k dedu vsakikrat, kadar se v krčmi stepo. Ob taki priložnosti vzame ded palico, obleče rokavice in gre h Aganjesovu. Tam kaznuje pijane berače, lopove in malopridnice. Umiri jih.
Vse opravi nežno in pozorno, celo z nasmeškem, brez prepira, brez hrupa. Jntak je tudi doma. Niti tedaj se ni razjezil, ko je Kozma povedal, da je odrinil del svoje plače v podporno blagajno in v strokovno zvezo in da bo poslej sleherni mesec tako.
Nikanor je to sprejel molče, s sklonjeno glavo. Nato je vstal, visok, kakršen je bil, vzel z mize kos kruha, ga ponesel Kozmi pred nos in rekel:
—	Le premisli; fant, čigav kruh boš jedel!
Dedek je redkokdaj vpil nad našim očetom. Vnuke je razvajal, jih vlekel za lase in jih
ščegetal z bodečo rušo brado.
Nikanor je ogledoval svoj rod, ki je rasel v veselju. Jemal me je v naročje, me božal po prsih in mi govoril;
—	Sanj, pohiti! Ne rasteš naglo. Rediti boš moral deda.
Od vseh pa je najrajši imel Varko. Kadar koli je prejel plačilo, ji je prinesel darilce. Tako ji je kupil rožen glavnik.
Udobno je bilo v bajti, tiho in brezskrbno. Dedek je govoril, da bomo kmalu bolje zaživeli.
Nekoč sem pri dedku opazil nekaj, kar mi ni bilo všeč.
Kosilce sem mu prinesel v rov; ni rad jedel, skoraj vse je dal meni, pil pa je željno. Težko je dihal in s čela so mu kapljale velike kaplje znoja.
Ko sem zavezal posodo v materino ruto in hotel oditi, me je dedek objel okoli vratu in me prosil:
—	Počakaj, Sanj, ne hodi še. Sanj! . . .
Dolgo je molčal in poslušal škripanje lesenih opornikov, šumenje premoga, ki se je razsipal z vrha kopice, nato je tiho rekel:
—	Strašno, Sanj, lej, stiska me okrog srca, v glavi se mi vrti, hrbet me boli . . .
Do konca šihta me ni pustil stran. Vrnil se je domov miren, toda pobit.
Kozma in Varka sta šla na delo. Ded se je umil, sedel je za mizo in začel babici Marini čitati sveto pismo.
Babica je pletla tople rokavice, pametno gledala v dedko-vo brado in prikimala pri posameznih besedah svetega pisma. Mnogo dobrote je razlite Čez njen obraz. Kakor da je blago-dušje skrito v vsaki njeni gubici.
(Dalje prihodnjič)
Dela za moške

MEN AND WOMEN
THE J. R. WATKINS CO., oldest and largest institution of its kind in the world needs three dealers on West Side. Commission $1.50 to $2 per hour. Apply 9 to 12 a. m.
J. R. WATKINS CO.
9613 Denison
Dela za ženske
Dekleta, izurjena, ali če se žele naučiti knjigovezne stroke. Plača od ure. Zanimivo delo. Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
BUSHELMAN
mora biti popolnoma izurjen; hiter delavec lahko zasluži $2.50 na uro in več od komada po našemu "incentive" načrtu, če ste zmožni, odzovite se.	^#*1
SOCIETY DRY CLEANERS 3419 Carnegie
WOOL SPOTTER
Izurjen moški za prvovrstno delo, ki je pri volji prevzeti odgovornost dela. Jamčena plača poleg bonusa pri znižanju stroškov. Zgla-site se osebno samo zjutraj.
Mr. Goldberg" D. O. SUMMERS Carnegie pri E. 65 St.
AVTNI MEHANIK
Za prenovljenje Ford V-8 motorjev; mora biti prvovrsten. Plača enostavna ali od komada. Stalno delo za pravega delavca,
HELLER MOTORS 2777 Mayfield — YE 7202
COUNTERMAN
Za prodajanje avtomobilskih delov; izurjen. Plača od ure. 5Vi dni tedensko.
MR. SCHWESINGER EX 8969
veterani
Dobro delo za prodajanje; morete imeti avto in biti prijazni in ambi-cijozni. Provizija poleg bonusa. buckeye sales co.
9011 Buckeye Rd.
ga 9053
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
Dela za moške
SHEET METAL LAYOUT MEN ELECTRICAL WELDERS HELPERS
Dobre delovne razmere—prijetna okolica ANGLE PRODUCTS CO. 9002 Madison Ave.
POTREBW^EMQ,,. '
I pravega moškega' za'našo brivni-co; mlad mož izurjen, za polni čas; tudi enega za delni čas. Dobre delovne razmere. Plača jamčena. Prometen prostor na E. 131 St. in Miles.
Attractive Modem Barber Shop 6813 Foreman Ave., BR 5578
POMOČ V KUHINJI
splošno delo; prednost ima oseba brez izkušnje, ki je pri volji delati. Dobre delovne razmere.
CHagrin Falls 7347
SILK SPOTTER
Izurjen moški za prvovrstno delo, ki je pri volji prevzeti odgovornost za delo v oddelku. Plača jamčena poleg bonusa pri znižanju stroškov. Zglasite se osebno samo zjutraj.
M'".
D. o. &UI\1MERS Carnegie pri E. 65 St.
MIZARJI IN DELAVCI NA STROJIH
Unijska plača. TUDI TEŽAKI. Dobre delovne razmere. Prijazna okolica.
LEWIS & SON SASH AND DOOR 9620 East River Rd. Olmsted Falls 3761
MOŠKI ZA
navadne MILLING & DRILLING stroje v strojnem oddelku. Plača od ure. Zglasite se med 10.30 zj. in 1. pop.
HART MFG. CO. 2315 E. 20 St.
PRODAJALEC,
ki bi se izuril za poslovodjo na našemu programu za starše in otroke; dva naročila na dan plačata $7,000 provizije na leto; zglasite se med 4. in 6. pop.
MR. GEORGE MANN HOTEL STATLER
LESNI DELAVCI
IZKUŠNJA JE POTREBNA
CABINET HAND SANDERS DOOR HANGERS CABINET GLUERS DOOR TRIMMERS WOODWORK INSPECTORS TRIM SAW OPERATORJI
Plača od ure.
WHITE SEWING MACHINE CORP.
1231 Main Ave.
mizarji
Tudi preddelavci; unijska najvišja plača od ure. 80 novih lesenih hiš; znotraj ne in zunanje delo; stalno skozi celo leto. Rocky River Drive & Rockland.
VOLK CONSTRUCTION LA 0676—ob večerih: We 488 J 3
Milling Machine operatorji
Flat Form Tool Grinders Izurjeni. Dobra plača od ure. 2. in 3. šift NATIONAL TOOL CO. W. 114 St. 8c Madison Ave.
HORIZONTAL BORING MILL MAN
Plača od ure Bucker-up za in %" rivets Plača od ure ATL^S CAR & MFG. CO. 1140 Ivanhoe Rd.
MIZARJI
Unij ski; velik stanovanjski projekt; na vzhodni in zapadni strani; stalno delo brez zgube časa. Najboljši delovni pogoji.
FRED KROMER FL 7300: med 9.30 zj. in 5.30 pop.
LITHOGRAPH PRESSMAN
Dobre delovne razmere. Izvrstna plača od ure. Pišite na
R. L. WORKMAN c/o Continental Can Co., Inc. Wheeling, W. Va.
prodajalca (2)
da bi prodajala STEEL AGE KOMBINACIJSKA OKNA
Primerna provizija za kvalificirane moške.
H. OSBORNE 13950 Lorain Ave., OR 8066
AUTO BODY & FENDER MAN
Mora biti prvovrsten; visoka plača od ure jamčena. Stalno delo. Mr. Bennett.
McDANEL auto BODY 1421 Clark Ave.
PUNCH PRESS OPERATORJI
Izurjeni. Visoka plača od ure in komada.
MURRAY OHIO MFG. CO. 1115 E. 152 St.
RE NU AUTO BODY
potrebuje
Body and Fender Man
Plača $2.00 na uro
Vpraša se pri JOHN J. POZNIK 982 E. 152 St., GL 3830
ženske. Zaslužite si ekstra denar z naročili jesenskih oblek, bluz in suits. Delate polni ali delni čas. Pišite za podrobnosti na Maisonette Frocks, P. O. Box 2300 ali pokličite GLenville 9276.
HIŠNA OPRAVILA
Zanesljiva ženska, ki bi ostala preko noči, za varstvo otroka. Ima privatno sobo.
ER 1939
Za prekladanje tovora
NICKEL PLATE TOVORNO SKLADIŠČE E. 9th ST. IN BROADWAY Plača 931/2C na uro ČAS IN POL NAD 8 UR Zglasite se pri
Mr. George J. Wulff
tvlickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
OGLAŠAJTE V
COUNTER GIRL
DOBRA PLAČA Uniforme in obedi. HASTY TASTY 18482 Lake Shore Blvd.
DEKLETA
DOBRE DELOVNE RAZMERE Vsakovrstno delo na razpolago. Morate imeti dobra priporočila. EX 7936
Prilika za žensko
srednjih let, ki jo zanima dober dom z prijazno starejšo dvojico, primerna plača v zameno za oskrbo napol-invalidnega moža in pomagati z lahkim hišnim delom. Stalno.
LO 4545
Avti naprodaj
1942 Studebaker Champion Club Coupe
2-barvni; dober motor in ogrodje, nova baterija, radio, grelec. Zelo snažen. Privatnik.
3769 CARNEGIE EN 6462
1941 Olds Cuslom-Built Sedanette
6 cilindrov; dober moter in ogrodje; radio, grelec, hidromatični šift. $1050
ER 1088
1940 Chevrolet Club Coupe
Dober motor in ogrodje; snažno znotraj in zunaj; novo tapetiranje.
$850
SU 0647 — 2599 W. 18th ST.

Posluga
Napeljava električne žice po trgovskih prostorih in na domovih. — Vse delo jamčeno. — MR, KAM, MU 1188.
ALUMINUM AWNINGS so sedaj na razpolago
Se skupaj zganejo kot platnene strehe. Imate 25% več svetlobe in je 20 stopinj hladneje.
FRANK A. VOCCA IV 2327
HIŠNA OPRAVILA
Splošno; nič likanja ali kuhe; 5% dni tedensko; za ostati preko noči. 2 majhni deklici; lastna soba, kopalnica in radio; blizu busa. $25 tedensko; priporočila.
ER 0523
ŽENSKE
srednje starosti za delo v bolnišnici; prijetne delovne razmere in okolica. Telefonirajte DI 0543
GARFIELD HEIGHTS HOSPITAL 4608 E. 131 St.
OSKRBNICA
za dva otroka; nobenih hišnih opravil. Dobre delovne razmere in prijazna okolica. V starosti od 18 do 35 let.
GA 5725
HIŠNA OPRAVILA
dvojica; žena za hišna dela in mož Je lahko zaposlen; imata 2 sobi in kopalnico. Prijazna okolica. Morata imeti priporočila. Shaker Rapids.
WE 9216
Avti naprodaj
1937 La Salle 4-door;
potrebuje majhna popravila; dobri tajerji, radio, grelec. Za hitro prodajo.
2511 W. Fifth St.
PR 5915
1942 Studebaker Champion 4-door;
dober motor, ogrodje, tajerji, grelec pod sedežem; ventilacijski sistem za poleti in pozimi. Vdelan radio, grelec. Privatnik; nič davka. WJ 1559 med 5. in 7, zv.
1947 Hudson 4-door Super DeLuxe "6"
Zelo majhen mileage; drive master; izvrstno stanje, grelec, defroster. Po vknjiženi ceni. Pokličite zjutraj ali ob večerih po 5. uri.
11029 Earle Ave., GL 1697
"ENAKOPRAVNOSTI"
1936 Chevrolet 4-door Sedan;
. nova barva, 4 novi tajerji, dobri sedeži, grelec in radio. Izvrsten nakup za $350.
1923 S. Taylor Rd. FA 9615
1940 Pontiac Club Convertible;
maroon barve; izvrsten motor. Samo 56,000 milj; radio, grelec, 2 nova tajerja. Najvišji ponudnik dobi.
5501 Tillman ME 6096
1930 Reo - 4-door
prvovrsten, motor popolnoma prenovljen; trajno ogrodje; 4 čisto novi tajerji; zanesljiva transportacija. Ga morate videti, da lahko precenite. Pokličite kadarkoli.
2058 w. 53 St..
AT 2735
1940 Chevrolet Business Coupe;
.. f'" motor in ogrodje; originalni rims; nova baterija in tajerji; grelec. Radi odhoda iz mesta.
EN 9954 med 6. in 7. zv. 1905 E. 73 St.
Zemljišča
ZA 2 DRUŽINI
na W. 73 St. blizu Franklin; 5 in 5 sob; udobno urejeno. Po zmerni ceni. Pokličite Mr. Pressler BO 7166 ali BO 0048 Izključno v prodaji pri MERKLE - WHITE - HUXTABE ■ t AUBLE CO. 15509 Madison Ave.
570 LLOYD RD.
nova hiša iz kamna, 7 sob; garaža poleg za dva avta; lota zaraščena z drevjem, 70x300; plin, umetno prezračeni e. Imate dekoriranje na izbero. $25,000.
PO 5454
ZIDAN APARTMENT S 6 STANOVANJI
776 E. 90 St., blizu St. Clair Ave. 4 stanovanja s 6 sobami; 2 s 4 sobami; posamezni fornezi. CENA $18,000. SAM SCHULTZ GA 2520
idealen trgovski prostor
Prodajalna vina; restavracija, D2 licenca; z hišo za 2 družini; blizu Fisher Body. Takoj $2800 in gotovina za apt. Dober nakup.
d. w. mccoy ma 8184 aii la 7744
Hiša za eno družino
6 sob, 2 garaži; vse udobnosti. Se proda po zmerni ceni. Prednost ima Slovenec ali Hrvat. Vpraša se na 19702 MOHAWK AVE.
Posluga
TIHANSKY FURNACE CO. 10212 Sophia Ave. RA 6458—SU 6708
Popravljamo strehe, žlebove in for-neze. Delo jamčeno — nizke cene.
HIŠNI GOSPODARJU
Vi si lahko- prihranite denar, če si naročite vaš premog sedaj direktno, iz premogorova v Ohio; 7-tonska naročila; tudi razne velikosti kep.
GEORGE GOEBEL WO 2039
Prosia posluga za izložbe
Star Popcorn stroji, continuous frozen custar strijo; izložbene omare za delikatesne trgovine; razne vrste ledenice in hladilniki ter stroji za izdelovanje sladoleda. Kompletna oprema za jedilne prostore.
STEWART & CO.
4108 Broadway, BR 4141
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena;
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
•
Pri Kollanderjn boste ' vedno dobro postreženL
Barvanje in papiranje
Točna in zadovoljiva postrežba je jamčena.
Ekspertni, delavci. Pokličite HARRIS JOHNSON GL 1795

Selitev in prevažanje
Bivši G. I. 12x8 pokrit voz. Dobra in zanesljiva izkušnja. Cene zmerne in jamčeno delo. NORMAN W. PULS ME 1353
USED WASHERS
EASY, APEX, etc. $25 and up
Guaranteed We Rent and Repair Washers
TEFFT WASHER CO. 11315 Superior Ave., GA 7504
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SeiŠČEN PO "VACUUMU" $4 do $5
National Hea+mg Co.
Postrežba širom mestia
FA 6516
Vaš avto bo lahko lepo izgledal z NOVO BARVO
Katerokoli barvo z Dupont enamel želite. Avte sčistimo, znotraj in krom, kompletno
$67.50
(kovina ekstra)
TUCKER OHIO SW 0333
8700 CARNEGIE AVE., zvečer Mr. Ralph Borelli, LA 2742

Razno
Bodite srečni z BUCKY Oglejte si našo zalogo avtov. BUCKY'S MOTOR MART 800 E. 185th St., KE 4550
Dvojica nujno potrebuje 4-5-6 sob,
neopremljenih na zapadni strani. Mož pripraven za popravila. 2 dobro vzgojena otroka; dobra priporočile. Mrs. A. DuReitz, FL 3949.
OTROŠKI VOZIČEK,
postelja, tehtnice, opravo za deco, vse kot novo, se proda. Pokličite
MRS. R. H. LAW ME 7909
Moški
star 50 let, stalno zaposlen, želi dobiti v najem dve sobi, opremljeni ali neopremljeni, vzhodno od E. 55 St. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pusti naslov v uradu "Enakopravnosti."
Odda se lepo sobo mirni osebi.
Vpraša se na 17005 WATERLOO RD., ali pokličite IV 0374
IŠČE SE
4 sobe za tri odrasle osebe med Addison Rd. in E. 74 St. če imate kaj primernega, ali pa če boste imeli v kratkem, pustite naslov v uradu tega lista.
SWING DRUM OUTFIT
kot novo in V izbornem stanju, se mora žrtvovati. Pokličite
MRS. H. McKIBBINS SK 3254
PODIRAMO 3 POSLOPJA
na 4415 Chester Ave. in ves materija! je naprodaj. Okna, vrata, okviri, les, cevi, itd.
HARRIS WRECKING CO. CH 1907
PISARNIŠKE MIZE,
stoli, kabineti, varnostne shrambe in druga oprema naprodaj po zmernih cenah. Oglejte si našo veliko izbero
ACE DESK CO.
715 W. St. Clair CH 0746
HARMONIKE
na 12 basov, se želi kupiti za začetnika, od privatne osebe.
CH 1903
ali ob večerih
MA 6390