SLOVENSKI GLASNIK
Izhaja 1. in 15. dne v mescu.
LepOznansko-podučen list
Velja za celo leto 3 gold.
VreduJe in   na   svitlo   daje:   Anton Janežič.
St. 20.'
V Celovcu 15. septembra 1861.
VII. ZV.
Tolažba.
(Zložil J. P—t.)
Za vsako cvetko belo, Ki zima v okno jo vsadf, Stotero rožic daje Spomlad, ko zemlja se zbudi.
In vsaki uri britki,
Ki rod človeški stiskajo,
Sledijo kmalo druge.
Ki mir in radost prinesó.
Tedaj »erce, le terpi ! Se kmalo vse prenaredi, Po kratki tu nevihti Se ondi vse spet preveđri.
Pravi prijatel.
(^Spisal J. Kosmač.)
V.
že pod noč se je Štefan S. z zaloškima brodnikoma Šimnom in Matijem v Zalog pripeljal, kterih je med drugimi vinskimi teržci, ki so šli eni na kerški brod , drugi pa v Brežce po vino, tudi nek dijak iz ljubljanskih poglavitnih šol, A. O. po imenu, čakal, da bi se z njima v karlovške šole na ladii do Čateža odpeljal. — Po poprejšnjih šolskih postavah ni bilo dovoljeno v latinski pervi razred čez 80 dijakov in ne spod 10 ali pa čez 14 let starih jemali; današnji dan jih pa vzamejo, kolikor se jih oglasi. Pretečeno leto se jih je bilo v Ljubljani blizo 200 za pervi razred zapisati dalo, od kterih je pa kakošnih 40 odpadlo, ker niso bili sprejemne preskušnje dobro prestali. In ker je bil omenjeni dijak že 16. leto dopolnil, mu je bilo že pred 2 letoma odzvonilo v ljubljansko gimnazijo priti ; zato se je mogel na drugo učilišče podati.
Koj ko so se v Zalog pripeljali, sta brodnika hlapcom ukazovala, kaj imamo storiti in jim veljevala to in to za jutrin odhod pripraviti.
Noe se stisne, cerni oblaki prepnejo jasno obnebje, in hlapci pridejo po delopustu k večerji eden za drugim , oče brodnik pokliče Marjanco in ji reče : „Mar-janca ! Fantje#so danes precej terpeli, idi v klet in prinesi jim bokal vina, potlej naj se spravijo spat, da bodo jutri o pravi dobi na nogah , ti pa mati glej, da bo kosilo že ob poli osmih pripravljeno, mishm, da bomo koj po osmih po Savi odrinili".
Na to se oglasi neki čverst korenjak in pravic ,,Ne vem, kako bo ; mislim, kakor se kaže, bomo imeli jutri slabo vreme, mene v členku terga, in vselej ko kaj lacega čutim, nastopi slabo vreme: skorej da bi bilo prav, če bi brodnijo za en ali dva dni odložili, da bi se saj od doma v slabem vremenu ne spustili".
.Kaj se slabega vremena bojiš?" mu brodnik v besedo seže'. ,,Voda spodej, voda zgoraj, tega se-menda vender ne bomo bali! Le poglej skoz šipo^ gorenec se smeja, boš vidil, da ne bo sile, da v jeseni rado slabo vreme nastopa je res, toda pred tem se ti menda ne bodo hlače tresle ; če se tega bojiš, raje reci,, da se nočeš na vodo podati, kakor je rekel oni abotnik, da neče pred v vodo iti, preden plavati ne zna!'
Zdaj začno za])oredoma petelinje po celi vasi peti in naš popotnik Štefan, ki je pri drugi mizi poleg: brodnika zamišljen sedel, spregovori ter pravi: „Tudi jez sem vaših misel, oče brodnik, in menim, da ne bomo imeli jutri slabega vremena. Pri nas na Notranjskem večidel, kader jamejo petelinje močno kikirikati, rada burja ustane, oblake prepodi in lepo vreme nastopi, morda zna tudi jutri kaj takega biti".
„Imaš prav, tudi pri nas je dostikrat taka. Mar-janca , prinesi ga še eno bučo, da bomo bolje spah".
Hčerka marljiva ga urno prinese in še bliže k Štefanu prisede, ga popraša, kam da gre in od kod je doma, na to ji popotnik prijazno odgovori: .Grem z očetom tvojim do Siska in od ondot do Mitrovice v Slavonijo k stricu in ostanem pri njih, koliko časa sam ne vem, če jim bom po volji, ostanem pri njih, če pa ne, bom mogel zopet hote ali nehote nazaj na Krainsko priti".
„E, kaj se ti je Krajnsko tako priskutilo, da se nazaj priti bojiš ? Če so stric po té pisah, te bodo tudi radj pri sebi obderžaH".
„Ze prav, Marjanca! če bi v naših hribih take golobice letale, kakoršna si ti, gotovo bi je ne bil zapustil, ne bi se bil upal jo čez obzor domovine svoje mahniti.
Mar. ,;Ha! ha! ha! Veš kaj Štefan! če ti ne bo v Slavonii všeč, in če doli golobice po svojih željah ne dobiš, pa nazaj prileti. Golobice slovenske so verle dekleta gorenske!
Štef. .Kaj tacega mi misliti ne gre, nimam golobnjaka svojega, v ptuj se zaleteli, bi me domačini do gole polti^oskubli. kakor srako v Ezopovi basni'.
Mar. „Stefan, Štefan! ti si vseh muh poln. Kdo te je tako sladko govorili naučil, al nisi bil v deveti šoli na Verhniki, ker govoriš, kakor bi rožce sadil"?
—   108   —
Stef. „0 ne ! če bi pa večkrat pri tebi bil, bi se kmali zbrusil, da bi bolj po gosposko govoril!"
Mar,   Le lilio tiček, nisi zadnjih eden ne!
Ko sta Marjanca in Notranjec že nekoliko časa šaljive burke od raznih reči uganjala, se zasliši pred hišo ha thah pok na pok in tresk na tfésk, iti koj po tem pa pi-ijelno petje.
Od straže hervaške Gor sonce mi pride, V nograde laške Popoldne zaide
Z beneškega morja Jug čelo poti, Od Štajerca borja Pri del' me hladi. .
In ko bi trenil prirožlja v hišo čvetero znanih ljubljanskih strelcev, ki so bili na Jančjein in v Štangi na lovu. „Dober večer, dober večer!" se v hišo pridši istfelci priklanjajo in gospodarja prašajo, če bi jih mogel gori do Ljubljane na kakšnem vozu, naj je tudi Vez z lojtrami, potegniti?"
,,Zakaj ne! To se Vam pa že stori, če ravno ja« rie, Vas potegne pa moj sosed. Al bi šli i*adi koj naprej?
„No, dajte nam prinesti vina in za prigrizniti kaj*.
„No Marjanca, stopi stopi in prinesi gospod Ljubljančanom vina in nareži pleča, so gotovo žejni in lačni".
,,Ne zlo, smo se bili na Lazali že nekoliko okrepčali, le toliko časa ostanemo, da voz dobimo, radi bi bih ob devetih že v Ljubljani, ker smo k neki veselici povabljeni".
,Le poterpite, kmalo vam postrežemo. No, ste dobro opravili, kje je pa divjačina, ste veliko nastre-fili?" jih radovedni gospodar popraša.
„Sino zadovoljni, dve serni in pa 16 Zajcov je padlo, kar so pa brekir in logarski hlapci že naprej v Ljubljano odnesli, danes je bil dober dan!"
Marjanca pristopi z vinom, vzame štiri kozarce iz oiYiare, jih pred gospode strelce postavi in stopi po okrožnik narezanega plečeta in jih med tem popraša: „Gospodje, ste vi po vasi tako lepo peli? Vaških fantov petje naj se gre skrit proti vašemu. Pokveke domače zaloške res rade krulijo, pa le takrat, kedar se vina ali žganja «avleöejo, kvakajo in razsajajo, da vse vprek leti".
„No, če ti je pa naše petje tako všeč, bomo pa še eno zakrožili, preden odrinemo iz Zaloga. Gospodje! ktero hočemo zapeti „od Milice", „godca", ^popotnika" ali od -.zadovoljnega Krajnca?"
„E, ker nam je Marjanca kozarce natočila, za-pojmo jo od „Milice".
Zakaj žaluješ Milica? Zakaj teko solze? Al slovo jemlješ od sveta, Da tone ti sercé.
Saj še cvetejo rožice. Da spletala boš vencike; Al te zato sercé boli, K' se naše veseli?
Ko naš popotnik Štefan strelce prepevati sliši, je bil ves v petje zamaknjen, ker je bil, kakor sem že v pervem spisu omenil, veri pevec, rad bi se bil njih petju pridružil, pa h gospodi se štuliti kmetiškemu fantu ne gre ; če bi bili kmetiški strelci, bi se jih 76 poprijel rad, tako pa ne, si sam pri sebi misli, pa naj bo, še znajo časi priti, da bom prepeval iz celega serca zdrav in vesel.
Ko so se lovci precej uneli, priderdra sosed z vozom pred hišo, stopi v vežo in popraša: ,No, kteri gospodje se popeljejo v Ljubljano?"
,Le v hišo stopite, boste kmali zvedili", mu neka oseba od ognjišča odgovori. On stopi v hišo ter pravi. .Gospodje, če hočete ob devetih v Ljubljani biti, moramo koj odriniti, osem bo lih kar.
„Prec gremo, da le plačamo.   Oče, rajtengo!'
„Bo koj! Vino je toliko — pleče pa toliko".
Strelci poberejo svoje kopita, s puškami na rami se poslovijo, na voz vsedejo in zderdrajo proti beli Ljubljani.
Brodnik IVfatija pa ostane § popotniki in vinskimi teržci še pri mizi in se pogovarja ž njimi od ene in druge reči skorej do 9. ure. Ko jame pa Marjanca z mize pospravljati, pravi nje oče: ,,Za šentjanževico moramo še dati, preden gremo h pokoju; težko da bi bili tukaj še kedaj vsi skup -, če vam je prav prijatli, ga Marjanca še en bokal prinesi".
,Ja, oče brodnik, za šentjanževico že damo radi".
Ko Marjanca vino na mizo postavi in kozarce natoci, vzamejo nazoči popotniki vsak svojega in na-pivajo naj prej na zdravje očeta brodnika in potem na zdravje cele družine. Zdaj ustane Štefan, prime za ' kozarec ter pravi: „Bog nam daj srečno popotvanje, Bog daj, da bi vsak srečno došel, kamor je namenjen!"
„Bog to usliši! mu vsi enoglasno odgovorijo".
Na to veli oče brodnik svoji hčerki: „zdaj pa pelji popotnike spat, jutri po kosilu ob osmih pa odrinemo z božjo pomočjo po Savi proti Hervaškemu".
Popotniki počepajo eden za drugim po razger-njeni slami eden tu, eden tje in kmali pospijo. Toda Štefan ne more ravno tako dolgo zaspati, kakor sinočno noč, ko se je od svojih ljubih staršev iz Notranjskega odpravljal; skerbelo ga je , kako bo brodnija po Savi stekla, in kako bo do strica v Slavonijo prišel.
Kakor včeraj zaranega jutra je bil tudi danes pervi na nogah, komaj je dan napočil, jo bil že napravljen in o Ave Mariinem zvonenji v Dolu se prekriža in odmoli svojo jutranjo molitev, stopi iz hiše, pred ktero se sprehaja sem ter tje , premišljuje svojo prihodnost. Se opomni svojih preljubih starišcv in drage sestrice, Katrice, kterih morda nikdar več vidil ne bo. Ta misel ga v serce zbode tako, da se mu grenke solze pocedijo iz oči! — Pa morebiti so tudi moj oče ali mati in Katrica nicoj ravno tako slabo spah, kakor jez, morebiti je eden ali drugi z meno vred že posteljo zapustil, in se iz hiše na prosti zrak podal, solnčnega izhoda čakaje, in na me misli, kakor jez na-nj! Oh, ljubi starši! nikdar vas pozabil ne bom! — Toži se mu po okolici, kjer so mu bili pervi solnčni žarki posvetili, toži po stariših in prijatlih. Milp s^ ozira proti južnim krajem tje čez Ljubljano , proti ga-**^ jem in livadam, verhuncom in goram notranjske strani, po kterih je prepeval in na piščalko piskal vesel. O premili kraji drage domovine!
Kdor ima serce , Zna za dom solze, Za slovenske domovine raj, Za njo rad živi, Za njo hrepeni, Njo le njo bo ljubil vekomaj!
(Dalje prihodnjič.)    •
— 109 -
Kralj Dečanski.
(Poleg Subotićere junaške pesmi „Blralj Deeanski,") (Dalje.)
Bil je Dušan dolgo v Prizrenu, od sv. Mihela, pa skoraj do božiča, in kralj Stepan je o marsičem govoril, le o tem ni zinil, da bi se Dušan povernil v Skader, kamor ga je'tako želja gnala.* Dušan je dolgo molčal, ali pred božičem le stopi pred očeta pa mu reče: „Poklical si me v Prizren, jaz sem prišel na tvoj klic ; jesen je minula in zima prišla. Božič se približuje, pusti me v Skader, rad bi bil na božič tam, in kedar bodeš hotel da* pridem, samo poroči in precej bom pri tebi". Kralj mu odgovori: „Ostani, Dušan, še nekaj časa, samo čakam gotovejših glasov, pa te ali domu pošljem, ali pa ti dam opravilo, kakor se spodobi*.
Dušan ostane. Božič mine, svečnica pride. Oče ga k sebi pokliče pa mu govori: „Veseli se, moj sin, včeraj sem dobil list od Stepana , mojega sestrica , da so se Bolgari proti njemu spuntali, uterdili se v Sredcu in Belaura za cara razglasili. To je delo za tvojo desnico. Zberem vojno in pošljem tebe ž njo na Bolgarsko , da Stepana v cesarstvu obderžiš in puntarske Bolgare upokoriš'.
To je bil za Dušana vesel glas. „Tvoja volja — reče — je meni zapoved , vse ti rad storim, naj rajši pa grem na vojsko". '
Komaj kraljica od kralja zve, da misli Dušana nad Bolgare poslati, pride k njemu ter mu odsvetovava govore: „Komaj si mu orožje iz rok vzel, pa mu že celo vojsko izročaš in ga pošiljaš na zmago. Zmaga ima čudno moč, duh opija in voljo draži ; želje vzdiga in pamet omata ; zbuja dotlej spijoče misli in poraja nove strasti. Marsikteri srečen vojskovodja je že poslal nasprotnik svojemu kralju in mu krono in prestol ;iali vzel, ali mu pa vzeti želel. Lahko ti je, mu dati *'meč v roko, toda pomisH, aU mu ga boš mogel lehko iz roke vzeti. Veš, kakošen gre Dušan na boj, ali ne veš, kakošen se iz boja poverne, pa te zalo prosim, kakor le kdo prosili more, ne pošiljaj Dušana nad Bolgare, vodi sam svojo silno vojsko, aH jo pa daj knezu Vkdislavu, staremu prijatlu tvojega doma".
„Draga moja, ali mi nisi poprej obetala, da boš imela zaupanje v Dušana, zdaj mi pa z nova s takim prideš? Jaz ne morem svoje vojske voditi, ne dopušča mi tega slabo zdravje, in ker je sam ne morem vodili, komu drugemu li jo morem izročiti kakor onemu slavnemu vojskovodju, čigar ime je toliko kolkor zmaga. Samo ime Dušanovo je več vredno, kakor silna vojska. Vsak čuti v sebi dve serci, kdor gre z Dušanom v boj: zgubili misli, ne dobili, kdor gre proti Dušanu. Naj mislim na svoje junake ali na moč junaških Bolgarov, ali na svoje ime in dobiček, ah na korist sestrica Slepana, ne smem je vojske drugemu vodju dati".
„Pravičnost tvoja, Serbski kralj Stepan, meri s pravo mero, ^li tvoja svetost zavisli ne pozna. Toda vsi ljudje ne mislijo enako. Dveh Stepanov ni na Serbskem. Kolikor bolje se sin po svetu slavi, toliko bolje ime očetovo pada, kolikor veča je svetloba okoli sina , toliko veci mrak očeta ovija.   Vsak se priklanja
tam, kjer moč opazi, slava na-se duhove vleče, od močnega se vsak čemu nada. Odpusti, kar ti pravim; resnica je in povedati se mora. Že zdaj je Serbiji Dušan več, kakor Stepan na prestolu. Se ga pusti, naj vodi vojsko, naj novo slavo zadobi, vse usta bodo njega opevale, vsako serce bode za njega bilo, vsaka želja k njemu poleti, vsaka nada se bode k njemu vzdigala in kralj Stepan bode živ mertev, še za ime se mu ne bode vedlo. Oče more misliti, kakor že bodi, toda kralju ne sme biti vse eno, ali ga slavijo ali zaničujejo. Sam , praviš, ne moreš vojske voditi ? Če ne moreš, nihče te ne sili. Ali ni drugih ljudi na Serbskem, ki bi znali kraljevo vojsko voditi, boj biti in boj dobili, kakor edino mladi Dušan ? AU je prav in dobro, da vso slavo le Dušan dobi in da toliko starih vojskovodjev služi s svojo kervjo samo Dušanu? Zato slušaj, serbski kralj Stepan: ali stopi s serbskega prestola in daj krono sinu Dušanu, ali pa kralj bodi, kedar se kralj imenuješ: ne daj, da svetla krona temni, ne daj, da živo ime umre, ne bodi sramota svojeaiu ^asu, ne bodi madež svojemu plemenu. Zdaj pa delaj, kakor hočeš, to kar sem rekla, oporeči se ne da, jaz sem ti povedala in vsi tako mislijo".
To izgovorivši odide v svoje sobane. Kralj ostane sam, misli in premišlja in tako sam s sebo govori : .Prav ima kraljica, kar je rekla, vse je res, tako ljudje mislijo in govore. Nova zvezda staro pomračuje, svetlejše je jutro od večera, nova slava staro gasi, merkne krona na očetovi glavi, kedar zašije na sinovi. Če bi bilo meni k*aj za posvetno slavo, imel bi jo precej slušati, ali Bog vidi, resnico bom povedal: vsaka slava, ki jo zemlja daje, je zame prazna senca ; sreča dežele in volja božja ste dve zvezdi, kteri mene vodite. Vse rad dara za srečo Serbije: kri in življenje, deco in blago. Naj zgubim krono in glavo, da le svojega Boga ne razžalim. Bodi vsakemu slava, ki si jo želi, naj ga slavijo in povzdigujejo ljudje, naj ga povsod v pesmih prepevajo in mu stavijo spominke; nisem mu zaviden, še sam bodem slavil, kar je hvale vredno. Meni samo čisto dušo dajte in ž njo mirno serce v persih in pa to, da se dolžnost ne bode imela na me tožiti: vse drugo bodi vam drugim.
Komaj izgovori, pride kraljica in mu tako govori: .Odpusti mi, moja svilla krona! Rekla sem ti, kar bi ne bilo treba, sveto serce in angeljsko tvojo dušo sem razžalila".
„Nisi, ljuba, mene razžalila, žaU me le to, kar ni resnica, in kar si rekla, ni neresnica".
„Ne pazi, o kralj, na to, kar sem govorila; delaj, kakor te je volja, mojih besed ne slušaj, mojih solz ne glej: besede moje nimajo razsodka, solze moje nimajo uzroka. Včasih kaj žeiim, kar tebi ni všeč, ker tebe modra glava vodi, mene pa samovoljno serce. Tukaj v njedrih se mi je stisnilo, tišči, boli, žge in razdira, sama ne vem, zakaj in na kaj. Kodarkoli hodim, samo jokala bi, karkoh delam, zoperno mi je vse; oh, da bi se mi dalo umreti, da rešim sebe in tebe. Ali ti se nikar name ne oziraj, poslušal me bodeš, pa se bodeš kesal; lemuč ravnaj, kakor se ti dobro vidi, jaz bodem molčala in terpela, Kedar jočem, nikar me ne kregaj, kedar bom otožna, nikar se ne jezi; jaz ne jočem, ker se mi jokati hoče, ampak zato, ker me serce boli, otožna sem, ker v meni duša plače". To govori pa zajoče na glas in solze potoči.   Kralj pa jej  reče:.
110 —
„Ljuba moja, uteri si solze z belega lica in izženi togo iz njeder. Prav je, da se name oslanjaš, za to ti gotovo ne bode nikoli žal. Kedarkoli bodem brez greha mogel, vselej bodem tvojo voljo najpred spolnil, da se ti tvoja mladost ne ubije in da se ne bodeš jokala, kedar ti jokati ni treba, in ne bodeš otožna, kedar bi peti mogla".
Dnevi teko, kraljica se ne utolaži; ne pomagajo ne besede ne dokazi, ne pomaga ne nauk ne tolažba. Ovenejo jej rože na obrazu, ugasne jej ogenj v očeh. Kralju se serce razjoče, pa odloči dati vojsko Vladislavu. Pozove Dušana, ter mu govori: „Povej mi, moj sin, kaj je vece v tvojih očeh: mirna duša tvojega roditelja, ali bojna slava Dušanova?"
.Mili oče, kaj me prašaš, kar se ti samo razodeva? Za mir očetov, za srečo očetovo je vsak sin dolžen umreti : kako bi rajše poželel slave, ktera očetu dušo znemiruje' !
„Zdaj pa zberi, mili sin, ali hočeš iti z vojsko nad Bolgare in mir mojih dni ostrupiti, ali pa ostati v Prizrenu in mir moje duše ohranili. Vem, da je v kraljevi moči vojsko dati, komur je njega volja, ali nerad oporekam, kar sem rekel, naj teže pa tebi. Zato ti stavim na voljo, da si izbereš, kar si hočeš".
„Mili oče, ne govoril bi resnice, če bi rekel, da mi je vse eno, ali grem z vojsko nad Bolgare, ali ostanem v Prizrenu. Toda za tvoj mir, za tvojo srečo to rad prestojim in junaško serce oberzdam. Daj vojsko, komur je tebi drago, ali mi povej, mili oče, zakaj bi se tvoj mir poderi, če jaz vojsko vodim nad Bolgare, zakaj da je moja slava in zmaga za očetovo srečo strup? ali ne — nikar nič ne govori, brez uzroka bi ti tako ne ravnal, sovražnik svojemu sinu gotovo nisi'.
.Tako je prav , moj sin, ta pot v nebesa vodi. Bode še časa in prilik, ko se bode Dušan slavil z zmagami, ali lepše slave ne bodeš dobil, kakor te, ki se danes ž njo obsiplješ, ko mojemu miru svojo slavo žertvuješ".
Dušan ostane v Prizrenu in knez Vladislav gre z vojsko nad Bolgare. (Dalje.)
Sonet.
(Zložil Fr. Cegnar.)
Oblekla zemlja krilo je zeleno In pisan venec si v lase oplela, Cveteeo krono si na glavo dela, S pasico prepasala se rumeno.
Od rujne zarje lice pozlačeno Otrokom je veselim razodeia, S pomladnim stvarnim dihom je prevzela Naravo, v solnčnih žarkih prerojeno.
S cvetico v kitah, o devica mila! Ogemjena z nevestnim lepotičjem. Pred mene sramežljivo si stopila.
Zamaknjen stal pred tvojim sem obličjem, Cvetic si mi v življenje nasadila, Z nebeškim blagrom serce napojila.
Besednik.
Iz Celovca. Narocilneniu povabilu na „sloven-skega pravnika", ki je bilo po zadnjem Glasnikovem listu razglašeno, naj sledi tu Se par besedic v dostavek. — Po vseh slovenskih straneh se žene glas, naj se vpelje toliko časa zametovana in topljena domača beseda slovenska v naše niže "in više učilnice in v pisarnice, ki imajo z ljudstvom opraviti. Navdaja nas terdno upanje, da se nam ta pravična želja prej ali slej spolni ; torej bodi nam perva skerb, da^so v kratkem času oskerbimo s knjigami, kijih je nam v ta namen gotova potreba. UČeni g. dr. ß. Razlag je pervi stopil v zaprege, da oskerbi Slovencom bukve, ki bodo obsegale razgledalo vseh imenitnišib pisem in vlog za slovensko uredovanje. Tacih bukev nam je od sile potreba,, posebno v sedanji dobi, ko še nimamo odveč mož, da bi jim bila slovenska pisava dosti znana, Pritecimo g. izdatelju iz iz vseh slovenskih strani v prav obilnem številu na pomoO, da more „slovenski pravnik" v kratkem zagledati beli dan. Ta knjiga bo spričala naŠim sovražnikom in obrekovavcom, ki bi radi vse Slovene na žlici popili, da slovenščina ni več tako neugodna in okorna, tudi za uredovno rabo ne, ako jim ni njih abota vseh možganov zapredla. Prepričani smo, da bo g. dr. v tej pravniški knjigi tudi tiste šolobarde na laž postavil, ki širokoustno po svetu trobijo, da priprosto ljudstvo sedanje slovenščine ne ume, ker ni več tako otročja in spakedrana, kakor je bila pred kacimi 100 leti. — Ta knjiga, prav po domaČe iu za vsacega Slovenca prav lahko umevno spisana, utegne neizrekljivo koristna biti za slovenščino.
" * Ni ga moža v celi Avstriji, da bi si bil veČih zaslug pridobil za svoj narod in za svojo domovino, memo znanega jugoslovenskega zavetnika mil. škofa J. J. Strosmajerja, ki z neskončno darežljivostjo vse, kar premore, domovini na aitar polaga. Sopet imamo omeniti dvojih del, ki jih je njegova radodarna roka Jugoslovenom naklonila, ker bi brez njegove podpore ne bile mogle zagledati belega dné|^ Pervo delo je obširna zbirka „bolgarskih narodnih pesem", ki je pred dvema mescoma prišla na svitlo, drugo pa Dra. Jerolima Kavanjina, vlastelina spljetskoga i trogirskoga, „Bogatstvo i ubožtvo", preobširno pesniško delo v 30 spevih, ki šteje XIV - 575 v dveh rajdah natisnjenih strani. Pridjane ste tudi dve imenitni razpravi, namreč „život Jerolima Kavanjina" od J. Kukuljevića in pa „jezik Jerolima Kavanjina" od V. Babukića, obe prav moj-stersko napisane.
* Gosp. B a m b a s, ki se marljivo že več let peča s slovanskim jezikoslovstvom, je ravno kar v Pragi jel izdajati delo, ki utegne tudi za mnoge Slovence prav zanimivo biti. Naslov mu je: „Tvaro sklad jazi k a slovan-s k éh o, t. j. systematicky vyvin gi-amatickych i lexikalnych tvaruv všech näxeci slovanskycb so zvlaštnim vyznacenim vzornlbo jezika vŠeslovanskeco i soubcznym vykladem tvaruv greckych a latinskych". Doslej je prišel na svitlo pervi vezek; namen tega dela je zbliževanje slovanskih narečij. Ob enem naznanja g. Bambas, da začne še tekočega leta izdajati mesečni list pod naslovom „Sloviauskaja vzajemnost" ki bo prinašal članke v vseh narečjih in njih prestavo na vzorno vseslovenščino.
Priložena je 11. pola Marije Stnartove.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.i