Dr. IVAN LAH
Dardanele.
orsko ožino med Malo Azijo in polotokom Gali« poljem (stari traški Kerzonez) imenujemo Darda* nele. Ta ožina spaja Egejsko morje z Marmarskim (Belim) morjem in doseže v dolgosti 65 km in v širini 1350 m do 7 km. Ta za trgovino in za obrambo Carigrada jalko važna ožina je obsejana s oelo mno« žico trdnjav in forov ter se začenja pri Jenišehr* akem rtu (stari Sigeion) med trdnjavama Sedil-Bahrom in Kum-Kalesijem, doseže največjo širino 7 km, se olbrne za Čanak-Kalesi proti severu in odtod po najmanjši Svoji ožini 1350 m med Nagaro in Boghalyjem (stari Abydom in Sest, ki sta zgodovinska kraja zaradi Kserksovih mostov in romantičnih voženj Leandrovih.) proti severo* vzhodu in se združi pri Galipolju z Marmarskim morjem.
Staroveško ime te morske ožine je Hellespontos, STednjeveško »roka sv. Jurija« (brachium Sancti Georgii) po ndkem gradu i^a azij* skem bregu, »Abydska ožina« ali »Galipoljska ožina« (sitrictuTn Galli« polis); od XV. stoletja sem pa se je uveljavilo ime Dardanele, ki imajo svoj postanek v antičnem mestvr Dardanu in v srednjeveškem pristanu Porto Dardano ali Dardanello v Troadi. Leta 1354. so se ožine polastili osmanski TurkL Kmalu nato so začeli ožino zapirati z novim strelskim orožjem. Bajezid I. je iznova utrdil Galipolj, njegov sin Su« lejman I. }e postavil trdnjavo nasproti v Lampsaku, Muhamed I. je začel pripravljati na Galipolju vojno brodovje, ki pa so ga 1. 1416. uničili Benečani, Muhamed II. je zaprl Bospor z gradoin Rumili Hisar* jem leta 1452., dobil je Carigrad leta 1453. in je dal leta 1463. postaviti v Dardanelah pri Abydu grad ČanaknKale, grško Dardanellia, sedaj Kale Suiltanije, pri Sestu pa grad Kilid-Bahr, sedanje »notranje gra« dove<c Ko so podlegli Carigrad, Trapezunt in leta 1475. tu-di naselbma Kaffy, je postalo Črno morje »mare claustnn«, t. j. zaprto neturškim trgovskim ladjam.
Benečani so za pomorskih vojn neprenehoma nadlegovali Dar* danele; zato so leta 1659. za vlade Muhamada IV. postavili poleg dveh starih, notranjih trdnjav še dvoje novih, zunanjih takoj db vhodu, Sedil-Bahr na južnem koncu Galipolja in Kum-Kale v stari Traadi. V črnomorskih zadevah je nastal preobrat, ko so prodrli Rusi do morja; v.septembru leta 1699. je priphil poslanik carja Petra Velikega v Cari* grad na fregati iz Azora. Od teh časov so se Turki neprestano trudili popolnoma zapreti Bospor in Dardanele. Preobrat je nastal šele za carice Katarine II., ko je priphilo rusko brodovje iz Balta na Grško in pred Dardanele. V Kučuk-Kajmardžinskem miru (1774.) je bila Porta, t. j. Turčija, prisiljena dovoliti ruslkim trgovskim ladjam
195
svobodno pot skozi ožini iz Črnega morja ven in nazaj. Leta 1784. je bila po trgovski pogodbi prisiljena dovoliti trgovsko plovfeo tudi oesarju Josipu II.; drugim državam pa je enako prošnjo odklonila, ker je neprestano upala, da se bo rešila tudi teh dveh dovolitev.
Za Napoleonove egipčanske ekapedicije je pristopil ruski car Pavel h koaliciji proti Franciji, s katero se je bojevala tudi Porta; tačas, leta 1798., je plulo rusko črnomorsiko vojno brodovje mimo Carigrada ven v Sredozemsko morje in se je leta 1800. zopet vrnilo; to je bil dogodek, <ki se ni nikdar več ponovil. V miru leta 1802. je foila trgovska plovba v Črno morje dovoljena tudi Franciji, leta 1803. An« gliji, leta 1806. Prusiji. Kmalu pa je bila črnomorska trgovina preki« njena zaradi novih bojev leta 1807. Dne 19. februarja je predrlo angleško brodovje admirala Duckwortha Dardanele, napravilo je pred Carigraidom bTezuspesno demonstracijo, da bi odvrnilo Turke od zveze s Francijo in je 1. marca zopet predrlo dardanelske trdnjave z izgubo 763 mož. Posledica tega je bila, da je bila Angiija v dardanel« sikem miru 5. januarja 1809. prisiljena pristopiti k zahtevam Porte, da morajo biti namreč Dardanele z Bosporom vred zaprte za.vojno brodovje.
V drinopoljskem miru leta 1829. je hilo Orno njorje naposled odprto trgovski plovbi vseh držav brez razločka. Ko je leta 1833. poslal car Nikolaj brodovje in vojsko pod N. N. Muravjcvom na Bospor in ustavil pohod vojsk egipčanskega podkralja Mehmeda Alega proti sultanu Mahmudu II., se je sklenila med Rusijo in Turčijo (v Hunkjar-Iskelesu) pogodba glede vzajemne obrambe. V tej pogodibi se je Porta zavezala, zapreti Dardanele vseml tujim foojnim laidjam. Očitno pa je bilo, da bosta ožini Rusom kot zaveznikom in brani« teljem odprti. Zaradi ugovora ostalih velesil se je Rusija leta 1840. odpovedala tej pogodbi. Dne 13. julija 1841. se je sklenila v Londonu med tedanjimi velesilami Rusijo, Avstrijo, Prusijo, Anglijo in Fran« cijo dardanelska pogodba, po kateri so se Dardanele z Boaporom zaprle za vse neturške vojne ladje.
Po krimaki vojni, v pariškem miru dne 30. marca leta 1856. se je potrdila dosedanja pogodba glede zaprtih ožin za tuje vojne ladje, proglasila se je nevtralnost Črnega morja s popolno svobodo trgovske plovbe in prepovedalo se je, da ne smejo pluti v njem bojne ladje. Po posdbni pariški konvenciji o ožinah je od onega dne sultan dovoljeval lahkim bojnim ladjam velesil s posebnimi fermani prosto ipot. Posebna pogodba ined .Rusijo in Turčijo, ki se je sklenila istega dne, pa je omejila število bojnih ladij obeh držav na 10 lahkih parnikov, ki jkn je bila dovoljena plovba po Črnem morju.
Za nemško-francoske vojne leta 1870. je Rusija razdrla to posebno pogodlbo, na kar so bili na mednarodni konferenci v Londonu dne 13. marca   1871.  članki pariške pogodbe, tikajoče se Črnega morja,
m       ¦  ¦   • ¦•      '.    .        ¦."¦.
skupno z dopolnilnimi dogovori razveljavljeni; toda načelo zaprtja ožin (la cloture des detrcits) za bojne ladje je obstalo s pripombo, da sme sultan v mirnem času ožini odpreti bojnim ladjam prijateljs skih držav, kadar smatra to za potrebno zaradi pariškega miru.
Za rusko-turške vojne leta 1877.—78. niso imeli Rusi v Črnem rnorju pripravljenega   brodovja in so bili   zato   napram  Turkom v


neugodnem položaju; februarja meseca leta 1878. je angleško brcdovje brez dovoljenja Porte predrlo skozi Dardanele v obrambo Carigrada. Berlinska pogodba z dne 13. julija 1878. je odobrila zaprtje ožin po londonskem traktatu.
Avgusta meseca 1891. se je sklenila pogodba med Rusijo in Tur* čijo. Ta pogodba se je tikala plovbe ruskih kupčijskih parnikov iz Črnega moTJa, v sibirske luke, glavno pa takoimenovanega »prosto* voljnega brodovja«; kadarkoli so se vozili ven kaznjenci z esikorto
191   :
ali pa novinci (rekruti), je dovolila Porta prosto vožnjo, in sicer na posebno oznanilo ruskega poslaništva. Pri povratku veterancev in neobaroženih rezervistov pa je zadostoval samo oglas kapetana par= nika pri poveljniku trdnjave.
Ta sklep z dne 19. seiptembra so vzele velesile na znanje, pri čemer pa je bilo izrecno poudarjeno in ponavljano »cloture«,Dardanel za bojne ladje.
Pozneje so smeli pošiljati skozi ožini Dardanele in Bospor samo Turki svoje vojno brodovje, tuje države pa samo lahke parndke k poslaništvom ali tupatam kaiko bojno ladjo, na kateri bi hoteli člani vladajočih rodovin. posetiti sultana. Rusko čmomorsko brodovje pa se je smelo gibati samo v Črnem morju.
Iz tega se vidi, kakšne važnosti so bile Dardanele v svetovni zgo* dovini, saj sta se tu vezali Azija in Evropa.
Pos^bno važna je bila ta morska ožina v zadnjih letih. Leta 1912. so se zvezali srbski, bolgarski, grški in črnogorski kralj v takozvano balkansko zvezo in so napovedali Turkom vojno, da bi osvobodili kristjane izpod torškega .jarma. Res so — posebno po zaslugi srbske armade ¦— zmagali Turike na kopnem, Dardanele pa šo ostale zaprte in grško ladjevje jim ni moglo blizu. Tako so Turki lahko dobili novo armado iz Azije. Vsi so takrat upali, da bodo spodili Turke iz Evrope, t. j. — da bo Carigrad prišel v krščanske roke — toda motili so se. Turki so ostali v Carigradu in tostran Dardanel. L. 1914. je nastala svetovna vojna. Turki so se zaprli v svoje Dardanele. Angleži so hoteli prvi zavzeti CarigTad in so poslali vojsko na Galipoli. Razvneli so se strašni boji — padlo je nmogo vojakov, a brez uspeha. Turki so ostali gospodarji Dardanel. Vhod v Dardanele so zaprli s tem, da so tam potopili nekaj starih ladij. Tudi mnogo angleških ladij je bilo potopljenih. Nemci, ki so bili zavezniki Turkov, so znali ceniti vred^ nost Dardanel, zato so tja poslali svoje poveljnike in vojake, ki so vse trdnjave moderno uredili. In res ni v petletni vojni nihče mogel priti na tem kraju TuTtkom in Nemcem do živega, a Turki in Nemci so bili vkljub temu pTemagatii. Turki so morali iti v Azijo, Carigrad 90 zasedli zavezniki. Zopet je bilo upanje, da bodo Turki izgnani iz Evrope. Toda velesile so zopet Turkom izročile Carigrad in Turki so zopet gospodarji Dardanel. S tem je zopet zaiprta pot Rusiji — in to je zaveznikom povolji.
Tako se na tem kosu zemlje giblje svetovna zgodovina in vse to je važno tudi za nas, ki smo bližnji sosedje in vemo, da je mnogo odvisno od tega, ali vladajo v Carigradu in ob Dardanelah naši pri« jatelji ali naaproiniki.