'osamezna številka 30 cenf. Pošlno ček./ačun. — Conlo correnle con la posla. ČUK PJRLCŠ+ Izhaja T»ak čelrlek. ffcace o0al ilo napisano na tablici: Dobi sc par furniran kloscl papir! Mimo ie prišel mlad dijak in c pripisal: Ki diši šele po u-[>orabi! SPET TISKARSKI ŠKRAT. _ V malih oglasih nekega časopisa smo zadnjič čitali : »Ljubi Toni! Joškotu še vedno revmalizem Irka! V SOLI. Učiteljica: »No, Stanko, povej mi, kateri ptič v Afriki ima ocroti, pa ne more letali?« Stanko: »Krepan orel«. DVOGOVOR. On: »Prisegam I i, da si moja prv.a ljubezen?« OnO: »In Marija?« On: »Oh! Je bila moja zadnja!« PAMETEN IZGOVOR. IV cerkvi.) Vi, šlišilc, mašno knjižico držite narobe. )oi, saj res, ja saj pravim, Ii olroci nu pa res vse preobrnejo. RIBNIČAN. V vasi je izbruhnil ogenj, l judje so vsi prestrašeni letali sem in Ija ter klicah na pomoč. Ko so prišli k sebi, so pričeli gasili. Prišel jc pa tedaj mimo Ribničan. Opazoval jih je nekaj časa in nazadnje jc rekel: »Kar pstile, kua sc bule pa martral. Mar vadnehajle, saj pr zadn hiš sc bo vagn sam u-slavu. LJUBLJANSKI »F1JAKARJI«. Prijatelj me jc opozoril na visoke cene ljubljanskih fija-karjev. Zalo sem najprej i|a-šal, koliko slane vožnja. »Trideset dinarjev«, jc odgovoril fijakar. »To jc preveč!« sem hotel »glihati«. Tedaj jc nazaj pokril s plahto svojo Rosinanlo, škutlaslo kobilo in rekel: »Vesle kuga, dojlc mi deset dinarjev in tecite peš!« CISTE NOGE. Učitelj: »No Mihec, vendar imaš čisle noge! Kje si se pa iimil?« Mihec: »Doma sino rezali repo, pa sem jo moral tlačili!« OTROŠKA BAI1AVOST. Re/ika (županova): »Pri nas smo pa klali, pri vas pa ne!« Urška (bajlarjeva): »Pri nas so pa slric umrli, pri vas pa i nc!« .if Gorica, mrzlo vreme, oh enem je lo jasno vreme iii so z vremenom vse11 Ks le kpe posledi-ee, ki naredA Cuk« veselega. rl>asi jc vreme poslalo jasno, vtiMlnr v svetovnem položaju iilmnofta jasnosti. Poč jm je jiAno lo,'da so zadnje čase Ntincj v prepiru z Italijo malo vlilmili in so ImmIo nnjbrlc prc~ mirhli h-i Si v poletju zo|>cl v liunmli v Italijo. Prvič zalo, ker drugje ne dobč Italije kol v I' laliji. Drugič zalo, ker je v Italiji cenejše kot doma iu l>i rud marsikdo celo leto živel v Italiji, delal |ia doma. Tretjič lw>-do šli v llalijo ludi zato, ker imajo tako navado, zakaj v. Švico, na Špansko, na Balkan, nc morejft iti vsi, ker M ne i-meli prostorni V llalijh radi liodijo ludl Jugoslovani, "posebno mirrlslri. Zdaj pa ali drugi1 iii zamisli' v Belfltad na veliko! lzrW5#ddnje/p6Bli(pv. in časnikhrjivj sede na vlalt. Id odbeži piroli jugu, terizslopiv Rimu, kjer gF pričakajo zastopniki oblasti in oa lepo pozdravijo!.' Nolo jja peljejo V pav lafo pr«l AlucsoNirija, kjer se vršč prijtileljskirazgovori, katerim prisMškafc,) pozorrilftl Evrope,: ki< nič'M sliši inizvč, ker so siehe debele' in sb^flO-spodje, kar se liČc-ptijaltljskih načrtov zelo redkobesedIii. Po tem opravilu, pri kolercm - se-$dgldbi prijateljstvo i med obema1 dlžavoiiKi, se odpelje gosfkia-Nlričie v Pariz, kamor gotovo Ai?ljrecpl<*al, kakor ni prišel v Rim gledat spomeni-liota s Iivkxi ip_- on sj.-jai o ^Teiiaj Evrdjra -zopet prisluš-z riopetimi ušesi in zopel ftltf iie'rzve. -zilkili Poriz je še boli molčeč kol RimJs-- . Le Nc^ceni je po leli prija-leljskih sestankih malo lesno .pn'sr(:|r,Jč«ik(i no polti pa ludi, 1a itfiiMj& mfc1 izvedeli o namenu prijateljstva, (lasi je'ob-letiil vkdi se samo včasih in Še tokrat zelo tiho. Ampak Mici 'Kovačevi sc jc ugodilo jako .glasno: //, * Sla jeia, Mica Kovačeva v Trst. Morala, jc čez mejo. Lctar la je po pravice in polrifc liste" en cel božji mesec in ko^jc nazadnje na.viiradu svečano obljubila,1'- da ne bo prinesla n^-.bene stvari^ v»kolrobant«,' so jo pustili »čez«. Seveda, zraven si: je mislila: .,»Gak'te-, zvite 'buče,-bom že kupila:;,kai, pa bonrskrila, da niti zlodej ne bo dobil!« j'i Tako sc jc oborožila; luštna tetka zivsemi pripomočki iri se odpeljala »tja čez*. .Ampak v pravi Trst, ne v tistega — saj T^pino.,.'. ..,. g tri je bila Mica v Trstu: Slra-šnd'!epe hiše, bar in branjevka s jigami, morje in listi lepi mo-žik,«ki jo tako gleda — hm — Širni glavice irTsmrdljive ribe v trgovinah v- ojojojoj...., Mici sc jc zmedla šlrcna.• 3lc»Ja, pa Mica teta .niso kar tako«, je rekel nekdaj !;Strjc Mrgorač. Res, Kovačeva mali sc je kmalu. umirUp iri opoldne jc žc vedela za glavno ulico in za pqlicijo. Tp jc pa žc več kol brih(nosi — ne? ( __,' : .Tajkp jc spoznala Trst in tudi npkaj lepih spominov si jc žc nabrala n. pr.: , 2 šivanki, 1 na-prstnik, 10 cm ponarejene: svile in še mnogo, mnogo takih znamenijostu- . ,___ Ampak kljub temu jo je clc-nar še vedno tiščal, (teta., je vendar petičnaJ Ker se je bala, do bi otiščancc od denarja res ne bil prevelik, je sklenila enostavno, da si še kaj kupi. Toda kaj? Lačna ni, vino je tudi, že precej pokusilo, ža starega je kupila cigaro — saj je še to preveč. Vsa zamišljena jc šla, gledala, m^lo se tu pa tam nasmejala in pokimala in misija iri piislila... Nenadoma se jc ustavilo pred veliko urarno. Vse sc jc blesketalo in žarelo, tiktakalo in zvonilo. Bilo, brnelo ... oh Izza pudeljna se jc smehljal majhen možiček, ljubezniv in sladek, kakor meden šlrukelj-ček.,In.v ta štrukelj jc ugriznila Kovačevo Mico. ,, , .»Dober dan«, jc ponižno po-zdravilo.z. .. ( - »O mamka, Ičp, dober, src- Čci) dan! Dol^o se že . nismo Videli, kaj gospa? IzvpMe, celite, blagovolite, zalivajte -rkar hočete, vlsokospošlova-nal« MožiČek za pudelnom je In-Iel, kol da bi mu jezik gonila voda, mamioa pa se je kar lo pila od samega poČaŠčenj(l gledala, kimala, se smehljala oh, kako lei>o govprj visol-gospod; ko da bi rožiče s«» »Želite ringeljček, lep, m men, zelen, rdqč, rdeč..-»■ ojoi seveda rdeč, rdeč,^ ko sle p, še tako brhka mamica. Ali i>, bi mogoče račji urico, j ki bije Krasijo bjje, prosim vos, nn tlostno, kot.zvonovi.....« »Ja, jM^t^ doli gospod kak šno »vekarco...,«' ' ■ •»-'jAk ia,' pa ven, »veKarco« budilko....« in sto barantuht Do^kušala in je mož govoričil •Žcrih poslnŠala in sc smchljv^kgjrča« ne sme če mejo., Moj Dog^ večni, nebeški Nc sme in ne sine, pp jc l Vra< je vzemi, trikrat, namreč me io Ampak Micrašala dama v pro-ol|. Včasih v resnici ne vem/ali sr mrm inršiit ali molim otrokom Včasih se mi zdi. da imajo-oni prav. nt pa jazi Resnično po je. da uČiirrn.i čisto iimjničiiL podlagi Srni •zrlo sknipolozen človek in sc držim do pičiee natančno opiti mnlnd, odnosno oililt- paragrafov iiioilsbivkovv ki sem sr jih nekoč digml ua pamet, z rokami davajoč laki po Itlačoh ter s cigareto v tistih in'? mislimi buri daleč za gorami drvele de?rlol Sem lak podarit pa iz ra/ličiiili razlogov.'ki jih pa tukaj ne bom navajal! ... Kajti vsak človek je lačni, kadar- ni sil! Napriincr kako težko je učili dvojezično, ali pa celo hroje-zično abecedo v prvem razredu ljudske šolel Ce še tako oicuušijiijciu, ae morem sedo-inisliti, kako bi znašel melodo, po koleri bi otrokom »mogel razložili, da se j>ravi- naprimer b po slovensko be, po italijansko pa bi* Otrok so lako^jne-ša, da mi. neprestano Irobi l)ibe-bil>e-bebii Slovenski c sc zgovori ce, italijansko ei (či) ... kam bom i>pa< potem postavil slovenski či? Saj otroci ti nc verujejo in so tako zmešani, da porabijo po uri vse, klobuke m kope v šoli, ko pa «e vrnejo, pa glave doma! Kaj pa .šele različni g slovenski in gi italijanski, /.lasti, ko. imam potem še slovenski ži .... To so Jako temeljne .težkoče, da sc , jim človek se,privadi in mislim, da bi moral spisali najmanj-10 pedagogik in drugih knjig, ki rnz-j>ravljajo o metodih poučevnn- Dvorec na deželi. (Dalje.) Starec: In ravno tu? Janko: Da, ker mi delale vi družbo, ular ni nobenega! Starec: Kaj pa, če ja/ lega nočem! |anko: No, če nočete vi, poleni pa očem jaz! Oj! Koliko Icl že prihajam cm 1/vr še vat svoj poklic! Oh. ali ne vite?! Obzorje prižiga sveliljke v svojem veltšču in Apolon sam mi pomaga! Starec (sam zase): Olj jaz revež! k;iko bi se ga rešil? tanko (opazme). Mola! Ah ne vidite ckega gospoda, ki j>nhaja scin? Starec: Da, seveda ga vidim! No in a j je!/ Janko 'ves veseli: Cujlc. k nam gre! nam! Oh. končno vendar: k nami ujle: Joj, oj joj! Oči sijaj, tvojih ustnic kras. vodi ine v nebeški raj, boža Ivoj me glas! Starec Iga skuša zadržali,, pa zaman): Ah. prijatelj, es-mico.) Slarec No, hvala Bogu, da je odšel I Tak norec! Slalo rae je sicer dvajsel lir. a nič ne de, samo, da sem se ga rešili V. PRIZOR. Mirko in Starec. Mirko: Najponižnejši slugpa! Ali vi ste gotovo naš novi gospod sosed, gospod Slarec?! Neizrečeno me veseli, da imam časi ... Starec: Da, vaš »najponižnejši služabnik!« Mirko: Oprostile, da sedem poleg vas! lo jc namreč moja navada! Veste, grem vsako jutro lako-Ie /ii kako urtrvo na i/prehod! Tu je navadno moje slalno počivališče. 7 rajnim gospodom lega dvorca, ftog sc mu usmili za dušo, sem presedel nešteto uric tu v zanimivem pogovoru. Mislim, da bom ludi z vami . če bi bilo mogoče ... in čc vi iimreie km i»«i IV>g obvari, s,i| ste šc mladi ... sc bom moral zadovoljiti z vašim naslednikom, zato veste, ker ini je govorjenje prcj>o- ja dvo- in večjezične abecede, če bi hotel imeti kaj uspehal Ali kaj, ko sem v zosu žc pri poučevanju slovenske abecc-det Napriiner: Lep pomladanski dopoldan je ... pravzaprav je že popoldne, ker smo pri /.adnji uri od poldan do, ene I ... Vidi se, da smo že vsi utrujeni, jaz in moji učenci, ki zehajo, polegajo po klopeh, bulijo v okna m čakajo le Ircnolka, kdaj bo šolski slug« pozvonil I... Lačni sol Tam v /adnji klopi pobira nekdo pod klopjo bog-vc kaj, kmalu go zapazim, koko gali v usto Irdo skorjo in sc skriva cel za sosedov hrbet. Jaz ne vidim, kaj bi, saj se revež žc ^ovolj trudi s svojo Škorjol Trudno in leno priinem za kredo iu ra/lugum no deski: »Tole |e bi« Izgovarjam vedno pravilno slovensko be. »Tole je ete), lote je ... b, mehko, da se koinnj slišil« lurčck me začudeno gleda, človek misli, da je v deliriju in pi epričam sem, da je uverjen v svoji otroški duši, do sc mi uiešu ... In prav imol Nalo sc spusli v jok in potolažiti gu moram, da ni lako hudo, da se ho že navadil! V resnici ne vem, kako bi začel! Sem tako natančen, v meni jc premalo talenta za poučevanje abecede, kajti tudi za lo mora imeli človek lalenl, zmisel, originalnost, iznajdlji- vost metod! Zaman sc trudim in se jih kar bojim teli otrok! Kaj šele, da bi poučeval šc več jezikov. In kljub temu hoče človeški rpd postati lako učen, da mislijo že v prvem razredu ljudskih šol poučevali deset jezikov. Oh, uboga moja glava! ^ NA SODNIJI. Preiskovalni sodnik: »Obtoženec, ali sle sain. izvršili vlom?« Obtoženec: »Da, gospod sodnik. Vcsle, če se pri lakem delu človek zanaša na drugega, ne more vedeli nikdar dovolj, če je pošteni« V PRODAJAI.NICI. V neki večji prodajalnici letu gospod ves zmešan po vseli sobah iu nekaj išče. Tedaj ga vpraša nek kupec: »Vi, ali kaj iščete?« »Oh. ženo sem zgubil!« odgovori nervozno gospod. j »Žalne obleke ... o potem sc kar potrudile navzgor po slop-! nioahl« NESTOR SLOV. DRAM. UMETNOSli Moderna smrt. „Kaj pa je pojedel, da je crknil? Strup?" „Ne. Našo mamo je obliznil". DANILO Ker so Ljubljančani lako n hvaležni ljudje, da nočejo p slaviti.spomenika nestorju >>1 vcnskili igralccv in velik«; umetniku, mu ga postavi C na palci. Baje jc pa dobil svojem jubileju loliko lorher da ga bo lahko kuhal na /i do prihodnjega jubileja. PAMETNO POGRUNTAI -Mali Jurčck je moral za <1 mačo nalogo napisali des besed s končnico »ic« ... četkoma je pisal polic, klie »nalo jo je kmalu pogrunlal. ter pričel pisati: Janezov sir Tonetov slric, Jakopov str Maričkin stric, Pepelov sir moj stric, lalov stric, i stric itd.« NA RAZSTAVI. Oče: »Vidiš, lo jc ccnlai napol človek, napol živali« Sin: »Ata, povej mi no, kje spi, ali v poslelji, ali hlevu?« trebno, neobhodno prepotrebno. Govo-renje je dar božji! Slon jc sicer res ogromna žival, toda ne zna govoriti! Orangutan, moj dragi gospod sosed, jc opica, ki dela vsakovrstne neumnosti in včasih bi prisegli, da je človek, a ne zna govoriti ... Starec: Ne zna, ne zna. seveda nc zna! Mirko: Toda jaz. predragi gospod sosed, jaz pa znam govoriti, jaz! — Starec: Vidim, vidim! Mirko: Z dovoljenjem! (Pije.) Starec {jezno nuliva.) Mirko: To jc moja navada! Ah boste videli! Jaz vam osladim te žalostne, samotne dneve! Toda nc smele misliti, da me ne bo sem, čc bo slabo vreme! Oh, naenrotno! Jaz grem na izprehod v suhem in mokrem, če dežuje, ali sneži! Vc-r c, obujem si visoke škornje in naj bo šc 'iko biata ali snega na ccsli, jaz pridem "eno obiskat svojega prijaznega so-J 'j! Starec: Zelo lepo, zelo lepo! Toda žal, kadar bo slabo vreme, ne boste našli »zelo prijaznega« gospoda soseda na tem kraju! Mirko: Ah! Tedaj bom pa stopil kar v hišo! Saj vem! Na desni roki je sobica, ki jo je zeleno pobarval Toinaž, saj ga poznale Tomaža, kaj ne? Tam je navadno prebival pokojni, Bog mu daj večni mir in pokoj in njegovi duši večno zvcli-čanje. Oh, kolikokrat naju je prehitela noč v prijetnem pogovoru, nc da bi vedela, kdaj! Govorila sva o vojni, o miru, sreči, nezgodah in nesrečah, o politiki, poljedelstvu, fiziki in filozofiji, o anatomiji, dvobojih, igrah, plesu, gledališču, industriji, trgovini, modi in oblekah ... Starec (si tišči ušesa): Oh! Oh! Za božjo voljo, gospod! Moja ušesa in vaša pljuča! Mirko: To jc moja navada! Moja pljuča so vam vedno na razpolago. (PijeJ. Oh, čc bi raniki. Bog sc usmili njegove grešne duše v vicah, mogel šc doživeti kak lak večer, visoko bi opeval pljuča! Starec: Toda jaz, gospod ... ne b dite užaljeni ... odkrito vam povem svi slabost ... da zelo malo govorim ... Mirko: Oh, nič ne de. Bom p Starec: Toda jaz vas pravzaprav poznam ne I Mirko: Oh, za božjo voljol Ali vam nisem povedal, kdo sem? Oprostite moja raztrcscnosl in pozabljivost I I o moja navada! Imenujem se Leopold, II dolf. Viktor. Karto, Jožef, Mirko in Ali« plemeniti Repcž. Toda, čujte raje Moj oče jc bil v svojo nesrečo najini«! sin. In da nc bi bil svoji družini napol), jc prekrstil v gospoda Lup-a. Ne mor« ravno reči, da ru zadel Icrnc, ko se i« i' ročil z. neko prodajalko pečenega I stanja! Hodili smo po svetu mnoga da si ogledamo tudi scncc na Kitajske arem Sv. Lukeža. Ko sem bral vase žalostno smo v čuku, sem se hitro /a-^ibil v vaše kralkc lase. Kajti nimam nili kratkih las, am-ik luno na svoji glavi. In ta oja luna nujno potrebuje soč-ile trave. Kajti nočem, da mi /eti pri mojih 35 telili. Torej mi je vendar enkral posre-ilo, da sc je ena duša sponi-ita name. )az namreč nimam .imo dve napaki kol zalile va-vi, ampak kar štiri, da sem opolnoma golov, da me radi •ga ne zavržcle, ker sembo-.dejši kot zahtevale od mene. laz sem namreč trikrat na <111 pijan, trezen pa šc takrat nc popolnoma, kadar vslanem. ?.eno se upam lepsli po 26 ur na dan in sicer brez prenehanja, če ona to utrpi, če ne ji bom privoščil tudi malo po-čilka. Na mesec ji bom dal slo lir, za la denar mi bo morala dali petkrat na dan jesh m če mi zmanjka denar za pijačo. tudi šc kakšen krajcar povrh, da o obleki ne govorim. Pa se ni Ircba bali, zakaj priŠparala bo mnogo na razsvetljavi, ker moja pleša sveti noč in dan kol največja žarnica in je sploh ni mogoče uga-sili. Moj nos pa mi ludi lako rdeče gori, da bo lahko spckla Moderni železniški vozovi. lo je nova praktična iznajdba. V vagonu se boš počutil kakor doma. Moški bodo lepo udobno sedeli, pili, kadili, jedli, brali časopise, ob enem jih bo brivcev bril, strigcl, oko-pali se bodo lahko v topli vodi iu vživali vse udobnosti, kakor lih še doma nimajo. Ženske pa se bodo lahko uniilc, počesale, parfumirale. Do zdaj so prišle z vožnje vse kušlrastc in u-inazanc, od zdaj bo narobe. Kdaj stopijo novi vagoni v promet, še iic vemo. Pravijo, da tedaj, ko bodo slari vagoAi lako oglojeni, da bodo sami od sebe razpadli. —__ i klobaso na njem. I.e masi i nimam, to naj pa prinese ona s sabo. I Imam tudi lepo navado, da hodim po polnoči po vseh štirih, samo, da nc delam ropota I vslcd izgubo ravnotežja. Fotografije mi seveda na ta 1 način ni Ircba pošiljali, ker sem iz opisa lako jasen, da se bralcem golovo blišči vslcd Kiioje pleše in si predstavljajo Tarzana, ko me vidijo prihajali po vseh štirih domov. Cc me želiš, moja draga, piši mi čez hribe in doline, ali pa kar vzemi vse, kar imaš, pove-ži v culo in pridi po najhitrejši poli k meni, da le objamem in na svoje srce vzamem. Pika Špika. I I P PRIJATELJ. Prijatelj Mačkovič: »Ti, svetuj mi, kaj naj naredim. Poročili sc moram. Imam pa na iz-bero bogalo deklico, ki jo pa ne ljubim ler ubogo, ki |c kraljica mojega srca, ali kaj, ko niina nič?« Prijalelj Miškovič: »Veš kaj, poslušaj svoje srce in poroči ubogo, ki jo ljubiš, mene pa lahko poleni z bogato seznaniš!« 500.00 Lir! Zlata verižica! čajna garnitura iz stekla ter 50 drugih daril! RAZPIS NAGRAD Odbor knjiz. zadr. ..Goriška Matica" v Gorici je na svoji zadnji seji, lcl se Je vršila preteklo nedeljo 21. febr., sklenil soglasno : Vsi naročniki na knjige .Gorske Malice" zn 1. I927,kl Izidejo zaCelkom meseca oktobra t. 1., se udeleže žrebanja. Vsak Izll, Koledarja MOorIgke Malice" bo $levlljen na prvi notranji stranici. Koncem meseca marca prihodnjega lela se sestane v lo Izbrana komisija v- svrho žrebanja. Številka koledarja .Oorlfike Malice", ki bo KOT PBVA Izžrebana, dobi bankovec za SOO.OO Lir. Druga Izžrebana St. Koledarja „Oor. Malice" dobi zlato verižico. Tretja Številka elegantno namizno garnituro za čaj Iz slekla. Nadaljne Izžrebane Številke dobč: razne kipe, slike, knjige l.l.d. Lastnik one Številke Koledarja „OorlSke Matice", ki bo Izžrebana, bo moral poslati dollčnl Koledar upravi ,,OorlSke Matice" v svrho na-lančnc ugotovitve pravilnosti Številke, nakar se mu Se Isti dan vroči dobitek. Tako se glasi sklep odbora književne zadruge »GoriškeMalicc". Zato pa : Priglasile se takoj pri gg. krajevnih poverjenikih kol naročniki na knjige »Goriške Matice" za leto 1927. Poleg štirih lepih kn|ig, katere dobile za borih I*. 5.-, (Jugoslovani za Din. 25,-) lahko dobite, če boste Izžrebani, še L. 500.- zraven, ali pa zlato verižico, aH stekleno namizno garnituro, ali kak drug krasen dobitek. - V krajih, kjer nI poverjenikov na knjige „Goriške Malice" naj se zglasi zanesljiva in agilna oseba osebno aH pismeno pri upravi „Goriške Matice" v Gorici. Via C. Favettl št- 9 v svrho nadaljnih obvestil. Goriška Malica izda mi I. 1927 sledeče knjige: i. Koledar bogalo ilustriran, 2. V zdravih In bolnih dneh, zdravniška knjiga, spisal dobroznani goriški zdravnik dr. lusl Bačar. Ta knjiga izide v šlirili snopičih > Humorističeil roman Pasja dlaka, spisal znan goriški humorisličen pisatelj Damir Feigel. -1. Naši kraji v preteklosti, zgodovinske črlice. Naročnina na vse šliri knjige znaša I.. 5 - Kdor doplača L 2.-, dobi še pelo krasno knjigo Sv. Frančišek Asiški. N& delo za ..GORIŠKO MATICO"! 1 J dandanes že'tako mnogošt« vilne! Torej treba bi Jbilo nov< ga zasedanja vlade;' ' da i/< nov zakonik in razpravlja tem oziru ... • Dovoljujejo sc poljubi tudi hiši, ' tbrej priČenJi na piag j kjer se zopet lahko poslavlja mož in žena, sestrična In l>r< Iranec itd. Seveda, ker hi ■ lahko tudi tukaj vršilo kontu l^inlarstvo, bi imela zopcl l«V čc jih nc vh ni kdo ali pa, čc šc prosi / dovoljenje!" Prošnjo se nioi odposjali naravnost na min sferstvo, ki jo potem ali ugoc ali zavrne, kakor je že os« l omadeževana ali neomadežt van. Vlačugain in takim pc sebnim ncmoralnicam $c de voljujejo, ker so itak žc < skrunjene, to pa radi tega, ki naloga novoustanovljene d žavne ustanove jc: bhranjev. nedolžnosti Za osebe, ki : jim je dovolil prosi poljub r noči v temi, so v vsakem in« slu odmerjeni golovi proslo najrajši po slarih tradiciji drevoredi in parki, morska c brežja in sprehajališča i< temne in zakotne ulioel Na način je vživanjc poljuba sisl< matično porazdeljeno, zudt slivši tako morali in ljudstvu! Sc glasi konec zakonika, ga je predlagal na sodniji i»j kjer ir.ia sobo v najemu. 5. Poljubovala sta sc pri i »r žgani vžigalici ter lako v/1« jala pregrešne želje dvema <\i pahnjena v mesto, in kavalirski ■Brze. je spremil svojo IjiibcžCn (Jon^oV po ozki in temni ulici. Pri vratjh'... v temi ... bila sla sanja ... sla si dala' zaclnji poljub! ..'. Zgodilo pa se je, da stq prišja ravno po listi ulici dva orožnika. In enemu izmed njiju se jc.' zaholefo, da bi po-kadilzadlijo cigareto Vpopo-lare«, ki jo je kupil za zadnji groš svoje zad/ijc mesečne j)lačc. Ker pa imajo vžigalice tako lastnost, da zagorc, čc se jiti prižge in so tudi v tcin slučaju bile dosledne svgji nara vi, se je skrili ih vtiliolapljeni jjoljul) odkril in poslal javen ter pohujšljiv, gotovo, ker je privabil sline v usl.a očes postave I Poljub, ki je bil v temi nedolžen, dovoljiv in popolnoma pravilen, se je takoj ob s.vilu vžigalice spremenil v pohujšanje javne morale in poslal kaznjiv po tem in lem para-grafudržavnega zakonika Torej,' slvar se je izvršila takofle. , Zaljubljenca, inešlo, da bi Šla vsak na svoj dom, sla morala pod častno stražo dveh orožnikov na orožniško postajo, kčr sja bila obsojena, da sla se nemoralno vedla na cesti. Drugi dan sla prišla pred sodnika. V sodni dvorani sc je vnela Vfočb dčbafao tem, ali je po-,ijub kaznjiv in kdqjl Torej, kdaj pojjub ni kaznjiv: Na postaji: Moj Bog na postaji! To s£ pravi, da sc^na postaji lahko ppljublja. kolikor sc hoče« Sinček lahKo poljublja mamico, kadar odhaja v šolo, '„ pojiš svojo zavaljenb' soproflo, kadar odpoliijc, brat svojo sestro in sestra svojega brata, naravno llidi brplrariec svojo sesjričnol Sploh vsakdo, ki čaka na vlak! To so' poljubi, ki žive in se rede podzaščtio jav- _ ne morale in his6 kaznjivi ter' oljubljala tudi ljubimec in ljubimka, ko.lahko' rečeta, da sta ^'brat in sestra, in nazadnje smo vsi bratje in sestre po Adamu in livi ... Sc lažja jc slvar s seslričnamt... lahko smo si v žlalili v devetnajstem kolenu, v /talili smo in imamo pravico: do nedolžnega poljuba! Iu kdo .ne ve, da je sestričen in bro-liunccv največ na svetu! Lahko poljubi tudi, zakonski mož zakonsko ženo, čeprav ni njegova, če se zna zlagati, da jc njegova! Torej slvar z nedolžnimi poljubi na kolodvoru bi ne šla lako lahko in pravilno," ker bi sc ponarejali ter postali tako nemoralni poljubi moralni! Zalo bi bilo najboljše, da bi država ustanovila novo varnostno stražo, ki bi imela nalogo pregledovali izkaznice: sestričen, bratrancev, mam (ker zgodilo bi se tudi lahko, da bi še mama poslavljala mesto od svojega sinčka študenta od svojega nezakonskega moža. kcffr ve, študenti so IumpiJ, a-tov in drugih žlaht; seveda v tem slučaju, bj morali nositi vsi ti svoje izkaznice/ki bi jih izdajal zopet nov urad, ki bi imel svoj sedež na mini^terslvu so-rogniških zadev,' ki postajajo »Torej vi niste dobili decfnffjn, ampak .°nmo osebn- plemstvo. - »Strahovito! Pomielftc da imam zd«j ket plemenilaš ne-plemenite otroke « Poljub (S»ihu|iK »V 'i'uriiiu jc bn pred nekoliko dnevi' obsojen »ljubljeni pur« Ček n« globo 50 lir, ker sta ne [loljubilu zaljubijrnc« na centi, (»redno rila i.e jK>slnvi|a«. (l^!Č«IM>piiiOV.) Gospodu Brzclu seje/dogo-dil čudovit.slučaj v onih časili, ko je užjval šc sadove svojega »ledih« stana. Vroče se je zaljubil v,mlado, ^rliko.svojo.da-našnjo grdo in težko s)9,b$o polovico. V natančnejšo označbo moram povedali. .. olajševalno sredstvo, trdi-. dti je bil poljub zelo lilo— ker sla se ravno prej ne-hko sprla, kar pa reče lahko ik, sla obsojena na IKK) di-iev globe, ali po na dva seca težke ječe, pa ne sku-. pač pa ločen/i! ako sta torej jdačola kazen." spod ftrze in gospodična rička Kukiiku. že /alo, ker la .hotela biti ločena. »Veš \<» te imam rad«, je rekel g. /e, ko je kavalirsko som lčal kazen«, da če bi nama volila, da presediva skujiaj, se dal s teboj zapreti I« mižerja I Vrtoibenska velika je »inižcrija«. [občo t i vsaki kmet, k>ospoiigc, ki s' naročen nanje di |tonj, da ti jih dum«. / poslušam, ko modruje nrčck, ko iz cerkve gre: kuj kriči in vpije /upnik, lige {tu naj ima le!« » jaz »bukve« sel sem dvigal', •e župnik: »Dragi* ?.\\i*. ijvc iirčki moraš dali, lic j pravi boš kristjan«. |Mtdražila je karta, ce, mas*t in drugo vse, >ruv zvija nos in •murtru« smo krivi sami vse. i mi pravim: »Ne dum lire. i k »MutV-i« vpišem s«-, zu lir pet lepe knjige Io leto čita se. dve liri pa »iVriiic« I>im si in Se »globin«, še »popolarc« line. sc malo podržim. pustimo tele čenče slišiš ti I.tiiš. |K»vej ti kaj je nov'ga, r sc bolj <»kol držiš. •ste boter ?.nn ta moda •šahi jc glave »vsiin-, lec kratko, noga gola. ugi svet. kaj bo še / njim SIuImi vidim. sliAtc boter, šel pn cesti sem en dan, pa /alelim v njega noler rečem, .lune/., dober dnu! Ja/. od blizu le jmiij« gani, če zares je Juue/ tu. lasje moški, ju/. |iu /begun, du m' je duša v hlače Slu I * it ]M)slušu|. 7.an ti l|iibi, kuj jc h'hi to /.'uua strelu, ud vrli ku|»otu gin\ a -pulil-, kje pa be jc 14 ie vzeluV IM/(iOV(>U Kma: O, vndr rta I' videni, ki Ic nisem vidla lorko <*«|la Ka-ku. I' še bolifti noge od pusta, ki si phsala? Mene je kotiiplu, vse noge mi ie popeštou. Krisl.: O, jest sn mula l Kiist.: Sej l\uh vari. če ga m t>i držala, >■•■ l>i lahko ušou. Sn ga I1I1< <1I<1 h nam, ino sn skuhala kote 111 sn mu sevrla 1111 mulo /eiajov 1111 jx>liiil<- je l>iu vesiu r.ma: 111I0 igiolko, ki |c igia-Id po laljoilsko, kr| mm kašm-ge funta? Knst.: Ktijiej, ku g. |C l>0 perutnic in !">?i5 golili vratov lire/ mesa. Terja se je tako prestrašil, da ie skoraj odlelcl, a se jc vseeno vrnil, ker ga je premagala iiirlovednosl. Videl je mesto kokošjih skokov debel kiompir, skoki pa so brez per-i.i /lclch v obljubljeno deželo. Pač pa je bilo dovolj radiča. I iud)c so po pojedini naročali še kranjske klobase. ZDRAVNIŠKA bilo jc zelo slabo vreme in noč. Zdravnika so poklicali k neki bolni gospej. 'I a jo je pre-iskal, nato svečano rekel: »Spoštovana gospa, če v.is šc enkrat tako prime, pokličite k sebi lakoj svojo družino ui notarja!« (iospa vsa prestrašena: »Za. božjo voljo, ah sem lakti sla-\»a!« i »bog obvaruj«, je rekel zdravnik »ali 10/ nočem, da bi bil samo ia/ lak norec in zastonj vstala! i/ gorke postelje v laki noči!« IZ SOI t Učitelj: Torej pazi, Peter, če je sedajlc na mizi pet muh, na-lo udariš s j>esl|<> in usmrtiš eno, koliko lili še ostane? Peter: »Fna sama .. . mrlv.i muha!« ZIT:0 PPIDKN SIN. »Ne, on nc kadi!« »Tudi pije ne?« »Nikdar!« »In zvečer lic gre v mesto?* »Nc, večinoma gre lakoj po večeru spat!« »Oh kako srečen oče ste, ko I mate tako pridnega sina|« laz vas kar zavidam. »Koliko Icl pa uua vaš mladi gospod?« »Oh, štui!« IMI »lorei niste še /tnali imena za svojega novorojenega sinčka?« »Ne!« »No, kako |c pa Io mogoče, ali se vam nc zrli nobeno ime dovolj lepo?« »O da, ol| hogal!« _____vn. KDO |l SPrCNHSI? Kdo je srcčneiši, ali mož, ki ima šest milijonov, ali oni, ki ima šest ličeia/ < >ni, ki ima šest hčera. Kajli miljonar želi vedtio več. mož s šestimi hčerami pa ima /o ceh) življenje dovolj! DI I II jllt |I •Koliko klolul sle dali tožniku?« jc vprašal sodnik /alo- ŽClMVI. >1 no. gos|>od soa lret!« »loie j>a tako, gospod sod nik hiki jc l<* eu Ir lesno šibkost, sem mu jo dal v pelih obrokih« Ci^arn Krak. bukovih jaz flem stric In )>iScm. se Clzara 1;rak. Tajen me kliče klic po svetu nartierjam lrorak. Hodim od Trsla pa do (»oricc. gor do te Softke, llovškc kotline; 1'ivčan ini d* je jesti potic«, krepek (lorenjec inasliic svinjine. Tja v Maribor se hodim hladit, v Artieriko morje me ies. Sr grem vipavea včasih napil, če hočem pijan bil. p« briea. Turoben in žalosten nisem nikdar, sreče pa vendar nikoli pijan: r.n čas la presneti ini dosti ni mar, ker vem, da ra nočjo že prišel bo dan' Smeli prodajiim |a/. okrog: »Kdo ga kupi, kdo ga jnroda?!« Motmrilaslih sem nog, ker iz kmetov sem doma Težki so časi. res. ,)a kaj bi se jokali vsi' Treba veselja, da ko kres, •veti v le črne noči! . .. Pravilo. 1'rrvijo pri sveti Katarin: gori v l)o, l.ii-. da j<- napravil f:uk zadnjič dosti '-milni in ropota. Tistih paru v. ki se pil Aimnii /hirajo, so unSIi-h nič manj kol 10. <".'uk pa je videl samo cm g.i Oh' 1'rnvijo tudi. da mi Dolinci (»osehmi Dolinki- strašno aiirhrne«, kdo jih i< • litI v (Vilka. N«|prvo so rekli, (la ( h je listi tako lepo opisni, ki pridr h vsake Ic vsi tre enkrat domov 1'otrin p» se je zvedelo, du je Io napravil luni i.(I neke gospodične, ki ima povsod svo| nos in |C'/lk (Dulična -fin|hiii« na | si nič nc doiniSljup'. suer |u bo (' ik še pouehno kavsml.) ("ruk j>u jira^ vi. ihi liuli Io m* drži ui si |<- pum u sama i/misliln. ker um prehudo l.iu ta/i|<> ' "uk vendar sam vse vidi in I ko sliši nc? Pruvijo, «U jc neki lepi in zelo du« lioviti gospodični i z Doline pisala So» vn. naj čila »Cnka«. Pa se je ženica kljub svoji modrosti zmotila in ob« dolžiia krivega! Drugič naj.pazi, čc no bo prišla pravičnem Čuku v zamero, ker zdaj ima pri njem Se velik karte). Pruvijo, da istotam šc enega petelina ue morejo zaklat i, da nc bi popili 5 litrov vina in .1 litre žganja, taki pijanci so. Vodjb. vode! Pravi lit, da je v Tržiču strašno pobožna ženska, ki stika za nedeljskimi turisti iu jih goni v cerkev. Vča.sili naj pregleda zvečer.ob 10. uri tudi o« krog Skale in naj napodi »pobožno deklice in fantiče spal Pruvijo, tla je blizu Tržiča turist, ki zbira pris|»cvkc za slovar mednarod* nili kletvic. Pruvijo na Črnučah, da je prazno-vanje pustnega torka, prav dobro poteklo. Kakor |>ovsod znajo tudi tukaj skrbeti, da ne goatilnlčarjem sodi praznijo. Neka gospodična je z veliko •lovesnontjo obhajala svoj god. Tudi Cuk ji častita. Pruvllo. da nadebudna gosjMtdičuu I). iz Črnuč najrajši zahaja v temne l>rcd|>rostorc vagonov kanmičaiia. Zadnjič jr pri&la v eno takAno .kamrico« pa je naletela ua smolo. Nolri je bilo polnO moških. kar je gotfpodič« ni najbrž ugajalo. Obrnil se je pa c« deu od ntoAkih k nji in rekel: »Vi pobi gospodična pa kar zginite! Tudi brez takšnih frujlie opravimo...« D sc j«; nos |>otcgiiil do tal in odkurla jo jc ven. Pravijo ua Črnučah, da gospodična I). zelo žaluje, da jc napočil žalostni postni čas. Nainerjala je namreč po« mid:ti Čuku svoje razinrcvarjcno srce. Skoda ... Pravijo v Ljubljani, otrcba«, ki dela re« ccptc /.a zdravila zdravim ljudem. Ne vemo pa. kje jo pcrfccjoniral na Pii« skovici ali v Vrtočah. Pravlfo istotam, da omenjeni dok« lor ni nič kaj priporočljiv, ker pripi« so je ljudem po cele škafe zdravil iu tako hikho spravi koga Ae na heraško pnl!co. Sidamensko velik žclodcc mor« imeti, da požre toliko omenjene robe. Pravijo gos|M>dičuc I »ovinke, da če pridejo Ae enkrat vižovko v Devin, bo »aulhiks« Pruvijo. da je Marička iz sealjan« skega hriba obolela na srcu, ker jI jc lanlič nezvest. Pravlfo, i|a ima društvo Nehojscga v Sesljanu prav izvrstne igralke. Previja, d« sc Je gospodična S......Ja zelo jezila, ker ui mogla plesati v Vi« žovljali; krivda Je, da je morala pro« dajali peterAilj. Pravilo, da ae vižovski fantje moč« no jezijo, ker so Scsljanci ves dobiček v Vižovljah |M>brali, d« bodo drugi« krat rujši sami imeli plesni venček. Pravlpt med Uncem iti Rakekom, du so ua pustni.večer tumhuraši iz Brda cclo noč Izvrstno Igrali, atc jc ' pa tako taiical, da jc vse podplate /drsal. Pravilo, da je v Zg. Domžalah neka ... ina, ki se zelo postavlja, Ja jc lepa. a jc noben fant ne pogleda. Tudi stoji po eno .uro pred zrcalom, potem pa gre. da si poišče katerega. Pravijo v Zarcčici. da je prišla Sova od tam nokjc in pod klcnom fofota, vsem ljudem miru nc da. Ko bo tega dosti, bo šla proti mestu gledat za moža. Pravijo, da jc Tina v B:strici dobila 'nagrado v maski v kinu največ zaradi tega, ker je jako leno »tango« in »alla movit« plesala. Tudi Cuk sc jc s svoj io ljubico Sovo lepo zabaval in jc tUf rfi tango plesal, nagrade v maski pa ni dobil nič. Pravijo, da sc jc v Kosezah plesal tako ;mcnovano polstcrtanz, katerega pa Bistričankc niso pose tile. kliub vsem zgovarjanjem starih koseških klepetulj, ki najbolj gledajo ni svoje preljube hčerke. Cuk je pa s kljunom prinesel »poviter«, »tanca« pa ni plc» sal. Pravijo, da jc Pčpi v Kosezah jako nezadovoljna, ker ji jc Cuk vedno za netami. Tudi Čuku njegova ljubica Sova nc da miru. Pravijo, da jc glavni centralni odbor koseških »sinjorin« pod vodstvom tet« kc Pcpc jednoglasno slclcnil napraviti ofenzivo proti Čuku, vjclc so nedolž« nega ptica Pcpcta, ter ga obsodile, da bodo plačale za mašo. da bi sc posušil. Pcpctu sc nc bo zgodilo pa nič, ker čuva ga ponosni nočni ptič — Cuk na palci. Prrvijo, da so sc na pust pri Bajti liudjc morali poslužiti v bližnjem stu» dencu>zaradi prehitre kelnarice in za« rad' močnega vipavca. Prpvijo rozcntalskc kikclcc, da bo« dodo protestirale proti prekratkemu predpustu. Pravijo istotam, da jc »galante uo« mo« kupil »kaneto«, da bo šel po nc« vesto v Brda, pa kot sc vidi, »kaneto« ni dal na glavo. Pravijo, da je na Colu neka gospica s svojimi tovarišicami, ki je iznašla baje novo pisavo in sc ž njo po vasi tunika. R j, ti gospica. še premalo si prebrisana. Cc ne znaš pisati boljše, pa pridi k nam. da tc navadimo nove pisave. Pravijo istotam. dn Iii za potrebo naplavili tri.nadstropno šolo, da bi se to dekle hodilo učiti slovenskih črk v tretje nadstropje. Cuk, Cuk, zakaj ta« ko hitro zasačiš vsako tako deklico? Pruvijo. da jc na Kanalskem Vrhu neka punca tako usmiljenega srca in zavihnega nosa, da sc jc na pustno nedeljo nekemu fantu za en kozarček vina, trikrat oddahnila. Pravijo, da sc bodo pri Sv. !va|iu lahko vsi udeležili procesije sv. K. Te* lesa, ker bodo zdaj zgradili tramvaj okoli ccrkve in ue bodo imeli tinti, ki LUIGI (ALISSANO & FIGLI IZDELOVANJE VINA, ALBA Bogata Izbera finega vina v steklenicah t Barbera, Frels«, Barolo, Bracchetto, Neblolo, Jlstl spumante. Gran spumante N.i in i zna vina:. Grlgnolln belo vino navadno v steklenicah--- iu zaloga pri SflIFflTI GIllS. ZGM1MNA. Trs W. JUtoai 7. 60MCJ jih noge bolijo, nobenega izgov< več. Pruvijo, da je Trst postal Ljnh|ja ker že 10 dni ne vidijo solnca, kci prevelika megla. Pruvijo v Jurjcvi dolin1, da n strie vljpdpo naproša sosednje L, da naj mu eden odstopi eno cfcklc, mogoče s prirastkom. Milit (JIH ULI2EI DENAR V 1UG0SLAVIJ ljubljanska pjiii r. m. m o. m. v novopreurejanlh |K »štorih v LJubljani Meatnl Irp. šlev. o sprejema vlope nn liro nllnc knjlilce ln »«-koči roCun, Jih obrealuji po «•/. ler Jih Izplačvje takoj br«x odpo vedi la brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpov« dcln rokom obreaiaj« ludl višj po dogovoru. PODRUŽNICA Corao Verdi ^Trgovski Dom" Telefon št 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica CEHTALA Rezerve Din. Din. 50,000.000 LJUBLJANA 10,000.000 Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj. Sarajevo, Split, Trst. Agencija: Logatec. ———— Vloge na knjižice po 47,. - Nakup In prodaja tujih'valut trt čekov/ Nakup obligacij vojne odškodnine po najvišji dnevni ceni. Izvršujejo se nakazila v tu - in inozemstvo in vsi dru^i v bančno stroko spadajoči posli najkulantneje. £HHGtaH3irazac ^naaBKia " Odlikovani zobozdravniški atelje Brezigar Rudolf v Gorici nI. Mameli 5, I. nadslr. (prej ViaUcuole) sprejema vsaki dan od 9-12 in od 2-6. Delo zajamčeno, za manj premožne po znižanih cen.ih Manufakturo, perilo, izdelane obleke po cenah brez konkurencc ki< pite pri dobroznanl Bratje Mose Via Ra^tello 7 - GORICA - Via i^astello 1