ISO 9001 121008338 Sanjska razlika za Vardar? Stran 16 OKNA - VRATA - SENČILA Kozjak nad Pesnico 2 a, 2211 Pesnica Tel.: 062/656-222 656-610 656-953 656-957 Tel.fax: 062/656-161 SLOVENSKO OKNO PRIHODNOSTI PVC OKNA, VRATA IN SENČILA ZA VSAK DOM! (PdpAinto Aa/ 4X/ivstor I zdruzena usta socialnih dvmvkmtor adaljujmo skupaj Naš čas Almanah treh občin že v pripravi V podjetju Naš čas že pospešeno nastaja novi Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 1999. Tudi letošnja izdaja bo zadržala obliko, ki na najboljši možni način lahko predstavi dogajanje in življenje v treh občinah ob Paki. Podatki, zbrani v poglavju Kronologija, ki predstavlja jedro almanaha, že potrjujejo predvidevanja, da je tudi leto 1998 bilo v marsičem izredno, predvsem pa delovno. Podatki zbrani in urejeni v nadaljevanju, podrobneje razkrivajo dogajanja po področjih gospodarstvo, država, družba in politika, šolstvo, zdravstvo in sociala, okolje in prostor, kultura, turizem, šport, mediji, verske skupnosti in društva. Zbiranje podatkov zahteva sodelovanje vseh, ki med letom kakorkoli javno delujejo, producirajo ali kako drugače posegajo v naš vsakdanjik in vsem so ustvarjalci ob odzivu še posebej hvaležni. Publikacija že šesto leto nastaja v podjetju Naš čas in je po obsegu in preglednosti edinstvena v državi, našla pa je že kar nekaj posnemovalcev. Slednje je lahko izvajalcema projekta, podjetju Naš čas in skupini Trim Team Quartet, potrdilo o doseženi visoki ravni podajanja kronoloških podatkov. Tudi letošnji Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, bo izšel na 300-ih straneh, z več kot 100 fotografijami, izid pa pri časopisno založniški hiši Naš čas napovedujejo v drugi polovici decembra 1998. (Iz)merili predvolilni utrip treh občin VELENJE, 6. novembra - Tisto, kar smo v Uredništvu Našega časa počeli vsake toliko časa, ko smo v volilnem letu 1998 merili razpoloženje med volivci, smo v petek, kar se nas tiče, zaključili. Preverjali smo, kakšni utegnejo biti rezultati na lokalnih volitvah za župane in kakšni za občinske svete v treh občinah - Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Zdaj bodo na potezi strankarski strategi, ki bodo do volitev najbrž poskušali še kaj spremeniti, zadnjo besedo pa bomo tako ali tako imeli volivci v nedeljo, 22. novembra, ko bomo neposredno odločali o tem, komu dati svoj glas. Odločamo pa se na osnovi različnih kriterijev. Z rezultati do katerih smo se s pomočjo tele- fonov in naključno izbranih volivcev v Mestni občini Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki dokopali, najbrž ne bodo zadovoljni vsi. A naše merjenje je prineslo take rezultate, koliko natančni smo bili, bomo lahko ugotovili šele po volilni nedelji. Dejstvo je, da je še vedno veliko ljudi neopredeljenih, čeprav že manj kot jih je bilo pri našem predzadnjem merjenju, in da vsi volivci tudi nimajo telefonov. Obisk na tokratnih volitvah pa bo, tako kažejo naši rezultati, precejšen. Zelo zelo malo je bilo tistih, ki so odločno rekli, da na volitve sploh ne bodo šli. O tem, kaj je pokazal utrip, pišemo obširneje na 6. strani. IZDELAVA PRAPORJEV, ZASTAV, NAŠITKOV; VEZENJE VAŠEGA LOGOTIPA NA KAPE, MAJICE, ... VELENJE, JANKA ULRIHA 1 7, S 063/853-628 fmnmmmš [7TTT1HI um Voda odnašala upe in sanje Narava s podivjanimi vodami je skoraj točno pred osmimi leti razdejala Zgornjo Savinjsko dolino, takratne posledice so bile v Zadrečki dolini manjše. A ji ni bilo prizanešeno, prejšnji teden je "udarila" Dreta. Posledice so hude in škoda ogromna vse od Nove Štifte preko Gornjega Grada, Šmartnega ob Dreti, Spodnjih Kraš in ostalih krajev vse do izliva v Savinjo v Nazarjah, kjer je bilo razdejanje celo veliko hujše kot leta 1990. Dovolj zgovoren je že naš posnetek zgodaj dopoldne, če upoštevamo, da je bila podivjana voda ponoči višja vsaj za meter. Vodna ujma je velko škode povzročila tudi v Šaleški dolini. Stran 13, 20. ■ jp Do sobote bo razmeroma suho in hladno, v nedeljo možne manjše pa davine. ISSN 0350 -5561 9001 in dan, ko so prizadevanjem zaposlenih v IPC-ju mnogi potrdili, da dobro delajo. Zavedajo se, da je certifikat le eden od kazalcev uspešnosti, a brez njega so poti navzgor težke. Več o dogodku in podjetju prihodnjič. ■ bš 9 Prepričali s kakovostjo V torek so imeli delavci invalidsko podjetniškega centra Gorenje IPC več razlogov za slavje in veselje. To je bil dan, ko je njihov direktor Franc Plaskan iz rok ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Antona Ropa prejel certifikat kakovosti ISO 9770350556014 DOGODKI 12. novembra 1998 Strankarske vesti v SKD Šoštanj - za oživitev krajevnih skupnosti ŠOŠTANJ - SKD Šoštanj bo na volitvah za člane sveta sodeloval s svojo listo in 17 kandidati, ki imajo že precej izkušenj z novo lokalno samoupravo. Nosilec liste je Drago Koren, dipl. inž. geodezije, na njej pa so predstavniki podeželja in mesta s pestro strokovno izobrazbo in delovnimi izkušnjami. Občinski odbor je kritično ocenil dosedanje delo župana, občinske uprave in sveta in se zavzel za bolj konstruktivno iskanje rešitev na državnem nivoju. "Občina Šoštanj je zastala v razvoju zaradi neposrednih in posrednih posledic izkopavanja premoga. To škodo mora država ustrezno sanirati. Oživiti je potrebno delovanje krajevnih skupnosti in narediti vse za gradnjo nove centralne šole, ob tem pa omogočiti ustrezne pogoje tudi za delovanje šol na podeželju. Vsem občanom je treba urediti osnovno komunalno infrastrukturo, razrešiti prometni kaos v mestu, v občini pa spodbuditi kulturno in športno dejavnost," pravi Peter Turinek, predsednik OO SKD Šoštanj. ■ mkp Zeleni: Z nami v čisto občino ŠOŠTANJ, 10. novembra - Šoštanjski Zeleni so v torek v krajevni skupnosti Šoštanj predstavili kandidatke in kandidate z liste Zelenih za volitve občinskega sveta. Nosilec liste je Peter Rezman, sledijo pa mu Edi Vučina, Vojko Krneža, Franc Movh, Edo Žlebnik ... Nosilna misel Zelenih Šoštanja na teh volitvah bo - Z nami v čisto občino, temelj njihovega programa pa seveda še vedno varstvo okolja in urejanje prostora. Nikakor pa ne mislijo popuščati, pravijo, pri tako pomembnih rečeh kot je proračun, kar ilustrira njihov drugi slogan - Čisti računi, dobri prijatelji. Celo po vodi so nabirali politične točke Kako pri nas čas hitro teče. V kratkem času smo doživeli že druge stoletne vode. Dobršen del Slovenije je spet plaval. Tokrat je bilo na našem območju Celje spet regijski center. Vse je teklo tja. Le da zdaj tega seveda niso bili veseli. V vsej tej vodni nesreči je bilo vsaj nekaj pravičnosti. Tudi Zgornja Savinjska dolina je bila sicer prizadeta, vendar mnogo manj kot pri prejšnjih stoletnih vodah pred osmimi leti. Tako je tudi prav. Saj smo pred dnevi, ko smo se spomnili zadnjih katastrofalnih poplav na tem območju, tudi spomnili na še vedno neuresničene obljube. Po vodni poplavi so bili deležni poplave obljub. A en pomemben jez na Savinji urejajo šele sedaj, zadnjega odseka ceste med Ljubnim in Lučami so se sicer že lotili, a del letos seveda še ne bodo dokončali. Morda bo otvoritev v počastitev desete obletnice te katastrofalne poplave v Zgornji Savinjski dolini. Neurejenega je še marsikaj drugega. Tudi zdaj so vodilni ljudje države in politiki različnih barv kar hitro pohiteli v Celje in sosednje kraje, kijih je vodna ujma najbolj prizadela. Zdaj je namreč za politike nevaren čas, saj bi lahko mnogi med njimi potonili. Ali vsaj njihovi kandidati za župane ali svetnike. Celo to poplavo so nekateri izrabili za nabiranje političnih točk Z ogledi in stiski rok poplavljencem so nadomeščali predvolilne shode. Toliko pametni so namreč le bili, da so odpovedali take shode v dneh, ko so se ljudje ukvarjali s popoplavnimi težavami. Seveda so to, da so jim shodi splavali po vodi, hoteli nadomestiti na druge načine. Stranke so začele objavljati, da bodo denar, ki bi sicer sfrčkali za take shode, namenili za prizadete. Tako je bilo v tej nesreči le nekaj dobrega. Nekatere stranke so se celo odpovedale temu, da bi obešale svoje županske kandidate na oglasna mesta. Kandidati tistih strank, ki so pohitele, pa so se marsikje tako in tako znašli v vodi. Zadnje visoke vode, ki so na dobršnem delu Slovenije povzročile ogromno škode, seveda dajo misliti. Ni dovolj, da politiki obljubljajo prizadetim pomoč, bolj bi morali prisluhniti stroki in pokreniti stvari tako, da se poplave ne bodo več tako pogosto ponavljale. Da bodo načrtovalci videli celoto in se ne bo več dogajalo, da si en zgradi nasip, ne pomisli pa, da bo s tem spravil v vodno nevarnost drugega. Da bodo ljudje vendarle spoznali, da tudi moramo imeti območja, kamor se lahko voda ob večjem deževju razlije. In da ni vsa umetnost v tem, da uredimo čim bolj ravne struge, da voda čim hitreje drvi. Na mnogo od tega (in seveda še več) so razni strokovnjaki že opozarjali, a so marsikje naleteli na gluha ušesa. Za marsikaj ni bilo denarja. Pa se je kmalu za tem izkazalo, da bi lahko že manjši denar preprečil veliko kasnejšo škodo. Tudi po poplavi iz leta 1990 so nekateri opozarjali na novo nevarnost. Pa so drugi verjeli, da pomenijo stoletne vode res to, da so vsakih sto let. To pomeni, da jih za njihovega življenja ne bo več. Zdaj nekateri pravijo, da nas je narava s to poplavo po osmih letih ogoljufala. A pozabljajo, da narava le vrača, kar smo ji naredili. Tako jo posiljujemo, da se mora braniti! m (k) KOPER - Volitve so tu, v Kopru pa se nočejo sprijazniti z odločitvijo Ustavnega sodišča RS, ki navkljub očitni drugačni volji ljudi sklenilo "razbiti" mestno občino, zato zahtevajo izvedbo volitev v Kopru 22. novembra, v ta namen pa je 23 zalednih krajevnih skupnost pripravilo protestni shod z 200 udeleženci, ki so izrazili svojo veliko ogorčenost. LJUBLJANA - V osmih mesecih letošnjega leta se je število zaposlenih v industriji v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšalo za 3462 oseb, največ v predelovalnih dejavnostih, na drugi strani pa seje produktivnost v primerjavi z lanskim in letošnjim avgustom povečala za 6,4 odstotka. MARIBOR-V teh dneh bodo znova odločali o usodi nekdanjega TAM-a, tokrat pa za odkup celotnega premoženja, za kar stečajni senat ni določil najnižje cene, ne bo samo ena sam ponudba, saj je svojo vložil tudi nekdanji kratkotrajni direktor TAM-A Janez Lah, ki pa evropskih partnerjev ne bo izdal, dokler ne bo izbran DOKLEŽOVJE- Poti stečajnih postopkov so v Slo-veniji vse bolj nenavadne, kar potrjuje primer iz Dok-ležovij, ko je sin kupil očetovo firmo, ki je šla v stečaj, in sicer za polovico nižjo ceno od ocenjene (57 milijonov tolarjev), stečajni upravitelj pa pravi, da ne gre za legalizacijo goljufije, ampak za preveč ohlapen zakon. SLOVENJ GRADEC- V Slovenj Gradcu bodo s številnimi prireditvami proslavili 70 - letnico svojega kina, ki skozi vsa ta desetletja v mestu ni nikoli zamrl in je zdržal tudi ob prodoru televizije in videa, celo več - spet pridobiva na pomenu, ob tema pa je drugod na Koroškem kinopredstav vse manj. MARIBOR - Podpisali so prvo od treh pogodb za obnovo mariborskega letališča, na podlagi česar bodo do prihodnjega maja preplasti-li stezo, do leta 2000 pa posodobili navigacijske naprave; najprej bodo posodobili sistem osvetlitve steze (200 milijonov), za preplastitev pa bodo porabili okoli 750 milijonov tolarjev. . ./->(*• MI r-lr^ DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE VABILO Volilke in volilci, člani in simpatizerji, Gabimo Vas na predstavitev kandidatov za svetnike MO Velenje iz kandidatne liste DeSUS in razgovor s poslancem DZ Delak Tonetom in predstavniki Demokratične stranke upokojencev Slovenije, ki bo v ponedeljek, 16. novembra ob 10. uri v prostorih Društva upokojencev v Velenju, Kidričeva ul. 9 a. Območni odbor DeSUS Velenje Knjigarna Kulturnica Danes Klic z jezera Po tem, ko so številni ljubitelji dobre knjige in simpatičnih Slovencev prejšnji teden naravnost uživali na čajanki z glavnim in odgovornim urednikom Dela Mitjem Meršolom, ki je predstavil svojo drugo knjigo s preprostim (ali pa rahlo pregrešnim) naslovom "Clinton in Monica", bo današnja čajanka v Kulturnici namenjena predstavitvi knjige Klic z jezera in pogovoru z njenim avtorjem Jožetom Hudečkom. Pogovor z njim bo tokrat vodil Vlado Vrbič, čajanka pa se bo pričela ob 18. uri. ■ bš Mitja Meršol ni govoril le o knjigi, kije nastala v pičlih desetih dneh. Odgovarjal je na številna, zelo različna vprašanja o političnih razmerah v ZDA, medijih, poročanju. In mnogi so na čajanko prišli prav zaradi njega, ne zaradi nove knjige. --^- A RS LONUA, VITA BRKVIS. OBČINSKI ODBOR LDS ŠOŠTANJ VAS VABI NA PREDSTAVITVE KANDIDATA ZA ŽUPANA, LISTE ZA SVET OBČINE IN KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA KRAJEVNIH SKUPNOSTI. KONVENCIJE BODO V: GABERKAH DOM KRAJANOV ZAVODNJAH GOSTIŠČE PRI VIDI BELE VODE GOSTILNA PRI SAVINEKU SKORNO FLORJAN DOM KRAJANOV LOKOVICA DOM KRAJANOV TOPOLŠICA DOM KRAJANOV RAVNE DOM KRAJANOV ŠOŠTANJ SEJNA DVORANA PRISRČNO VABLJENI! LDS ZA DANES, ZA JUTRI, ZA OBČINO ŠOŠTANJ PETEK, 13.11., OB 19.URI NEDELJA, 15.11., OB 11. URI P0NED., 16.11., OB 19. URI TOREK, 17.11., OB 18. URI TOREK, 17.11., OB 20. URI SREDA, 18.11., OB 19. URI ČETRTEK, 19.11., OB 19. URI PETEK, 20.11., OB 19. URI Priznanje za dosežke pri učenju odraslih IMS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vrtci z izgubo ŠOŠTANJ - Šoštanjski vrtci so v prvih devetih mesecih zabeležili izgubo v višini blizu milijon 900.000 tolarjev. Največ jo je nastalo v poletnih mesecih, juliju in avgustu, ko izstopi iz vrtca okoli 100 otrok, ki so vključeni v pripravo na šolo, starši pa za ta dva meseca ne plačajo prispevka, pa tudi obisk mlajših varovancev je če poletje manjši kot med letom. Ob tem, ugotavljajo v Vrtcu Šoštanj, pa zaostajajo tudi proračunski prihodki. Z informacijo o poslovanju so seznanili tudi svetnike. ■ mkp S Skokom do priznanja za likovnik V času tedna vseživljenjskega učenja so tokrat drugič zapored na Andragoškem centru Slovenije drugič podelili priznanja za izjemne dosežke pri učenju odraslih. Med devetimi nagrajenci je tudi Likovni krožek velenjske Univerze za III. življensko obdobje, ki jih vodi profesor Tone Skok. Zanimivo je, da se člani krožka, 14 jih je, pred druženjem v likovnem krožku med seboj niso poznali. Prihajajo iz različnih krajev iz okolice Velenja - iz Slovenj Gradca, Mozirja, Šoštanja... V krožku se družijo že 11 let, zato so postali prijatelji tudi zasebno. V krožek prihajajo enkrat tedensko po dve uri, pogosto pa obiskujejo tudi razstave in galerije. Po besedah neutrudnega mentorja Antona Skoka je vzdušje v skupini družinsko, prijateljsko in nenavadno v tem, ker je tako preprosto, neposredno in polno humorja. Hkrati so si člani z leti izjemno izostrili estetski čut, razvijajo pa se tudi osebnostno... Na velenjski Univerzi za tretje življensko obdobje so sicer novo šolsko leto začeli več kot uspešno. Zanimanje za 34 razpisanih krožkov je spet preseglo vsa pričakovanja, saj so jih morali v nekaterih krožkih, predvsem tistih, ki so povezani z rekreacijo in gibanjem, zavračati. Zato bodo morali razmišljati o dodatnih skupinah, za kar pa bodo potrebovali dodatna finančna sredstva. ■ bš Likovniki, ki delujejo pri Univerzi za tretje življensko obdobje, so tokrat dobitniki republiškega priznanja - za njimi je že mnogo dela in uspešnih razstav. GOLOB ZDRAVKO nestrankarski kandidat ZDRUZENA LISTA socialnih demokratov občinska organizacija šoštanj Ker prihajam iz gospodarstva, še kako dobro poznam vlogo, pomen in položaj le-tega in gospodarstvo je osnova vsega. Kot večletni tajnik v KS Šmartno tudi kandidiram v svetu KS, kar v primeru izvolitve pomeni neposredno odločanje s terena. Pri meni ne bo v ospredju strankarska pripadnost, temveč OBČAN od nadobudnega otroka, do mladine in mladih, pa dela voljnih ter zadovoljnih delavcev, vsem pa zagotovljena in zdravstvena varnost. Poudarki na infrastrukturo, ohranjanje narave, kulture in turizma so sestavni deli zadovoljnega OBČAN-a. Kot prizadevni športni delavec na širšem slovenskem prostoru pa se bom tudi zavzemal za primeren status športa in rekreacije. Podpira! bom vsako pobudo, kjer bo v ospredju najprej OBČAN. Zagotavljam prizadevanja za vas OBČAN-e in energije ne bom koristil za obujanje preteklosti, temveč za graditev naše skupne prihodnosti. Velenje ima slogan mesto priložnosti in volitve so vaša priložnost mojih prizadevanj za vse nas OBČAN-e! Matjaž Natek kandidat za župana v v občini Šoštanj 12. novembra 1998 VOLITVE '98 KAS VAS 3 Mestna občina Velenje Občina Šmartno ob Paki ADOLF ŠTORMAN Starost: 43 let. Rojstni kraj: Celje. Bivališče: Velenje, Jurčičeva 1. Izobrazba: Poklicna šola Sedanje delo: Politične aktivnosti - volontersko delo. Poročen: izvenzakonska skupnost. Število otrok: 3. Politična usmeritev: Republikanska - demokratična desnica. Glavne naloge programa: Sprejem odlokov, ki bodo zagotavljali nekoliko več reda na vseh področjih, saj v Velenju vlada anarhija in brezzakonje, v katerem si posamezniki dovolijo več kot jim gre, istočasno pa strahujejo sostanovalce. Tudi drugače je Velenje postalo pravi raj za kriminalne združbe, ki se neprijavljeni množično zbirajo po stanovanjih in nikogar ne moti, da nimajo prav nobene pravice za bivanje v tej državi. Stanovalci pa za njimi čistijo stopnišča in plačujejo komunalne storitve. Potrebno je urediti razmerje med občino Velenje in državo, pri tem imam v mislih plačilo rent zaradi ekoloških razmer, v katerih živimo zaradi interesa cele države. Ni potrebno, da bi država rente plačevala posameznikom, bilo pa bi smiselno, da bi financirala izgradnjo stanovanj in športnih objektov. Tudi na socialno ogrožene družine, ki jih je vsak dan več, bi gledal nekoliko bolj solidarno in razumno. Tisti, ki so v Velenju vladali zadnja 4 leta, se ne morejo pohvaliti s posebnimi uspehi, saj tako neurejenih in kaotičnih razmer ne pomnijo niti najstarejši občani. Tudi nekoliko več poštenja sedanjemu županu in nekaterim funkcionarjem ne bi škodilo. Sicer pa bodo o tem odločali volilci! i SREČKO MEH Starost: 55 let. Rojstni kraj: Završe. Bivališče: Velenje, Cesta IV/13. Izobrazba: Rudarski tehnik. Sedanje delo: Župan Mestne občine Velenje. Prejšnje delo: Vodja Jamomerstva Premogovnika Velenje. Poročen: Da. Otroci: Sin Srečko. Konjiček: Enajstletna vnukinja Ela in fotografiranje. Politična usmeritev: Združena lista socialnih demokratov. Kaj je bilo v minulem obdobju dobro: Zaposlenost občanov, dobri pogoji za razvoj vzgoje, izobraževanja, kulture, športa, višjega šolstva, stanovanja za 184 družin, priznanje iz Bruslja, oskrba, zaščita, urejena infrastruktura, sprejeta delitvena bilanca, odnosi s sosedi, sodelavci. Kaj je bilo slabo: Nesprejeti odlok o organiziranosti uprave, neurejene starejše javne stavbe, Titov trg in tržnica, težave z delitveno bilanco z Vinsko goro, Predlog zakona o renti kot nevarnost za manjšo zaposlenost, neutemeljena nasprotovanja. Glavne naloge vašega programa: Dokončati začeto, urediti starejše stavbe, pokrito tržnico in Titov trg, razvijati dobro sodelovanje med velikim in malim gospodarstvom, izgraditi čimveč socialnih stanovanj, razvijati višje in visoko strokovno šolstvo, ohranjati pridobljeno, obnoviti vrtce, zagotavljati pogoje za delo invalidov, upokojencev, borcev,mladine, klubov, društev, urediti mirujoči in nasploh promet, več aktivnosti za zaposlovanje in stanovanja mladih, razviti začeto regijsko sodelovanje, zagotavljati varnost in zaščito prebivalstva ter pristno medsebojno in med-sosedsko sožitje. ANTON DE COSTA Starost: 56 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Velenje, Cesta 11/29 Izobrazba: visoka, VII. stopnja Sedanje delo: profesor športne vzgoje na SC Velenje - Gimnazija Prejšnje delo: profesor športne vzgoje na SC Velenje - Gimnazija, v letih 91 do 93 član izvršnega sveta SO Velenje in občinski sekretar za i obrambo Poročen: da, žena Martina Otroci: sin David in hčerka Nina Konjiček: taborništvo - skavtizem, izleti v naravo, skrb za čisto okolje Politična usmeritev: socialdemokratska, član SDS, predsednik Mestnega odbora SDS Velenje, član sveta SDS, član predsedstva Celjske regije Kaj je bilo dobro v minulem obdobju: "Pohvale vrednega je bilo zelo malo. Kot zadovoljivo bi ocenil le pridobitve na področju srednješolskega izobraževanja, mogoče še asfaltiranje cest na podeželju in preplastitve v mestu." Kaj je bilo slabo: "Veliko, izrazito slabo je bilo samoomeje-vanje ključnih občinskih funkcionarjev na zgolj upravno-admi-nistrativno delovanje občine, ki je Velenje na družbenem in gospodarskem področju porinilo na obrobje, na razvojno neperspektivno področje." Glavne naloge vašega programa: "Na upravno-administrativnem področju skrb za boljšo prometno ureditev, ekologijo, zmanjševanje brezposelnosti, ustvarjanje enakih infrastrukturnih pogojev v mestu in na podeželju ter skrb za mladino. Na političnem področju je nujno oblikovati velenjsko razvojno usmeritev - na pragu tretjega tisočletja moramo vedeti, kaj je za Velenje dobro in kaj ne ter kakšnih priložnosti za ustvarjanje si želijo Velenjčani." JOŽEF KAVTIČNIK Starost: 45 let. ' Rojstni kraj: Črna na Koroškem. Bivališče: Velenje, Ljubljanska 38a. Izobrazba: Visoka. Sedanje delo: Ravnatelj OŠ Šalek. Prejšnje delo: Svetovalec za ---------- obrambo pri IS Velenje. Poročen: Da. Otroci: Hčerka 18 let, sin 14 let. Konjiček: Različne zvrsti športa. Politična usmeritev: LDS. Kaj je bilo dobro, slabo v preteklem obdobju: Zavedam se, da kdor dela, naredi tudi napake. Ena od nepravilnosti vodenja občine v teh letih je bilo prekomerno zadolževanje proračuna, kar bo imelo dolgoročne posledice, saj posamezni programi niso bili izvedeni oziroma so se izvajali na manj kvalitetnem nivoju. Glavne naloge programa: Vzpodbujal bom dobre ideje in ekonomsko upravičene programe ne glede na to kdo jih bo predlagal. KS je osnovna celica lokalne skupnosti, zato je potrebno ustvarjati pogoje, da bodo ljudje v domačem okolju bolje živeli. Proračunsko porabo bom dovoljeval v okviru sprejetih planov. Občina smo ljudje, zato imamo vsi pravico do enakih obravnav in ugodnosti. Z občutkom za ljudi in s sodelovanjem svetnikov v občinskem svetu bom dal ljudem možnost izbire in soodločanja. Zaupam v ljudi, zato lahko z optimizmom zrem v boljši jutri. Občina Luče TONI BREZNIK Starost: 43 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Luče 108 Izobrazba: visoka Sedanje delo: Zavod za gozdove Slovenije, vodja območne enote Nazarje Poročen: da Otroci: 3 Konjiček: več Politična usmeritev: -Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: veliko narejenega, predvsem večnamenski objekt (gasilski dom) in modernizacija lokalnih in gozdnih cest. Kaj je (bilo) slabo: finančna nepreglednost investiranja, nekaj ne dovolj premišljenih investicij (npr. daljinsko ogrevanje na plin), premalo sodelovanja znotraj občine (posledica: delitev občanov). Glavne naloge vašega programa: v kmetijstvu uveljavitev usmerjenih kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, v gozdarstvu krepitev gozdnih fondov, v šolstvu zagotovitev pogojev za devetletno šolo in urediti prevoze otrok, dokončati gradnjo ceste Ljubno -Luče, izgradnja obvoznice v Lučah, dograditev kanalizacije, zagotoviti oskrbo s pitno vodo in na kmetijah s požarno vodo, reševanje pereče stanovanjske in socialne problematike. MIRKO ZAMERNIK Starost: 34 let (8.11.64) Rojstni kraj: Podvolovljek Bivališče: Podvolovljek 42 Izobrazba: elektrotehnik Sedanje delo: poslanec Državnega zbora Prejšnje delo: župan občine Luče Poročen: da Otroci: 3 Konjiček: smučanje, planinatjenje Politična usmeritev: SDS Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: posodobitve cest, izgradnja večnamenskega objekta in sistema ogrevanja na plin v Lučah, vodovoda in telefonije v Solčavi. Kaj je (bilo) slabo: premajhen napredek pri infrastrukturi, prepočasna gradnja ceste Ljubno - Luče. Glavne naloge vašega programa: nadaljevanje pričetega dela, ureditev zemljišč za gradnjo, izgradnja socialnih stanovanj (še enega podobnega večnamenskega objekta), končna ureditev mejnega prehoda s sosednjo Avstrijo (čeprav bo to že v novi občini Solčava) in dograditev ceste Ljubno - Luče. JOŽE ROBIDA Starost: 40 let Rojstni kraj: Podgora Bivališče: Šmartno ob Paki 30 Izobrazba: doktor medicine, specialist kirurg Sedanje delo: predstojnik Otroškega oddelka kirurških strok in pomočnik strokovnega vodje za operativne stroke Splošne bolnišnice Celje Prejšnje delo: splošni zdravnik v Zdravstvenem domu Velenje, po specializaciji in specialističnem izpitu specialist splošne kirurgije na Otroškem oddelku kirurških strok SB Celje Poročen: da Otroci: dva Konjiček: gledališče, nastopanje v humorističnem paru Strašna Jožeta, harmonika, kitara, tudi klavir, postorim kaj praktičnega doma v družinskem krogu Politična usmeritev: liberalni demokrat in član LDS-a od njene ustanovitve, v zadnjem času tudi predsednik Pokrajinskega odbora LDS za vzhodno Štajersko Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: OO LDS je zaslužna za to, da je Šmartno postalo občina. Uspeli smo jo ustanoviti in vzpostaviti njene temeljne funkcije ter začrtati njeno osnovno razvojno pot Kaj je (bilo) slabo: delovanje občinske uprave na več ravneh ni usklajeno. Pristojnosti in relacije sveta, župana in ostalih organov niso določene. Določeni odloki niso bili sprejeti oziroma se ne izvajajo. Glavne naloge vašega programa: Takoj bom pristopil k reorganizaciji dela občinske uprave v smislu večje strokovnosti, spremembe delovnega časa in s tem boljše dostopnosti občanom. Ustanovil bom upravno enoto, ki bo delovala znotraj strokovne informacijske pisarne. Pristopil bom k izdelavi vizije in strategije razvoja občine zaradi ohranitve le -te in enakopravne umestitve v razvoj regij. S položaja, ki ga dosegam v vladajoči stranki, bom pridobil tudi izvenproračunska sredstva za ohranitev in razvoj občine. IVAN RAKUN Starost: 59 let Rojstni kraj: Rečica ob Paki 15 Bivališče: Rečica ob Paki 15 Izobrazba: srednja kmetijska Sedanje delo: upokojenec Prejšnje delo: obratovodja v Lastni proizvodnji Kmetijske zadruge Poročen: da Otroci: trije Konjiček: gasilstvo, šport, vinogradništvo Politična usmeritev: desno sredinska Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: dobro sodelovanje s Svetom občine, s sosednjimi občinami in njihovimi župani Kaj je (bilo) slabo: nerganje ljudi, ki niso niti naši občani Glavne naloge vašega programa: Moje vodilo v življenju je: ne stori človeku žalega, če mu ne moreš pomagati. Vse za človeka, kraj, za zdravo in človeka vredno življenje, rešitev ekoloških vprašanj in skrb za razvoj drobnega gospodarstva, obrti in kmetijstva. Urejeno šolo in vrtec, urejeni kulturni in zgodovinski spomeniki ter zagotavljanje dobrih pogojev za delovanje društev. ALOJZ PODGORŠEK Starost: 46 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Rečica ob Paki 29c Izobrazba: V. stopnja Sedanje delo: prometni tehnik, vodja DE pri Zavodu RS za blagovne rezerve Prejšnje delo: tehnolog za integralni transport v Gorenju Poročen: da Otroci: dva Konjiček: šport (nogomet), pohodništvo Politična usmeritev: nestrankarska Kaj je (bilo) dobrega v minulem obdobju: predvsem to, da se je občina konstituirala Kaj je (bilo) slabo: preveč stihijsko, kampanjsko delo, brez jasnih predstav, kaj v občini pravzaprav hočemo in čemu dati prednost itd. Glavne naloge vašega programa: Temelj mojega programa je izdelava jasne vizije razvoja občine, določitev temeljnih ciljev, njihovo spremljanje in uresničevanje. Samo tako lahko dosežemo bistveni napredek na vseh področjih v občini ter s tem zagotovimo kakovostnejšo raven življenja vsem občanom. Spoštovani občani in občanke, ko se boste odločali, se odločite za spremembe, kar pomeni za svetlejšo prihodnost. Občina Šoštanj MATJAŽ NATEK Starost: 65 let Rojstni kraj: Šoštanj Bivališče: Šoštanj, Aškerčeva 12 Izobrazba: višja Sedanje delo: upokojenec Prejšnje delo: ravnatelj osnovne šole Biba Roeck Poročen: da Otroci: dve hčeri Konjiček: šport Politična usmeritev: ZLSD Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: Marsikaj bi lahko bilo boljše... Kaj je (bilo) slabo: Brez komentarja. Glavne naloge mojega programa: Za občino Šoštanj gre, zato odprimo ta prostor in sodelujmo! Naj programi krajevnih skupnosti postanejo sestavni del občinskega programa; najdimo zemljišče za gradnjo nove šole; oživljajmo staro mestno jedro, gradimo nova stanovanja za mlade družine in dom za starejše; poiščimo za mlade prostor, kjer se bodo lahko družili; omogočimo društvom, da zaživijo; zavzemimo se za stalno dežurstvo v zdravstvenem domu, za redarsko službo in policijsko pisarno; urejajmo ceste, kanalizacijo, razsvetljavo... in mislimo na šport. Počnimo vse to skupaj in kulturno. Odprimo ta prostor za dobro voljo! LEOPOLD KUŠAR Starost: 55 let Rojstni kraj: Ribnica na Pohorju Bivališče: Lokovica 102/c, Šoštanj Izobrazba: elektrotehnik Sedanje delo: upokojenec Prejšnje delo: elektro nadzornik v Premogovniku Velenje Poročen: da Otroci: dve hčerki Konjiček: urejanje sadnega vrta in sprehodi v naravo Politična usmeritev: član stranke DESUS Glavne naloge mojega programa: Gospodarski razvoj (možnost zaposlovanja in šolanja v občini) je na prvem mestu. Prizadeval si bom, da bo v občini več solidarnosti in manj revščine (domovi za starejše občane, za povrnitev škode, ki je nastala z rudaijenjem in proizvodnjo električne energije in s tem omogočil, da bo vsako gospodinjstvo imelo zdravo pitno vodo, ceste, telefonijo, kabelsko TV in toplovod. Krajevne skupnosti naj spet zaživijo in same odločajo o svoji infrastrukturi -pravična razdelitev sredstev iz proračuna. Zavzemal se bom povsod, kjer bo to v skupno dobro, za razcvet našega mesta z okolico (gospodarstvo, kmetijstvo, kultura, šport). Demokracija brez žaljivk in zmerjanja. MARJAN JAKOB-------- Starost: 44 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Topolšica 39 A, Topolšica Izobrazba: dipl. ing. kmetijstva Sedanje delo: direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Prejšnje delo: vodja pospeševalne službe Poročen: ne Otroci: hči Konjiček: delo na zemlji Politična usmeritev: Slovenska ljudska stranka Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: Podpora kmetijski politiki v občini Šoštanj. Kaj je (bilo) slabo: Svet se je preveč ukvarjal sam s seboj, bil je premalo učinkovit, z županom je deloval nepovezano. Glavne naloge mojega programa: Učinkovitejši razvoj mesta Šoštanj s poudarkom na oživitvi mestnega jedra ter večja veljava krajevnim skupnostim oziroma uresničevanju njihovih razvojnih ciljev; omogočanje podeželskim otrokom in mladini odraščanje v domačem kraju (na podeželju je treba ohranjati šole in vrtce); dobro sodelovanje med občino in gospodarstvom, kjer so občani zaposleni; dokončna ureditev občinske meje med Šoštanjem in Velenjem ter dobro sodelovanje s sosedi. CVETKA TINAUER Starost: 41 let Rojstni kraj: Šoštanj Bivališče: Šoštanj, Kajuhova 7 a Izobrazba: magistra managementa, dipl. pravnica Sedanje delo: podjetnica Prejšnje delo: direktorica Sklada Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva Poročena: da Otroci: Sin Rikardo, 21 let, hči Dunja,10 let. Konjiček: Učenje, pripravljam doktorat, potovanja, svoj mir pa najdem v naravi. Politična usmeritev: Nisem članica nobene politične stranke. Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: Iskreno mi je žal, da se ne morem spomniti ničesar, kar bi lahko pohvalila. Kaj je (bilo) slabo: Občina Šoštanj sploh še ni zaživela, ljudje svoje občine še nismo zaznali, je občutili. Občina, katere praga njeni občani niso v štirih letih prestopili niti enkrat, ostaja le na papirju. Priložnosti, ki jih naša občina ima, ta uprava ni izkoristila in je bila bolj namen sebi kot občanom. Glavne naloge mojega programa: Med mestom in okolico bomo spletli močno mrežo. Povezali ju bomo s pitno vodo, z vročo vodo in z urejenimi cestami; vsi skupaj pa se bomo povezali s svetom s telefonskim in kabelskim omrežjem. Mestu bomo vrnili meščanski sijaj. Naše otroke bomo obdržali doma. Priskrbeli jim bomo delo in stanovanja. Zato bomo veliko pozornosti namenili razvoju podjetništva, obrti in podeželja. S Termoelektrarno bomo gradili partnerski odnos. Preprečili bomo odpiranje jame Šoštanj in zahtevali pravično odškodnino za posledice, ki jih je naša občina utrpela zaradi rudarjenja. BOGDAN MENIH Starost: 60 let Rojstni kraj: Topolšica Bivališče: Topolšica 50c Izobrazba: visoka Sedanje delo: županovanje Prejšnje delo: zdravnik splošne medicine Poročen: da Otroci: dva Konjiček: planinstvo Politična usmeritev: socialdemokratska Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: Zame je bilo dobro vse, kar sem storil za boljše in zadovoljnejše življenje občanov. Kaj je (bilo) slabo: Ob vsakem delu se verjetno pojavi tudi kaj slabega, čeprav ne namerno. Ne vem pa za nobeno škodljivo napako. Glavne naloge mojega programa: Nekateri razvojni projekti zorijo že dlje časa in z njimi bom nadaljeval. Lahko se že naslonimo na trdne temelje, ki smo jih utrdili v zadnjih štirih letih. Pridobili bomo prostor za razvoj podjetnosti, zgradili bomo novo šolo, ki bo vsem otrokom nudila enake pogoje za izobraževanje in šport. Zaradi predloga zakona o renti, ki sem ga s pomočjo SDS vložil v parlamentarno proceduro, bo država morala v bližnji prihodnosti zakonsko urediti nadomestilo za posledice dolgoletnega surovega izkoriščanja našega rudnega bogastva. MILAN KOPUŠAR Starost: 37 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Gaberke 24, Šoštanj Izobrazba: ekonomist Sedanje delo: vodja premoženjsko pravnih zadev v Komunalnem podjetju Velenje Prejšnje delo: Gorenje, Zdravstveni Era Poročen: da, žena Mateja Otroci: dve hčeri - Tjaša stara 6 let in Manja stara 2 leti. Konjiček: šport, hribi Politična usmeritev: LDS Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: V občini Šoštanj so bile dobre tiste stvari, ki so prinesle izboljšanje življenjskih pogojev čim več občanom. Tu mislim predvsem na naložbe v komunalno infrastrukturo in gradnjo stanovanj. Kaj je (bilo) slabo: Premajhna učinkovitost občinske uprave, strankarski prepiri in zapiranje v ozke kroge, nepovezanost občine z gospodarstvom, preveč vračanja v preteklost. Glavne naloge mojega programa: Približati delovanje občinske in državne uprave našim občanom in občankam; skladno s krajevnimi skupnostmi skrbeti za enakomeren razvoj mesta in vasi; združiti vse potenciale občine, obdržati mlade kadre doma in ustvariti pogoje za razvoj drobnega gospodarstva in turizma; urediti mesto Šoštanj, da dobi izgled in sloves, ki gaje imelo nekoč. center, OK ZSMS, Občina Ljubno MARTINA MIČIN Starost: 52 let Rojstni kraj: Primož pri Ljubnem Bivališče: Cesta v Rastke 69, 3333 Ljubno ob Savinji Izobrazba: srednja ekonomska šola Sedanje delo: kmet, vodenje podjetja z dvema zaposlenima Prejšnje delo: vodja Krajevnega urada Ljubno, računovodja RTC Golte Poročena: da Otroci: 2 Konjiček: nimam Politična usmeritev: nisem članica nobene stranke Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: glede na urejeno financiranje občin, so bila možna vlaganja oziroma nudenje finančne pomoči za urejanje infrastrukture Kaj je (bilo) slabo: to je težko vprašanje, kajti za enega je dobro slabo, za drugega slabo dobro. Noben župan v Sloveniji ne bo nikoli za vse občane. Mnenja sem, da je bilo nekaj zgrešenih investicij in neracionalno trošenega denarja; velika proračunska poraba za negospodarske namene Glavne naloge vašega programa: razvoj turizma in infrastrukture, razvoj malega gospodarstva s ciljem povečanja zaposlovanja, pospešitev kmetijstva v smislu predelave kmetijskih pridelkov, s financiranjem oživiti kulturno dejavnost, nadaljevanje začetih projektov, če so ekonomsko upravičeni in finančno pokriti. Moj moto -varčno in gospodarno - iz enega tolarja narediti dva. CVETO KOLENC Starost: 63 let (24.2.1935) Rojstni kraj: Celje Bivališče: Prod 19, Ljubno ob Savinji Izobrazba: zdravnik, specialistični izpit, podiplomski študij, magisterij Sedanje delo: upokojenec, pogodbeno delo v zdravniški komisiji 2. stopnje Prejšnje delo: načelnik oddelka za saniteto Ministrstva za obrambo RS Poročen: da Otroci: hči Konjiček: športne aktivnosti Politična opredelitev: strankarsko neodvisen Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: s tem, ko se je tako malo naredilo, se vsaj škode ni naredilo. To je bilo dobro. Kaj je (bilo) slabo: da je bila občina Ljubno štiri leta brez vizije. Glavne naloge vašega programa: poskrbeti moramo za promocijo našega koščka zemlje, kije eden biserov Slovenije. S tem bomo odprli naše poti v prihodnost. Izkoristiti moramo naše neizrabljene sposobnosti in možnosti kraja, ki nam omogočajo gospodarski razvoj. Prizadeval si bom za uravnotežen razvoj občine in pri tem skušal pridobiti tudi državno pomoč. ANKA RAKUN Starost: ni lepo dame spraševati po letih Rojstni kraj: Lenart pri Gornjem Gradu Bivališče: na Ljubnem Izobrazba: ekonomistka Sedanje delo: županja občine Ljubno Prejšnje delo: vodja turizma v agenciji Savinja Poročen: srebrna obletnica ravno v teh dneh Otroci: Matjaž in Alenka Konjiček: kolesaijenje Politična usmeritev: napredna, razvojna Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: upoštevali smo želje oziroma potrebe občanov Kaj je (bilo) slabo: štiri leta je premalo časa za uresničitev vseh programov Glavne naloge vašega programa: enakomeren razvoj občine na vseh področjih, ohranitev delovnih mest, ekologija in turizem, dokončanje naložbe v šolo in vrtec, razvoj komunalne in cestne infrastrukture. 12. novembra 1998 VOLITVE '98 KAK CAS 5 Občina Solčava IVAN GOLOB Starost: 35 Rojstni kraj: Solčava Bivališče: Robanov kot 5 Izobrazba: diplomirani inženir gradbeništva, inženir organizacije dela Sedanje delo: vodja objekta Prejšnje delo: \ odja objekta Poročen: ne Otroci: da Konjiček: ni časa Politična usmeritev: nisem član nobene stranke Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: pridobili smo svojo občino Kaj je (bilo) slabo: malo sredstev in malo uresničenih projektov Glavne naloge vašega programa: zaustaviti negativne demografske trende na Solčavskem, učinkovito organizirana občinska uprava, oživitev kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi, razvoj drobnega gospodarstva, izgradnja kanalizacije in čistilne naprave, izdelava prostorskih načrtov, pridobiti več sredstev za demografsko ogrožena področja, dokončna sanacija Macesnikovega plaza, izgradnja centra za obšolske dejavnosti in oživitev središča Solčave. FRANC OŠEP Starost: 34 let Rojstni kraj: Robanov kot Bivališče: Robanov kot 29 Izobrazba: kmetijski tehnik Sedanje delo: kmetovanje Prejšnje delo: kmetovanje Poročen: da Otroci: 2 Politična usmeritev: SLS Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: začetek reševanja osnovnih problemov na Solčavskem Kaj je (bilo) slabo: premalo denarja za Solčavo Glavne naloge vašega programa: hitrejši razvoj kmetijstva, gozdarstva in turizma, povezovanje turizma s kmetijstvom in gozdarstvom, vključevanje v razvojne programe EU in sodelovanje z Jezerskim in Železno Kaplo, ureditev središča Solčave, izgradnja kanalizacije in čistilne naprave, zagotoviti pitno in protipožarno vodo na gorskih kmetijah, izdelava urbanističnih načrtov, ohranitev podružnične šole z vrtcem, ureditev centra obšolskih dejavnosti, ohranitev in ureditev objektov kulturne dediščine. VOJKO KLEMENŠEK Starost: 46 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Robanov kot 8, Solčava Izobrazba: poklicna Sedanje delo: samostojni podjetnik Prejšnje delo: samostojni podjetnik Poročen: da Otroci: 2 Konjiček: lovstvo Politična usmeritev: neopredeljen Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: da je Solčava postala samostojna občina Kaj je (bilo) slabo: premalo finančnih sredstev za Solčavsko Glavne naloge vašega programa: izgradnja centra za obšolske dejavnosti v sedanji šoli, ki bi omogočil 12 delovnih mest, izgradnja malega lesnega obrata z 10 zaposlenimi, veliko večji poudarek razvoju turizma na celotnem Solčavskem, dokončna sanacija Macesnikovega plaza, posodobitev ceste v Podolševi. ALOJZ IKOVIC Starost: 59 let Rojstni kraj: Solčava Bivališče: Solčava 57 Izobrazba: srednja Sedanje delo: samostojni podjetnik Prejšnje delo: zaposlitev v gospodarstvu Poročen: da Otroci: 2 Konjiček: lovstvo Politična opredelitev: neopredeljen Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: prizadevanja za hitrejši razvoj Solčavskega Kaj je (bilo) slabo: premajhno sodelovanje med občino Luče in krajevno skupnostjo Solčava. Glavne naloge vašega programa: Slovenci smo bili enotni ob osamosvajanju, z nastankom samostojne občine Solčava moramo biti enotni tudi mi, sicer ne bomo uspeli; samo enotna in skupna prizadevanja so zagotovilo razvoja občine in njenega uspešnega vstopa v novo tisočletje. Občina Mozirje MOJCA FINKST Starost: 44 let Rojstni kraj: Mozirje Bivališče: Ob Trnavi 9, Mozirje Izobrazba: administrativni tehnik Sedanje delo: samostojni podjetnik Prejšnje delo: uslužbenka Skupščine občine Mozirje Poročen: da Otroci: 2 Konjiček: šport, turizem Politična opredelitev: nestrankarska Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: pričetek gradnje popolne šole na Rečici, pridobitev zemljišča za večnamensko dvorano v Mozirju, promocija Mozirja na področju turizma. Kaj je (bilo) slabo: neracionalno trošena skromna sredstva (nakup hiše v Hofbauerjevi ulici), premajhna vlaganja v komunalno ureditev (parkirni prostori v obeh trških jedrih). Glavne naloge vašega programa: večja povezanost občine z društvi in organizacijami, krepitev ekonomske moči občine, podpora drobnemu gospodarstvu, kmetijstvu in turizmu (sanacija RTC Golte, ureditev kopališča), ureditev trških jeder v Mozirju in na Rečici, izgradnja doma za ostarele krajane in ureditev doma za invalidno mladino, dograditev šole na Rečici in pridobitev prostorov za mladino. JURIJ REPENŠEK Starost: 40 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Na Tratah 1 a, Mozirje Izobrazba: višja, pedagoška akademija Sedanje delo: predmetni učitelj Prejšnje delo: - Poročen: z veseljem, žena Jelka Otroci: Tilen, Neža in Blaž Konjiček: žlahtna kultura Politična usmeritev: član SKD Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: člani krajevnih skupnosti in občinskega sveta so si prizadevali za boljšo in prijaznejšo občino Mozirje, posodobitve cest in infrastrukture. Kaj je (bilo) slabo: slaba je bila komunikacija med občinami Zgornje Savinjske doline, lahko bi se bolje organizirali in izkoristili domače znanje in iznajdljivost. Glavne naloge vašega programa: regularno dokončati vse začete investicije, poiskati dodatne vire za občinski proračun, optimalno organizirati občinsko upravo, upoštevati predloge občanov in poslovati po meri krajanov, povezati domačo iznajdljivost prizadevnih in delovnih občanov, občani Mozirja smo vredni župana, ki nam bo vedno dosegljiv. JAKOB PRESEČNIK Starost: 50 let Rojstni kraj: Lenart pri Gornjem Gradu Bivališče: Podvrh 31, Mozirje Izobrazba: diplomirani inženir gradbeništva Sedanje delo: poslanec v Državnem zboru, župan občine Mozirje Prejšnje delo: župan občine Mozirje Poročen: da Otroci: 3 Konjiček: čebelarstvo Politična usmeritev: Slovenska ljudska stranka Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: reševanje šolskega prostora in reševanje infrastrukturnih problemov ljudi v oddaljenejših zaselkih. Kaj je (bilo) slabo: premajhno sodelovanje med občinami Zgornje Savinjske doline, problemi pri zagotavljanju prostora za stanovanjsko gradnjo in poslovno dejavnost. Glavne naloge vašega programa: zagotoviti prostor in pogoje za stanovanjsko gradnjo, zagotoviti prostor za obrtno in podjetniško dejavnost, urediti trga v Mozirju in na Rečici, zaključiti šolske investicije, dogovor z državo za čim večje zavarovanje pred visokimi vodami, lastniško in statusno urediti področje Gaja (park, ribištvo, šport, spremljajoče dejavnosti). JOŽE KRAMER Starost: 47 let Rojstni kraj: Celje Bivališče: Varpolje 54, Rečica ob Savinji Izobrazba: diplomirani strojni inženir Sedanje delo: tajnik občine Mozirje Prejšnje delo: vodja proizvodne enote Kovinarstvo Ljubno Poročen: da (22 let) Otroci: 4, dve hčerki 21 in 19 let, dva sinova 16 in 10 let Konjiček: vrt, sadovnjak Politična usmeritev: SDS Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: modernizacija cest v okoliških krajih, začetek gradnje šole na Rečici, dograditev kuhinje in prekritje strehe na vrtcu v Mozirju. Kaj je (bilo) slabo: razprtije med nekaterimi občinami, ni bila rešena prometna ureditev trga Mozirje. Glavne naloge vašega programa: izdelati razvojno vizijo občine na gospodarskem in družbenem področju, izdelati program celostnega razvoja podeželja, pravilen pristop do turizma, malega gospodarstva in kmetijstva, ureditev trgov Mozirje in Rečica, izgradnja večnamenske dvorane v Mozirju in dograditev šole na Rečici, , v vseh naseljih zagotoviti zadovoljivo infrastrukturo. Občina Gornji Grad TONI RIFEU Starost: 48 let Rojstni kraj: Gornji Grad Bivališče: Attemsov trg 3, Gornji Grad Izobrazba: srednja, samostojni inovator Sedanje delo: župan občine Gornji Grad Prejšnje delo: inovator v svobodnem poklicu Poročen: da Otroci: dva sina Konjiček: nimam časa Politična usmeritev: član SDS Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: daje Gornji Grad dobil projekt daljinskega ogrevanja. Kaj je (bilo) slabo: prizadevanje države za izgradnjo radarja na Menini. Glavne naloge vašega programa: izgradnja centra za starejše občane, zaključek gradnje toplovoda, izgradnja mosta in ceste skozi Gornji Grad, priprave na devetletno šolo, izgradnja lekarne, ureditev obrtne cone za in parkiranja za tovornjake^ v Bočni priprave na gradnjo kanalizacije in obnova šole, v Novi Štifti priprave na gradnjo kanalizacije, izdelava projektov in gradnja mrliške vežice, izgradnja avtobusnih postaj. RAFAEL ŽEROVNIK Starost: 46 let Rojstni kraj: Ljubljana Bivališče: Dol 23 a, Gornji Grad Izobrazba: strojni tehnik Sedanje delo: vodja vzdrževanja v Smreki Prejšnje delo: -Poročen: da Otroci: 2 Konjiček: planinstvo, šport, šah Politična usmeritev: član SLS Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: ureditev infrastrukture Kaj je (bilo) slabo: neuresničene obljube Glavne naloge vašega programa: dokončati sedanji program občine. V tem trenutku je najbolj pomembno, da saniramo posledice hude poplave, i je prizadejala občino Gornji Grad in rešiti probleme, ki so ostali nerešene še po poplavi 1990. Za Bočno podpiram zamisel o daljinskem ogrevanju, v Novi Štifti pa izgradnja mrliške vežice in posodobitev infrastrukture. Občina Nazarje IVAN KREFL Starost: 49 let Rojstni kraj: Kokarje Bivališče: Nazarje Izobrazba: visoka Sedanje delo: direktor podjetja Prejšnje delo: direktor podjetja Poročen: da Otroci: 3 Konjiček: ni časa Politična usmeritev: evropska Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: vse kar se je doslej v občini naredilo. Kaj je (bilo) slabo: ogromna zadolžitev občine Nazarje, nič investicij v stanovanjsko izgradnjo, zapostavljanje razvoja kmetijstva in obrti. Glavne naloge vašega programa: dokončati začete investicije in jih racionalizirati, skupaj z državo začeti posege na vodotokih in preprečiti vnovične katastrofalne poplave, izgradnja občinskih stanovanj, zlasti za mlade družine, več posluha kmetijstvu, obrti in podjetništvu. IVAN PURNAT Starost: 55 let Rojstni kraj: Volog Bivališče: Volog 17, Šmartno ob Dreti Sedanje delo: župan občine Nazarje Prejšnje delo: direktor podjetja Poročen: da Otroci: 2 Konjiček: ribolov Politična usmeritev: neodvisen Kaj je (bilo) dobro v minulem obdobju: da je občina zaživela, se postavila na lastne noge in utrdila. Kaj je (bilo) slabo: nesodelovanje z nekaterimi sosednjimi občinami. Glavne naloge vašega programa: izgradnja šole in telovadnice v Nazarjah, sanacija poškodovanih cest in nadaljevanje posodabljanja cest do višje ležečih kmetij, odpravljanje ekoloških problemov z dokončno sanacijo onesnaženega zraka v Nazarjah, gradnja daljinskega ogrevanja, obnova in vzdrževanje kulturnih spomenikov, omogočiti pogoje za hitrejši razvoj industrije, kmetijstva in malega gospodarstva. Izmerili predvolilni utrip v treh občinah-n Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki Lokalne volitve 9« Račun bodo zaokrožili neopredeljeni! V uredništvu Našega časa smo, tako kot smo napovedali, v petek, 6. novembra, merili utrip med telefonskimi naročniki, volivci, z območij treh občin - Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Na območju Mestne občine Velenje smo v anketo zajeli 250 naključno izbranih telefonskih naročnikov (1 odstotek volilnih upravičencev), v občini Šoštanj 124 (2 odstotka volilnih upravičencev) in v Šmartnem ob Paki 44 (2,1 odstotka volilnih upravičencev). Vsem smo, zdaj ko je že jasno, kdo se bo v posamezni občini podal v tekmo za župana in katere liste za vstop v občinske svete so Koliko klicev za en Vzorec? V Velenju, kjer je bil vzorec 250 naključno izbranih telefonskih naročnikov, smo jih klicali 538, od tega jih je bilo 268 nedosegljivih, medtem ko jih je samo 20 sodelovanje v anketi zavrnilo. V Šoštanju smo imeli srečnejšo roko. Za vzorec 124 telefonskih naročnikov smo poklicali 182 naročnikov in le 13 tistih s katerimi smo vzpostavili zvezo ni hotelo ali ni želelo sodelovati v anketi. Drugi niso bili dosegljivi ali pa je bila številka, ki smo jo klicali, spremenjena. Najbolj "doma" pa so bili v Šmartnem ob Paki. Za vzorec 44 naključno izbranih telefonskih naročnikov smo jih poklicali 59. Od tega so le 4 sodelovanje zavrnili, medtem ko so bili drugi nedosegljivi. bile vložene, lahko postavili zelo določni vprašanji. Prvo je bilo: komu boste v nedeljo, 22. novembra, na lokalnih volitvah dali svoj glas za župana, drugo vprašanje pa seje glasilo: kateri listi boste dali svoj glas. Vsem, ki ste v telefonskem merjenju utripa sodelovali, se lepo zahvaljujemo. Mestna občina Velenje Že videno: Meh in De Costa ali...? Poglejmo štiri leta nazaj: v Mestni občini Velenje sta se v drugi krog županskih volitev uvrstila Srečko Meh (ZLSD), ki je v prvem krogu dobil 48,56 odstotka glasov in Anton de Costa (SDS), ki je tistikrat v prvem krogu dobil 14,95 odstotka glasov. Se zgodovina ponavlja? Po rezultatih naše ankete sodeč, bi se lahko. V drugi krog bi se po našem meijenju uvrstila ista kandidata Srečko Meh s 45,5 odstotka glasov in Anton de Costa z 9 odstot- odstotka glasov volivcev. Jasno pa je, da je treba računati še na armado neopredeljenih, precej več jih je pri volitvah za svet kot za župana, kar 53,56 odstotka. ZLSD LDS SDS SLS SKD DeSUS Zeleni Republikanci SND Naprej Slovenija SNS DS Nestran. lista Velenja Nestran. lista izvenmest. KS Neopredeljeni □ □ □ 10 20 30 40 Občina Šoštanj Drugi krog - Natek in Menili? Po rezultatih, ki smo jih dobili, lahko skoraj zanesljivo napovemo za volitve župana v občini Šoštanj drugi krog. Glede na precej kandidatov, šest jih je, ki se bodo potegovali za to mesto, je to pravzaprav pričakovano. Večino glasov si bodo po našem meijenju razdelili trije kandidati: Matjaž Natek (ZLSD) bi dobil 20 odstotkov glasov, Bogdan Menih (SDS) 17,50 odstotka in Cvetka Ti-naurejeva (neodvisna kandidatka), ki bi zbrala skoraj 11,67 odstotka glasov, medtem ko drugi trije: Marjan Jakob (SLS) z 4,17 li, ali pa zato, ker jim je pred odločitvijo komu bodo dali svoj glas, pomembno oboje, tako človek kot program, ki ga ta ima. Občinski svet: največ za SLS in SDS Pred štirimi leti se je v občini Šoštanj za vstop v svet potegovalo 9 list, vse so v svet tudi prišle. V 20-član-skem občinskem svetu so po 4 mandati pripadli SDS (zbrali so 17,3 odstotke glasov volivcev) in SKD (16,9 odstotka), po 2 ZLSD (10,3), Zelenim (10,5), SLS (11,2), LDS (11,1) in Listi za razvoj podeželja (10,7), po 1 mandat pa DeSuS-u (6,7) in Listi strankarsko neopredeljenih - za razvoj mesta in vasi (5,2 odstotka glasov). Naš utrip pa nakazuje, da bo tokrat nekoliko drugače. Predvsem v svet ne bodo prišle vse liste, ki kandidirajo, teh je letos kar 14. Največ Simpatij po naši anketi v Šoštanju žanjejo SLS (10,83 odstotka), SDS (9,17), ZLSD in Neodvisna lista za obnovo in razvoj občine Šoštanj (8,33), sledijo LDS (6,67), SKD in Zeleni (2,50), Lista za razvoj mesta in vasi (1,67), Lista Vladimir Videmšek, DeSuS in Republikanci (0,83). Ampak, računati je treba še na neopredeljene, teh je v Šoštanju še 45,83 odstotka. 50 60 Kakšna bi bila volilna udeležba? Po naših rezultatih zelo zelo visoka. V Mestni občini Velenje 84,4 odstotna, v občini Šoštanj kar 96,8 odstotna in v Šmartnem ob Paki 93,2 odstotna. Srečko Meh Anton De Costa Jožef Kavtičnik Adolf Štorman Neopredeljeni ki, lahko pa preseneti Jožef Kavtičnik (LDS), ki bi trenutno dobil 7,11 odstotka glasov, medtem ko Adolf Štorman (Republikanci) 1,42 odstotka. Na končne rezultate pa bo najbrž vplivalo tistih 36,97 odstotka volivcev, ki se do prejšnjega petka še niso mogli odločiti, komu bi dali svoj glas. odstotka, Leopold Kušar (DeSus) in Milan Kopušar (LDS), ta dva imata enak delež, 1,67 odstotka, za njimi precej zaostajajo. Naj spomnimo, daje pred štirimi leti že v prvem krogu slavil Bog-_ dan Menih (SDS) z nekaj več kot 52 odstotki vseh glasov volivcev. Takrat je imel za seboj močno zaledje, saj je bil skupni kandidat Zelenih, SDS, SKD in SLS. Tokrat ima SLS svojega kandidata, Zeleni so napovedali, da bianco menice ne bodo podpisovali v naprej, Slovenski krščanski demokrati pa se bodo tudi odločali po svoji presoji. Natkovo je mesto Šoštanj, medtem ko je okolica bolj Menihova, če lahko rečemo tako, Tinaueijeva pa dobiva približno enako število glasov tako v mestu kot v okoliških krajih. Ce lahko zanesljivo napovemo drugi krog, pa je to, katera dva od treh (Natek, Menih, Tinaurejeva) bosta v njem, že nekoliko manj hvaležno napovedovati. To pa zaradi dobrih 43 odstotkov tistih, ki so bili 16 dni pred volitvami še neopredeljeni, bodisi zato, ker se bodo odločali na osnovi programov, teh pa kaj dosti takrat še ni bilo videti, bodisi, ker se bodo o osebah, ki se potegujejo za mesto župana še pozanima- Občina Šmartno ob Paki Županski kandidati izenačeni! Vsi trije, Jože Robida (LDS in ZLSD), Ivan Rakun (SLS) in Alojz Podgoršek (skupna volivcev) imajo povsem enake možnosti! Dobili so vsak po 19,51 odstotka telefonskih glasov. Kdo od njih ima večje in kdo manjše možnosti, pa bo 22. novembra odločilo 41,46 odstotka tistih, ki se doslej o tem, komu bodo dali svoj glas še niso opredelili. Drugi krog je zelo zelo možen. Pravzaprav bo gotovo. Pred štirimi leti sta šla v drugi krog Ivan Rakun (takrat nestrankarski), ki je zbral 30,3 odstotka glasov volivcev in Jože Robida (LDS) z 28,2 odstotka. Svet bo bolj "pisan"? Merjenje utripa za volitve v Svet občine Šmartno ob Paki je bilo precej zapleteno. Pri njih velja namreč za volitve večinski volilni sistem. Vsaka volilna enota, te pa so v Šmartnem ob Paki za volitve članov sveta štiri, ima svoje kandidate med katerimi bodo volivci v prvi volilni enoti med osmimi ter v drugi volilni enoti tudi med osmimi kandidati volili po tri člane občinskega sveta, v tretji volilni enoti med štirimi in v četrti med šestimi kan- Alojz Podgoršek Neopredeljeni Mestni svet: več kot polovica še neopredeljenih V Mestni občini Velenje se je pred štirimi leti za vstop v svet potegovalo 15 list, tokrat se jih 16. 33 mandatov v svetu so dobili: ZLSD 7 (zanje je glasovalo 19,1 odstotka volivcev), LDS 6 (z 16,3 odstotka), SDS 4 (12,3), po 3 SLS (9,7), SKD (8,1), DeSuS (7,8), 2 Republikanci (6,0 odstotka glasov), po 1 pa SDA (4,9), Zeleni (4,1) ter Lista za razvoj mesta in vasi (3,5 odstotka glasov volivcev). Kako bi utegnilo biti tokrat? V vrhu precej podobno: ZLSD bi zbrala 15,64 odstotka glasov, LDS 11,85, SDS 5,69, SLS 2,84, DeSUS in SKD po 2,38, Zeleni in Republikanci po 1,42, SND, Naprej Slovenija, Nestrankarska lista izven mestnih KS, SNS, Nestrankarska lista Velenja in Demokrati Slovenije pa bi po našem merjenju dobili po 0,47 SLS SDS Neodvisna lista za... Šoštanj ZLSD LDS SKD Zeleni Lista za razvoj mesta in vasi Vladimir Videmšek DeSUS Republikanci Neopredeljeni P □ : ] didati, pa po dva člana občinskega sveta. Po našem merjenju bi se utegnili v svet občine Šmartno ob Paki v prvi volilni enoti v svet uvrstiti Franc Drofelnik (SKD), Rudolf Ježovnik (SKD) in Frančišek Fužir (SLS), neopredeljenih pa je v tej volilni enoti še 27,27 odstotka volivcev, v drugi volilni enoti Jože Robida (LDS), Bojan Prašni-kar (skupna volivcev) in Alojz Polak (LDS), neopredeljenih je še 36,36 odstotka, v tretji volilni enoti enoti Frančiška Krbavac (SKD) in Franc Podgoršek (LDS), neopredeljenih je še 18,18 odstotka, v četrti volilni enoti pa Bojan Kladnik (LDS) in Boris Krevzel (ZLSD), neopredeljenih pa je še 45,45 odstotka volivcev. Naj spomnimo, daje bila dosedanja sestava šmarškega občinskega sveta: 5 sedežev LDS in 5 sedežev SKD. Po naši projekciji pa bi lahko bilo zdaj: 4 sedeži za LDS, 3 za SKD, 1 za SLS, 1 za ZLSD in 1 sedež za strankarsko neopredeljenega kandidata. i i i i i =f= 10 15 20 25 30 35 40 45 50 mama IP EMMl Na obisku pri Rezoničnikovih v Belih Vodah "Ni nas strah prihodnosti, če.. Dan po obilnih padavinah nas je pot vodila v Bele vode. Prve letošnje snežinke so pobelile naravo in že od Flor-janskega grabna dalje nas je spremljala idilična pokrajina s čudovitim pogledom na s soncem obsijane hribe. Z drobnim peskom posuta ozka, vijugasta in strma cesta, po kateri seje v dopoldanskem času le malokdo spustil v dolino, nam je vonj po zimi in tegobah, ki jih zna povzročiti, približala precej bolj kot v dolini. Nad podružnično osnovno šolo v Belih Vodah smo zagledali naš cilj - kmetijo Ivana in Vere Rezoničnik. "Saj ne vem, kje je živeti bolje - v dolini ali na hribu," smo po uvodnih besedah povprašali gospodinjo Vero. "Če si v dolini, te lahko doletijo poplave, če si v hribih, pa plazovi", smo nadaljevali. "Pri nas se menda slednjih ni treba bati, ker je tu v glavnem skalnat svet in na kamnu malo zemlje. Imamo kar težave, ko kosimo, ker kosa često zareže vanj. Letos imamo malo prej zimo kot vi v dolini, čeprav takšnih razlik, ko so bile včasih, v času setve ni, " nam je odgovorila gospodinja. Rezoničnikovi so eni tistih kmetov v Dolini, ki nameravajo v bližnji prihodnosti preusmeriti dejavnost in se tako pripraviti na prihajajoče čase. Pobudo za takšen korak so slišali na Kmetijski zadrugi Šaleška dolina, o njej razmislili in se odločili. "Pripravljamo vse potrebno, da bi se Od leve proti desni: gospodar Ivan, gospodinja Vera in sin Robi: "Zaradi omejenih možnosti kmetovanja nimamo velike izbire: govedoreja ali les. Za zdaj smo izbrali prvo." namesto prireje mladega pita-nega goveda ukvarjali z mlečno proizvodnjo. Za bika danes dobiš toliko kot pred dvema letoma, pri mlečni proizvodnji pa je nekaj več zaslužka. Delati tako moraš pri eni ali pri drugi," je pojasnil odločitev gospodar Ivan. Pri zadrugi so se pogovarjali o možnostih najetja kredita za ureditev proste reje. Za to bi morali hlev, ki so ga zgradili pred 15 leti, podaljšati za približno 5 metrov. To pa ni tako enostavno. "Že 2 leti se namreč trudimo, da bi pridobili potrebne papirje za razširitev. Ko smo gradili hlev, ni bilo ovir, sedaj so ugotovili, da stoji objekt na prvem kmetijskem območju. Se sreča, da kakšnih drugih večjih težav ni- mamo oziroma smo jih tako navajeni, da jih niti ne vidimo. Ob tem moram povedati še eno resnico: midva z ženo bi bila že zdavnaj spet v službi, če ne bi imeli gozda. Plačilo za bike dobimo enkrat na leto, položnice je potrebno plačevati vsaki mesec in tudi živeti." Trenutno imajo v hlevu 36 glav živine, s preusmeritvijo proizvodnje nameravajo čredo zmanjšati na približno 20 krav. 100 hektarjev meri Rezo-ničnikova kmetija, ki daje kruh Ivani, Veri, njunima sinovoma, pri delu pa jim pomaga še teta Ivanka. Predvsem so to travniki in pašniki, nekaj malega je tudi njiv. Kmetija leži na 820 m nadmorske višine, travniki in pašniki Stanko Zagožen z Ljubnega ob Savinji: "Lepota je v samostojnosti odločanja" Stanko Zagožen iz Tera pri Ljubnem je postal kmetovalec skoraj po naključju. Ni seveda nobeno naključje, da seje rodil in rasel na veliki kmetiji, "prisilno naključna" je bila odločitev, da prevzame kmetijo. "Kmetovanje me ni posebej zanimalo, bolj sem se nagibal k temu, da bi potoval po svetu in ga spoznaval, a se je ohrnilo drugače. Bratje in sestre so po vrsti odhajali od doma, se zaposlili drugje, si ustvarili družine in doma sem ostal sam s staršema, ki dela na veliki kmetiji sama nista zmogla, odločitev torej ni mogla niti "sporna" in pri sedemindvajsetih letih sem prevzel kmetijo. Vsakomur je jasno, da delo na kmetiji in njeno vodenje pomeni precejšnja odrekanja, če želiš uspeti in da ima kmetovanje dobre in slabe plati. Slabo je, da si kmet 24 ur, da si ne moreš privoščiti daljših dopustov in še kakšne ugodnosti, dobro pa je, da si neodvisen in samostojno odločaš," pravi Stanko Zagožen. Pogovor z njim tudi ni naključen. Letos je namreč prejel zlato priznanje Zadružne zveze Slovenije "za trajen doprinos k razvoju zadružništva." Zelo visoko priznanje pomeni čast zanj osebno in za vse uspešne zadružnike. Tako meni tudi sam: "To je bilo veliko presenečenje, ki ga res nisem pričakoval. Res je to priznanje za dobro in kakovostno delo, vendar bi si ga zaslužili tudi drugi dobri kmetovalci in zadružniki." V zadrugo je bil vključen že oče in zato je Stanko njen član vse od začetka, dobrih petnajst let je delaven v različnih zadružnih organih, v prejšnjem mandatu je bil tudi predsednik njenega sveta. "V tistem obdobju smo bili "deležni" novega zakona o zadružništvu, ki pa ni bil posebej dobro premišljen. Zlasti ne zaradi tega, ker je zadruge izenačil s podjetji, povsem jasno pa je, da pogojev gospodarjenja in poslovanja niti primerjati ne moremo. Posledica je bila, da so se velike zadruge delile na majhne, te pa komaj životarijo. V Zadrugi Mozirje smo vendarle uspeli ostati neokrnjeni, zdaj smo druga največja zadruga v Sloveniji, posebej pomembno pa je, da zadruga posluje pozitivno," je nadaljeval Stanko. Seveda ni le zadružni "funkcionar." Njegovih 6000 kokoši nesnic na leto znese 1,5 milijona jajc, iz njegovega hleva na leto odide 30 plemenskih telic, razumljivo vse preko zadruge. Mimogrede, Stanko Zagožen je v tem obdobju tudi predsednik občinskega sveta na Ljubnem, s kmetijsko politiko pa ni prav zadovoljen. "Kmetijska politika je kmetom sicer naklonjena, vendar precej šepa in kasni izvajanje. Zaradi tega se pojavlja nezaupanje kmetov do svetovalnih služb in zadrug. Primer so strogo "birokratski" razpisi za področje kmetijstva. Če nisi izredno pozoren, jih mimogrede zamudiš, potem pa se znajdi kakor veš in znaš, tudi sredstva nam nakazujejo več kot počasi." Tehtni so razlogi za vključevanje v zadrugo, nekaj jih je Stanko opredelil: "Povezovanje v zadrugo je nujnost in je edini način, da naši izdelki pridejo pravočasno na tržišče. Proučevanje trga in plasiranje izdelkov nanj terja visoke stroške, kijih posamezniki ne bi zmogli. Seveda pa je prihodnost kmetijstva odvisna od države. Če nam bo uspela zagotoviti dobre začetne pogoje, bomo tudi kmetovali in poslovali uspešno," je poudaril Stanko Zagožen. mjp so nekoliko nižje. "Zaradi strmin se mi, v primerjavi z drugimi, ne smemo preveč pritoževati. Za spravilo krme smo kupili primerne stroje. Tam, kjer ne gre, pa popasemo." Vera in Ivan upata, da bo kmetijo prevzel "ta mal", ki se je po končani poklicni šoli za avtomehanika odločil za nadaljnje izobraževanje. Delo s stroji, pravi Ivan, se mu bolj poda kot starejšemu Robiju, absolventu Univerze za elektroniko v Mariboru. Prihodnost kmetije je v tem trenutku v Verinih in Ivanovih mislih povezana najprej s preusmeritvijo v mlečno proizvodnjo."Potem bomo videli, kaj bo. Če nam bo družba priznala primerno plačilo za vloženo delo, nas ni toliko strah prihodnosti. 15 let sem delal v industriji in vem, koliko sem v 8 urah moral narediti za določeno plačo. In ko to primerjam s sedanjim delom in zaslužkom,..." Pred časom so si Rezoničnikovi uredili stanovanjsko hišo in tudi o možnosti razvoja kmečkega turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji so pomislili. "Ampak, midva nisva za to. Če bodo imeli mladi take želje, zakaj pa ne," sta še poudarila ob koncu pogovora Rezoničnikova. ■ tp Krajevna skupnost Lokovica Letos zagotovo začetek izgradnje Končno od besed k dejanjem so zagotovo porekli v minulih dneh nekateri krajani krajevne skupnosti Lokovica v pogovoru o več let načrtovani izgradnji toplovodnega omrežja. Začetek izgradnje je namreč tik pred zdajci in če bo vse po sreči, bodo stroji na trasi konec tega meseca ali v prvi polovici prihodnjega. Odvisno od tega, kdaj bodo znani rezultati pogovorov z dobavitelji materiala. Viki Drev, predsednik komisije za pripravo in vodenje naložbe (imenoval jo je župan občine Šoštanj Bogdan Menih, v njej pa ima polovico predstavnikov krajevna skupnost, preostalo polovico občina, Zavod za urbanizem kot projektant in Komunalno podjetje Velenje kot bodoči upravljalec) nam je povedal, da so izvajalca del že izbrali. Pogodbe pa za zdaj z njim še niso podpisali, ker bi radi pred tem razčistili vsa odprta vprašanja. "Izkušnje, ki smo si jih nabrali pri izgradnji toplovoda v Topolšici tako narekujejo. V tem trenutku se dogovarjamo z dobaviteljem materiala o postopni dobavi in postopnem plačilu. Prav tako pa smo v pogovorih z republiškim ministrstvom za okolje in prostor o ekološkem kreditu pod najboljšimi pogoji in o možnostih za pridobitev nepovratnih sredstev. Začetek gradbenih del smo načrtovali ta mesec, in če se bomo o vsem dogovorili, potem tako tudi bo. Sicer pa malo kasneje, saj bi radi priključili naročnike na toplovodno omrežje naslednjo kurilno sezono." V prvi fazi bodo gradili toplovod v coni A (v širši okolici doma krajanov), kjer se je za priključitev na omrežje odločilo približno 100 gospodinjstev. Hkrati s tem bodo urejali vse potrebno za priključitev tudi 54 gospodinjstev v coni B in v Podgorju. Tu se bodo izgradnje lotili takoj, ko bodo končali predvidena dela v coni A. Naložba bo, po razpisu, vredna 301 milijon tolarjev. V letošnjem občinskem proračunu so zanjo predvideli 30 milijonov SIT. Toplifikacija do hiše bo vsako gospodinjstvo veljala približno 470 tisoč tolarjev, naročniki pa jih bodo lahko plačali po obrokih. ■ tp 32. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije Kar štiri prvonagrajene naloge LJUBLJANA - Pred nedavnim je v Ljubljani potekalo 32. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Na njem so sodelovali tudi udeleženci gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v minulem šolskem letu. Zanj so poslali pet nalog, posebne komisije pa so kar štirim dodelile prvo nagrado. Med 31 nalogami s področja biotehnologije je zmagala naloga z naslovom Razvoj sonaravnega travnika na Kavčnikovi domačiji, avtoric Polone Strahovnik in Urške Videmšek ter mentorice mag. Nives Kugonič. Andrej Le-sjak ter mentorica mag. Marta Svetina sta podpisana pod prvonagrajeno nalogo z naslovom Onesnaženost tal s težkimi kovinami ob prometnih cestah v Šaleški dolini. Zmagala je v konkurenci 12 nalog s področja ekologije. V konkurenci devetih nalog s področja etnologije je prvo nagrado dobila naloga Maje Drev in mentorja mag. Jožeta Hudalesa Primerjava družin v Topolšici od 1806 do 1910 (vsi avtorji so dijaki Marini c Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje). S področja sociologije pa je bila najboljša naloga Vpliv ročk glasbe na srednješolsko mladino. Izdelali sta jo dijakinji Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti ŠCV Karmen Mari-nič, Dijana Tutič, njuni mentorici pa sta bili Lilijana Martine in Tea Selič. Čestitamo! ■ tp Gaberke, 7. novembra - Kaj klav-eren je bil pogled v dvorano gasilskega doma v Gaberkah, kjer je potekalo 3. kviz tekmovanje mladih gasilcev Gasilske zveze Velenje pod naslovom Kdor zna pa zna. Organi-zatoiji lanskoletnega so bili Škalčani, letos pa člani mladinske komisije PGD Gaberke. 10 ekip seje zanj prijavilo, tekmovanja so se udeležile le štiri. Pri izpolnjevanju vprašanj v pisnem, nato še v ustnem delu so bili najboljši mladi gasilci iz Škal, drugo mesto sta si delili ekipi Gaberk in Šentilja, četrti so bili mladi gasilci iz Lokovice. ■ tp Mlade gasilce je najprej čakal pisni, nato še ustni del tekmovanja OBVESTILO! Radarji in poostren nadzor Skoraj ne mine konec tedna, da ne bi policisti na celjskem izvajali poostrenega nadzora v prometu. Na območju Velenja bo tak nadzor spet v petek in soboto, posebna pozornost bo veljala prihofizičnemu stanju voznikov, zato pazite, kako se boste vračali domov, če boste martinovali. Radar lahko na območju Policijske postaje Velenje pričakujete na cesti že jutri (petek) popoldne, v ponedeljek dopoldne in torek popoldne. V sredo pa bodo policisti začeli novo preventivno akcijo z naslovom Varna zimska vožnja. Zadnji, sobotni, poostren nadzor v prometu, bo v neprijetnem spominu ostal devetnajstim voznikom na Celjskem. Desetim zato, ker jih po obisku sodnika za prekrške čaka prenehanje vozniškega dovoljenja, saj jim je alkotest ob kontroli pokazal več kot 1,5 promil alkohola v organizmu, enaka kazen pa čaka še devet tistih, ki so preizkus odklonili. ■ mkp Žal se v zadnjih dneh naši varčevalci soočajo z neobičajno dolgimi vrstami pred bančnimi okenci, kar je v popolnem nasprotju s hitro in kvalitetno opravljenimi storitvami, h katerim v Banki Velenje d.d., Velenje, bančni skupini Nove Ljubljanske banke vseskozi težimo. V sredstvih javnega obveščanja ste gotovo že zasledili informacije o reformi plačilnega sistema v R Sloveniji. Plačilni promet se namreč iz institucije, ki je do sedaj opravljala te storitve, APR prenaša v banke, prenos pa spremlja niz zakonskih določil in odredb, ki jih moramo v banki izpolniti in jih tudi ustrezno programsko podpreti. Celotna prenova tega sistema je torej v nekakšnem prehodnem obdobju. Varčevalcem, ki razpolagajo z bančno kartico in osebno številko zato svetujemo, da v čim večji meri uporabljajo storitve naših bankomatov, posebej pa poudarjamo možnost plačila položnic in drugih plačilnih nalogov na BA v ekspozituri Rudarski, Nakupovalni center, Mozirje in agenciji Smatno ob Paki. Prihranili boste svoj čas in čas varčevalcev, ki te možnosti še nimajo. ® banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Premogovnik Velenje z opremo pomaga rudnikom osrednje Bosne Naložba vredna okoli 61 milijonov tolarjev naposled končana Tisoč ton bo potovalo po železnici Nove ambulante za mladinsko zobozdravstvo VELENJE, 5. novembra - V petek opoldne so v zdravstvenem domu s priložnostno slovesnostjo, ki so jo popestrili učenci osnovne šole Gustava Šiliha in pevci moškega zbora Kajuh, v drugem nadstropju stare zgradbe, predali namenu nove ambulante mladinskega zobozdravstva. Naložba je bila precejšen finančni zalogaj, saj je veljala kar 61 milijonov tolarjev, od tega je 22 milijonov prispeval občinski proračun, ostalo so v zdravstvenem domu zbrali sami. "Posebej bi rad poudaril, da so bili vsi zelo strpni, ko smo se pogovarjali o tem, kako organizirati zobozdravstvo, gre za vprašanje - privatizacija da ali ne - pomembno pa je, da ostane čim več zdravnikov in zobozdravnikov v eni stavbi, saj imamo tako občani manj težav z iskanjem, zaposleni več možnosti za delo, pa tudi stroški so nenazadnje manjši," je ob otvoritvi dejal župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Direktor Zdravstvenega doma Velenje Jože Zupančič pa je naglasil razumevanje in pomoč velenjskega gospodarstva, posebej Premogovnika Velenje. Ta je bil doslej vedno soudeležen, pa naj je šlo za posodabljanje prostorov ali za tehnično opremljanje ambulant. Pomaga pa tudi širše slovenskemu zdravstvu. Veliko zaslug za to, ga je do otvoritve naposled le prišlo ima vodja zobozdravstva Miloš Ležaič. "To je samo uresničitev ideje, ki je nastala že pred desetimi leti, v času, ko smo načrtovali prenovo celotnega zdravstvenega doma. Vmes je bilo seveda obdobje, ko se je spremenil sistem financiranja v zdravstvu, ko je bil čas, ko se res ni dalo narediti ničesar, do takrat, ko nam je naposled le uspeli." Petkova otvoritev je bila velik dan tudi za vodjo referata za zdravstveno vzgojo in preventivo Cito Stopar. Referat deluje za vse tri občine že šestnajst let, ponaša se z izjemnimi rezultati, pa čeprav so doslej ves čas morali delati v nemogočih pogojih. Preventivno delo velenjske zobozdravstvene delavce uvršča v slovenski vrh. "Danes se mi je uresničila dolgoletna želja in zelo sem srečna," je rekla Stoparjeva. Morda zanimiv podatek s tega področja: leta 1982 so imeli učenci konec 8. razreda v poprečju kar 15 prizadetih zob zaradi zobne gnilobe, lani samo še 3,44 v poprečju. To so veliki uspehi! V velenjskem zobozdravstvu so pridobili sedem ambulant za potrebe mladinskega zobozdravstva ter eno rezervno, tri specialistične zobne ambulante (dve za potrebe ortodontije in eno za potrebe pedontološke specialistične dejavnosti), kabinet za zobozdravstveno vzgojo, zobotehnični ortodontski laboratorij in prostor za avtomatsko obdelavo podatkov. ■ Milena Krstič - Planine Mesec in pol prek koncem leta v Premogovniku Velenje pospešeno sklenjujejo letošnji proizvodni načrt. Naravnan je na višino 4 milijone 50.000 ton nakopanega premoga, računajo, da ga bodo izpolnili do Božiča. Najbrž se bo letos po dolgem obdobju tudi prvič zgodilo, da bodo poslovno leto pozitivno. V teh dneh pa že vneto kujejo strategijo za leto 1999. V soboto so sklenili tridnevno strateško konferenco, kjer so definirali videnje proizvodnje in pogojev poslovanja v prihodnjem letu, ko bo potekala montaža čistilnih naprav na bloku 5 v TEŠ in bo treba biti pri spremljanju poslovnih dogodkov in morebitnih težav izjemno pozoren. V Premogovniku Velenje pa se v teh dneh ukvarjajo še z nečim: uresničujejo idejo o pomoči rudnikom v Bosni in Hercegovini. Slovenska vlada je na seji 29. oktobra potrdila pogodbo, ki sojo podpisali Premogovnik Velenje, Rudniki uglja Bosna, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, opredeljuje pa pomoč Premogovnika Velenje bosanskim rudnikom. O tej pomoči smo se pogovarjali z direktorjem Premogovnika Velenje dr. Francem Žerdinom. O O čem konkretno govori ta pogodba? DR. FRANC ŽERDIN: "O tem, da bo Premogovnik Velenje za ponovno vzpostavitev proizvodnje v rudnikih premoga v srednji Bosni zagotovil odkopno podporje. Gre za 58 sekcij tega podporja, za pomoč v transporterjih in za napredovalno-nakla-dalni stroj s pripadajočo elektro-strojno opremo in za uvajanje te opreme na področju Zenice, za pomoč pri montaži in vzpostavitvi proizvodnega procesa." # Bodo v Bosno in Hercegovino Dr. Franc Žerdin: "Vlada je pogodbo o pomoči Premogovnika Velenje bosanskim rudnikom že potrdila." odšli tudi vaši ljudje? DR. FRANC ŽERDIN: "Predvideno je, da bi naši ljudje pomagali pri vzpostavitvi proizvodnje. Že zdaj pa izobražujemo bosanske inžinerje. Trenutno štipendiramo dva vodilna rudarska inžinerja iz Rudnikov uglja Bosna. Na tromesečni aktivni praksi spoznavata kako teče proizvodni proces pri nas in s kakšnimi problemi se utegnemo srečati pri vzpostavitvi proizvodnje v njihovih pogojih." O Kdaj računate, da bi lahko prva oprema odpotovala v Bosno? DR. FRANC ŽERDIN: "Pogodba predvideva, da naj bi do 20. novembra že poslali vso opremo. To imamo že pripravljeno. V naslednjih dneh pričakujemo inšpekcijski pregled ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter ministrstva za gospodarske dejavnosti, da ugotovijo, ali je oprema pripravljena tako, kot mora biti, in ali je pravilno specificirana. Bosanska stran je to že naredila. Takoj za tem bo okoli tisoč ton opreme naložene na vlake, ki jo bodo odpeljali v Bosno." O Če bi to opremo in pomoč pretopili v denar, za kako velika sredstva gre? DR. FRANC ŽERDIN: "Če bi kupovali novo opremo, bi stala 423 milijonov tolarjev, ker pa gre za opremo, ki je bila v velenjskem premogovniku že uporabljena, gre za okoli 100 milijonov tolarjev vrednosti. K tej pa je treba prišteti še okoli 60 milijonov stroškov za remont, okoli 20 milijonov tolarjev transportnih stroškov in okoli 20 milijonov tolarjev stroškov za uvajanje montaže." ■ Milena Krstič - Planine 6. kongres sindikata Tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije Prisrčen program so pripravili učenci OŠ Gustava Šiliha. Novi prostori so res lepi. Tudi pol meje! Velenje, 6. novembra - Na 6. kongresu Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije, ki je potekal v veliki dvorani hotela Paka v Velenju, so udeleženci ob oceni dela sindikata v minulem štiriletnem obdobju ugotavljali, da dejavnost, v kateri so zaposleni, še ni prešla vseh pravih tektonskih sprememb in tranzicijskih procesov. Posledice tega so pogosto zelo usodne zlasti za številna delovna mesta. Da v nekaterih podjetjih še lahko delajo, gre pripisati zasluge predvsem delavcem, ki na svojih ramenih najbolj občutijo boj za obstanek. Prav tako so opozarjali, da je nova zakonodaja bolj pisana na kožo delodajalcem kot delojemalcev, in da so nemočni v prizadevanjih za izboljšanje svojega položaja. Med največje uspehe sindikata je njegov predsednik Anton Rozman uvrstil kolektivno pogodbo za to dejavnost, ki je v nekaterih okoljih zaradi slabega gospodarskega položaja povsem ne uresničujejo. Čeprav menijo, daje več vredno delovno mesto kot slaba plača, so prepričani, da ima njihovo potrpljenje svoje meje. Kongresa seje od 91 udeležilo 74 delegatov, v ta sindikat pa je vključenih približno 35 tisoč delavcev. Med gosti je bil tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. e ima svoje Olga Ovčjak Zbranim je spregovoril predvsem o tem, kako daleč so v pogajanjih glede pokojninske reforme. Kongres je potekal pod geslom ZA delovna mesta, višje plače, boljše delovne pogoje in varno pokojnino. Prav to pa bodo tudi temeljne usmeritve za delo tega sindikata v prihodnje. Ob koncu so opravili še volitve in za predsednika znova izvolili sedanjega Antona Rozmana. In kaj si od kongresa obetajo v posameznih okoljih? Poldka Šlutej, članica republiškega odbora tega sindikata, sicer pa sindikalna aktivistka v Elkroju, poslovni enoti v Šoštanju: "Iz izkušenj izpred štirih let si ne obetam veliko. Na ravni podjetja je naš sindikat sicer uspel z nekaterimi Sonja Oštir zahtevami, drugih nam najbrž ne bo uspelo uresničiti. V boju z delodajalci smo delavci nemočni, saj je zakonodaja precej bolj na njihovi kot na naši strani. Se trudijo, da bi bili dobri z nami, kolektivno pogodbo uresničujejo do meje, kdo katere še lahko trdijo, da jo izpolnjujejo. Razlogi za tako slab položaj naše dejavnosti? Politika." Nič posebnega si od kongresa ne obeta tudi sindikalna zaupnica v poslovni enoti Industrije usnja Vrhnika v Šoštanju Sonja Oštir: "Pred sindikalnimi delavci so težki časi. Zakonodaja je na strani delodajalcev in delavci smo raje tiho, kot pa da bi glasneje zahtevali svoje pravice. Ker se bojimo, da bomo pri tem potegnili kratko, smo med sabo neenotni. Vključujemo se v za- Poldka Slutej stavljene cilje za boljše gospodarjenje, vendar slabo kaže znova za nas delavce. Nič optimističnega ne pričakujem od jutrišnjega dne." "Agonija v tekstilni industriji se vleče predolgo, delavci smo nemočni in se na zahteve po pravicah različno odzivamo. Ker se pač bojimo za svoja delovna mesta. S pogajanji, skupnimi močmi, upam bomo lažje kos zahtevam, ki so pred nami. Podpis kolektivne pogodbe je sicer precejšen napredek, vendar je moč delodajalcev nad delavci prevelika, da bi lahko dosegli vse tisto, za kar se zavzemamo," je menila Olga Ovčjak, predsednika sindikata v velenjskem M clubu. 1994 Na dvanajsti strani sedeminštiridesete številke Našega časa so 24. novembra leta 1994 objavili tudi članek z naslovom "Moralo je preteči precej časa!": Prejšnji petek so predali svojemu namenu 3200 m dolgo asfaltirano cesto Zavod-nje - Šentvid - Črna. Denar za približno 51 milijonov vredno naložbo je prispevala republika. Se bodo ob letu veselili tudi na stičišču Šaleške in Koroške. Direktor Republiške uprave za ceste Anton Šajn nam je med drugim še povedal, da načrtujejo v prihodnjem letu nadaljevanje začetih del pri posodabljanju ceste Zavodnje - Šentvid. Za ta namen imajo predvidenih 20 milijonov tolarjev." Vsi, ki ste se v prvih dneh novembra leta 1998 (torej skoraj štiri leta po dani obljubi direktorja Republiške uprave za ceste) vozili na cesti Zavodnje - Šentvid veste, da je cesta od Kopina do Slemena še vedno popolnoma enaka, kot v letu 1994. Obljube so eno (v teh dneh jih imamo zopet polna ušesa), dejstva pa povsem nekaj drugega! Zadnja, dvainpetdeseta številka Našega časa v letu 1994, je izšla 29. decembra. V kolofonu časopisa, ki je veljal 100 SIT (za trimesečno na- ročnino so morali naročniki odšteti 1.100 SIT), so zapisali tudi tole: "Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič - Planine, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta (oblikovalca), Klara Pavšer (lektorica)." Na naslovnici te številke je uredništvo svojim bralcem takole zaželelo novoletno čestitko oziroma najboljše želje v letu, ki je prihajalo: "Drage bralke, spoštovani bralci! Naj bo leto dobro ali slabo, vsako se izteče. Še nekaj dni in stopili bomo v novo 1995. leto. Naj se za vas začne veselo, z dobro voljo in iskricami sreče v očeh in naj bo takšno vse leto. Naš časopis vam bo tudi v prihodnje prinašal, želimo si, čimveč dobrih novic; zato naj se naše četrtkovo druženje nadaljuje v vaše in naše zadovoljstvo tudi v novem letu. Kot je dejal pesnik Zupančič, za hip zdaj pozabimo, kaj nas muči, kozarce dvignimo in proti luči skoz nje poglejmo: zlat se dan nam svita. Vsi, ki ustvarjamo časopis." Le še dober mesec nas loči, pa si bomo lahko zopet zaželeli kaj lepega in veselega v zadnjem letu tega tisočletja. ■ dk Savinjski zbornik Po 10 letih spet med občani Žalec, 4. novembra - V Savi-novi hiši v Žalcu so na novinarski konferenci predstavili sedmo številko Savinjskega zbornika, ki ga v tem okolju izdajajo že od leta 1957 dalje. Kot sta povedala župan občine Žalec Milan Dob-nik in odgovorni urednik zbornika, zgodovinar Branko Goro-pevšek so prejšnji izhajali vsakih pet let, od zadnje do nove izdaje svojevrstne kronike najbolj razburljivega obdobja pa bilo potrebnih 10 let. Založila in izdala ga je Občina Žalec, projekt pa je stal 4,5 milijona tolarjev. Goropevšek je med drugim še povedal, so ga zastavili nekoliko dmgače kot prejšnje. V njem niso zgolj znanstveni prispevki z različnih področij, ampak tudi kronika doline zelenega zlata -Spodnje Savinjske. Na 384 straneh je 65 avtorjev v 75 prispevkih poskušalo predstaviti vse oblike javnega življenja v občini. Predstavili so jo v 10 sklopih, in sicer Osvajanje Slovenije, Desetletje sprememb, Zelena moja dolina, Šolstvo, Šport, Kultura, Naši likovni, naši besedni ustvarjalci, najobsežnejše poglavje pa pred- Zbornik so na novinarski konferenci predstavili: (od desne proti levi): žalski župan Milan Dobnik, ki je zanj prispeval nekaj prispevkov, Anka Krčmar, članica uredniškega odbora za področje kulture ter urednik Savinjskega zbornika Branko Goropevšek. stavlja društveno življenje, ob koncu zbornika pa je še rubrika Da ne pozabimo. Po Goro-pevškovih besedah je Savinjski zbornik, poleg celjskega, najbolj uporaben dokument pri iskanju najrazličnejših podatkov za to okolje. Zbornik je izšel v nakladi 800 izvodov, od tega so jih polovico že prodali. ■ tp Galeriji KC IN Velenje in Kulturnica Karel Zelenko s podobami vsakdanjika V petek zvečer so v Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje odprli novo, tudi tokrat izredno zanimivo razstavo del priznanega slikarja Karla Zelenka. Del od 33 razstavljenih del je razstavljen tudi v Galeriji knjigarne Kulturnica, zato se je otvoritev odvijala na obeh mestih. V kulturnem programu sta za prijeten glasbeni uvod k otvoritvi poskrbeli violinistka Andreja Mohorič in violončeli-stka Jerica Žgeč, obe profesorici na velenjski glasbeni šoli. Karel Zelenko je rojen v Celju. Po končani srednji šoli je nadaljeval študij na Umetno-obrtni šoli v Ljubljani in v Gradcu ter na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je diplomiral na oddelku za kiparstvo. Potem je končal še specialko za grafiko pri prof. Božidarju Jakcu, študij paje nadaljeval na specialki za slikarstvo pri prof. Gabrijelu Stupici. Udejstvuje se kot grafik, slikar, keramik in ilustrator. Razstava "Podobe vsakdanjika" zajema pregled njegovega slikarstva iz šestdesetih let, pa vse do danes. "Pregled teh ali katerih koli izbranih slik nas prepriča, da je Karel Zelenko že zgodaj izoblikoval svoj slog, ki se v teh letih ni veliko spreminjal; vedno je čist v rokopisu in jasen v izrazu," meni vodja galerije Milena Koren Božiček, ki je na otvoritvi številnim ljubiteljem likov- Otvoritve razstave se je že v Galeriji KC IN udeležilo veliko ljubiteljev dobrega in lepega, večer pa se je nadaljeval še v Kulturnici, kjer se je razvil v živahen kulturni večer. ne govorice predstavila avtorja, ki se je otvoritve tudi udeležil. Razstavo je odprl dr. Emil Roje, sekretar uprave Gorenja d.d., kije razstavo tudi finančno podprla. Med drugim je dejal: " Pred dvema letoma smo se z avtorjem razstave spoznali v likovnem razstavišču Gorenja. Navdušil in prepričal nas je s svojo sporočilnostjo. Že tedaj je bilo jasno, da se bomo z umetnikom še srečevali in danes je, v naše zadovoljstvo, vnovična priložnost za soočanje s svojstvenimi likovnimi simboli njegovih podob vsakdanjika. Pred nami je znova kot pristaš zamisli o umetnosti, ki mora biti razumljiva vsakomur. Prepričljivo nam prikazuje nasprotja, ki imajo neredko paradoksen izpovedni učinek, opozarja nas na stanja človekove osamljenosti in pojave odtujenosti ter razkroja medčloveških odnosov..." Zanimiva razstava, res vredna ogleda, bo odprta do 2. decembra letos. ■ Bojana Špegel Turistična vinska pot Šentilj Marsikdo ne ve, da je na območju Šentilja, posebno v Zgornjih Lazah in na obronkih Ložnice, vse bolj razvito vinogradništvo. Nekoč smo poznali "šentilj-sko izabelo" kot osrednjo zvrst vina tega kraja. Kultura pitja vina in pivske navade so vplivale na miselnost ljudi in marsikateri seje odločil za sodobnejši način vinogradništva in kletarstva. Nastajali so novi nasadi kvalitetnih vrst trte, ki že dajejo kvalitetna vina. Na pobudo Turistične zveze Velenje so se pričele priprave na odprtje Turistične vinske poti. V ta namen je pričel z delom tudi pododbor velenjskega turističnega društva v Šentilju. Pot bo dolga okoli 10 kilometrov. Pričela in končala se bo središču Šentilja. Potekala bo do gradiča Švarcenštajn, nato skozi Spodnje Laze v smeri Zgornjih Laz in Podkoželjna do obronkov Ložnice, se spustila do Rekreacijskega centra Vranjek, Vranje peči in nadaljevala do začetne točke. Kot znamenitosti so ob poti Hlišev dren, črna kuhinja, rov nekdanjega rudnika boksita, Vranja peč, nova lesena hiša, cerkev Šv. Ilj ter gradič Švarcenštajn. Gotovo bo pot vzpodbudila posamezne kmete, da si bodo uredili vinotoče ali pa pridobili status kmetije odprtih vrat. Turistična vinska pot bo odprta na Martinovo soboto, 14. novembra. Organizatorji obljubljajo zanimivo rajžanje od kleti do kleti, krstitev mošta v vino, glasbene in pevske nastope ter prijeten zaključek v domu krajanov. Turistična vinska pot v Šentilju je gotovo ena izmed pomembnejših turističnih pridobitev v Mestni občini Velenje v tem letu in vzpodbuda za turistični preporod Šentilja. ■ Jože Kandolf i MA DOT i 2£.VJ£UME 1)8 i Pred sto leti še ni bilo mesta Alice Springs. Leta 1871 je William Mills, med nadzorovanjem prekocelinske telegrafske linije, odkril izvir (Springs) in tam zgradil telegrafsko postajo, preko katere je bila že leto dni kasneje Avstralija priključena na brzojavno linijo Anglija - Indonezija. S tem je bilo konec avstralske izoliranosti. V sedmih urah so prispeli Morsejevi znaki iz nekdanje domovine - Anglije, v deželo under down - Avstralijo. Mesto se je najprej imenovalo Stuart, po angleškem raziskovalcu, ki je leta 1862 prvi prehodil Avstralijo od juga na sever. Potem so leta 1888 začeli nekaj kilometrov stran zidati novo mesto. V Alice Springs so ga preimenovali leta 1932 v spomin na Alice - ženo telegrafskega uslužbenca Charlesa Todda, ki je umrla leta 1871. Danes ima Alice Springs okoli 25.000 prebivalcev. Svetovno znano je postalo po knjigi Neville Shu-teja »Mesto kot je Alice«, ki je sicer plod domišljije, a bralec le dobi natančen vpogled v življenje avstralske grmičaste pokrajine v osrč- ju Avstralije. Sonce na severu V Alice Springsu sem predvsem zato, da bi spoznal mesto in puščavo, ki ga obdaja. Mesto samo ima dvoje pomembnih zanimivosti: Prva je »School of the air«, nenavadna šola, kjer že od leta 1951 učijo otroke na daleč. Treba je vedeti, da so redke farme raztresene po vsej puščavi, tudi po več sto in tisoč kilometrov. Druga zanimivost puščavskega mesta je »Royal Flying Doctors« -Kraljevo leteče zdravniško skrbstvo, ustanovljeno leta 1939 z letečimi zdravniki. Centrala v Alice Springsu ima po vsej Avstraliji več baz, tako da lahko s pomočjo radia in letal doseže v najkrajšem času katerikoli kraj v Avstraliji in nudi takojšnjo zdravniško pomoč. Za ogled znamenitosti v okolici bom potreboval prevozno srestvo. Ker v Avstraliji vozijo po levi, si avta ne upam vzeti in se odločim za Rent a bike. S kolesom se odpeljem proti severu. Mesto je obdano z gorskim vencem kot naravnim obzidjem, le za cesto in železnico je na jugu dostop v kotlino. Komaj tri kilometre stran je stara telegrafska centrala - muzej, ki je bila kriva, da je tu nastalo mesto. Rad bi jo fotografiral vendar je preveč v senci. »Ali bo opoldne, ko bo sonce na jugu, postaja obsijana s prednje strani?« vprašam neke vrste bilje-terja v uniformi starih telegraferjev. »Kakšnem jugu? Mislite na se- veru?« odgovori telegrafist in v trenutku se zavedam napake. Seveda! V Avstraliji je pot sonca od vzhoda na sever in zahod. Zahodno od mesta se pričenja znamenita več deset kilometrov dolga gorska veriga Mac Doneli Ranges visoka do 1500 metrov. Že od daleč vidim »Simpsonovo sotesko«, ki preseka to gorsko verigo z nazobčano potjo med rdečimi kvar-zitnimi skalami.Tam je čudovit izvir, obdan z belim prodom, nad katerim se sklanjajo obrežni kavčukovci. »Kenguruji na desni!« slišim vodiča pred skupino, ki je pravkar izstopila iz avtobusa in že drvi proti soteski z izvirom - vodi, ki je najpomembnejša stvar v tem delu Avstralije. Vodič še vedno kaže skale, po katerih poskakujejo skalni kenguruji, približno tako kot naši gamsi.. »Pogled nazaj!« se spet oglasi vodič in pokaže na dinge, ki gredo za skupino. »Ponoči so nevarni,« reče vodič in s kamnom prepodi nadležne pse. Osrednja Avstrlija je dežela kengurujev. Povsod so prometni znaki, ki opozarjajo na te nadležne vrečarje. Povoženih kengurujev je toliko, kot pri nas mačk in ježev. Vsa vozila so opremljena z zaščitno ograjco spredaj, kajti škoda, ki jo naredi sto kilogramski kenguru na avtomobilu, je lahko tudi totalka. Naslednja prekinitev dolge verige Mac Doneli Ranges je »Stand-leyeva razpoka«.Tam moram biti še pred opoldanskim soncem. Zdaj vem, da bo to severno sonce. Takrat bodo navpične stene v bleščečih barvah. Žal zimsko sonce ni točno nad glavo in hitro zahaja. Peš grem v znamenito razpoko, široko le nekaj metrov, stene ob strani pa so visoke do 80 metrov. Hodim kakšnih 20 minut, pot se oži in strmo dviguje, a ji ni videti konca. Naprej ne grem. Moral bi imeti plezalno opremo, saj so nekatere skale sko- raj nepremagljive. Nazaj grede uživam ob poti posejani s sagovimi palmami. Le odkod tako nenavadno ime »Standley Chasm« - Stand-leyeva razpoka, si mislim. Kot bi uganil moje misli prične vodič pripovedovati manjši skupini pred menoj: »Razpoka Standley je dobila ime po Idi Standley, ki je bila prva državna učiteljica v Alice Springsu in tudi prva belka, ki je šla skozi to razpoko ...«. No lepa reč. Izgleda, da so bile gospe v Alice Springsu včasih zelo pomembne. Najprej Alice Todd, sedaj Ida Standley! V Alice Springs se vrnem zgodaj popoldne. Otroci ravno odhajajo iz šole domov. Učitelji jih spremljajo do avtobusne postaje in počakajo, dokler »school bus« in »coachi« ne odpelje. Šele takrat se učiteljevo delo za tisti dan konča. Starši pridejo po otroke, ki stanujejo blizu. Tudi če stanujejo le preko ceste. Takrat se na vseh cestnih prehodih pojavijo rdeče-bele table z napisom: »Children Crossing«. Pa ne samo to! Belo-rdeče oblečene ženske (te morajo zagotoviti šole, a ne vem zakaj so to povsod po Avstraliji samo ženske), ko vidijo, da otroci ali starši nameravajo prečkati cesto ali ulico, zaustavijo promet s stop znakom »Children Crossing« in jim pomagajo čez cesto. Tako je po vsej Avstraliji v času med 15.in 15.30 uro. Tudi v puščavskem mestu Alice Springs je tako. Naši dve: Marina Povalej (levo) in Tatjana Podgoršek, obe živita ob sotočju Savinje in Pake. Obe zaskrbljeni. Beseda je o poplavah. Gneča in poplave V radijskih prostorih je bilo prejšnji teden kot v panju. Ob rednih oddajah in aktualnih dogajanjih je bilo treba posneti tudi precej spotov za potrebe lokalnih volitev. In kar težko je bilo včasih usklajevati termine za snemanja in za obiske, ki so se vrstili. Prihodnji teden, še bolj pa čez štirinajst dni, računamo, bo že mirneje. Podobno je v redakciji Našega časa. Čeprav bi radi ustregli vsem, ki bi želeli ugledati v časopisu vsaj kakšen stavek o sebi ali o dejavnosti, ki jim je blizu, je to nemogoče. Ta hip je skoraj vse podrejeno volitvam in naravni ujmi, kije prejšnji četrtek divjala po Sloveniji in tudi po obeh dolinah. In čeprav bi bili radi v tem času marsikje zraven, to fizično ni izvedljivo. Narava je kruto posegla v življenje ljudi na območju in jim pov- zročila na tisoče stisk. Novinarka Bojana Špegel, kije bila jutranja v programu Radia Velenje pred tednom dni, v četrtek, je imela neznansko veliko dela. Poklicala je nešteto tistih, ki so vedeli, kaj se na posameznih območjih dogaja in poskrbela, da so bili poslušalci o vsem sproti in hitro obveščeni. Tu seje pokazalo, kakšno moč ima radio, ki se lahko na dogajanje odzove v hipu. Marjan Slapnik, tonski tehnik, ki prihaja na delo iz Zadrečke doline, je lahko sporočil samo, da ga popoldne ne bo, ker ne more nikamor. Tatjana Podgoršek je po prečuti noči, njen dom je ob Savinji, naslednje jutro obiskovala ljudi, ki jih je ujma najbolj prizadela, se pogovarjala z njimi in fotografirala, Janez Plešnik je imel na skrbi Zgornjo Savinjsko dolino, Boris Zakošek je bil "dežuren" ponoči in lahko je samo opazoval, kako nemočni smo ljudje, ko se narava odloči, da bo storila, kar se je namenila ... Bil je teden, ki bi si ga želeli zbrisati. A to ne gre. Zato po njem ostaja le želja, da bodo ljudje, ki jih je naravna nesreča najbolj prizadela, deležni pomoči tudi v kakšni bolj otipljivi obliki "kot so obljube in kot je informacija. ■ mkp M PEOPLE V teh dneh je izšla plošča z največjimi uspehi odlične britanske skupine IVI People. Skupina, ki jo je v začetku devetdesetih ustanovil bivši DJ Mike Pier-cing, je sprva delovala kot klubska sku- pina, ki je nastopala po različnih britanskih dance klubih, nato pa je pred natančno šestimi leti izdala svoj prvi single "Northern Soul". Temu je v začetku leta 1993 sledil njihov prvi in zelo uspešen album "Elegant Slum-ming", s katerim so postali ena najpomembnejših soul skupin iz Velike Britanije. V nekoliko manjši meri so uspešno pot nadaljevali z izidom albuma "Fresco" (1997), pred kratkim pa so izdali nov single z naslovom "Te-stify", s katerim najavljajo izid kolekcije največjih uspehov, ki je izšla pod obrabljenim naslovom "The Best Of M People" NATALIJA VERBOTEN Pri založbi Zlati zvok je izid svojega drugega samostojnega albuma dočakala Velenjčanka Natalija Verboten. Album, ki nosi naslov njene velike uspe- šnice "Naj angeli te čuvajo", poleg te skladbe prinaša še devet novih pesmi, ki večinoma prihajajo izpod peresa plodnega skladateljskega para Matjaž in Urša Vlašič. Ena skladba je delo Igorja Podpečana, ena pa je priredba skladbe, ki jo sicer izvaja Celine Dion. Besedila so poleg obeh Vlašičev prispevali še Brendi, Janez Hvale, Janez Zmazek in Vera Soline. Plošča je nastala v studiu Zlati zvoki (razen dveh skladb) v Kisovcu, pri njenem nastanku pa je sodelovala ekipa že uveljavljenih glasbenih mačkov, ki so sodelovali že pri nastanku Natalijinega prvega albuma. VLADO KRESLIN Pri založbi Nika je izšel novi album znanega slovenskega glasbenika Vlada Kreslina. Naslov novega albuma tega nekdanjega ročk zvezdnika, ki se je v zadnjem času prelevil v prekmurskega ljudskega godca je "Muzika", na njem pa gostuje veliko glabenikov, ki jih poznamo že s prejšnjih sodelovanj z Vladom. Tako se na plošči poleg tradicionalno prisotne Beltinške bande pojavljajo še M. Dovžan, najbolj znani slovenski citrar, mladi bosanski begunci Vali, skupina Šukar, hrvaška pesnica in pevka Lidija Bajuk, Istrski mu-zikanti in mojster bluzovske kitare Hans Theesink. Pri založbi Nika zatrjujejo, da je album poln presenečenj, kar jim glede na pisano druščino gostov, ki se na njem pojavljajo, lahko kar verjamemo. AEROSMITH Zastavonoše ameriškega hard ročka, legendarni Aerosmithi, so sredi prejšnjega meseca z izidom dvojnega live albuma z naslovom "A Little South Of Sanity" zaokrožili zelo plodni zadnji dve desetletji svojega dela in ustvarjanja. Na retrospektivni kolekciji so zbrali 23 največjih uspešnic z njihovih najboljših živih nastopov, ki so jih odigrali na svojih velikih turnejah po vsem svetu. S ploščo ameriški rockerji na svoj način slavijo četrt stoletja svojega obstoja, hkrati pa vsem svojim lanom sporočajo, da kljub častitljivemu jubileju še ne nameravajo prenehati z delovanjem. EROS RAMAZZOTTI Na prodajnih policah trgovin s ploščami se je v teh dneh pojavil nov album enega najpopularnejših italijanskih pop pevcev zadnjega časa Erosa Ramazzot-tija. Gre za "živi" album z naslovom "Eros - Live", ki je nastal na veliki svetovni turneji, na kateri je Eros nastopal na večjih stadionih in si jo je odledalo več kot milijon in pol ljudi. Na tej turneji se je srečal še z dvema legendama sodobne popularne glasbe, Tino Turner in Joeom Cockerjem, ki se kot gosta pojavljata tudi na tem albumu. Za prvi single s te plošče je bila izbrana prav JI ... C Tif iBr JBT skladba v kateri gostuje veliki Joe Coc-ker - "Ali I Need To Know/Difendero". Sicer je na novi plošči petnajst skladb, od katerih je kar deset takih, ki jih na prejšnjem albumu "Eros" ne najdemo. Mimogrede, ta album so doselj prodali v nakladi 5,8 milijona. ■ M/Č VERBOTEN EGO MALFUNCTION V MC VELENJE V soboto, 14. novembra, se bodo v Mladinskem centru Velenje predstavili ljubljanski Ego Malfunction. Skupina je bila ustanovljena leta '94, leto kasneje izdajo svojo prvo ploščo, uspešno nastopijo na DMK v Velenju leta '95, vendar skupina kmalu razpade. Poleti leta 1998 se znova zberejo, tokrat kot kvartet. Ego Malfunction so predstavniki kitarskega ročka s primesmi funka. Pričetek koncerta ob 21.30 uri. vstopnina 400 sit. Vabljeni! Mladinski center Velenje LIKOVNA POSTAVITEV MLADENA STROPNIKA V petek, 13. novembra, ob 20. uri bo v Mladinskem centru Velenje otvoritev razstave Mladena Stropnika, študenta slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Stropnik je nase opozoril na zadnjem Ex-temporu Premogovnika Velenje, kjer je dobil prvo nagrado. Mladega slikarja srečujemo na večih skupinskih razstavah (Metelkova - Galerija Alkatraz, semestralne razstave na Ljubljanski ALU,...). Razstavljena bodo avtorjeva zadnja dela, v katerih njegovo polje zanimanja preide iz okvirja dvodimenzionalnosti v kiparsko podajanje željenih vsebin. Sliko enostavno napne na grobo obdelane kose lesa in ustvari posebno organsko vzdušje telesnosti v torzih. Poslikave kipov so močno ekspresivne, neprikrito otroške in nam kažejo avtorjeve interpretacije medčloveških odnosov in odslikavo že skoraj razčlovečenega sveta. Postavitev kipov-slik v prostor nadaljuje z klasičnim postmodernističnim spominom povojnega nemškega abstraktnega ekspresionizma, oblikovno abstrahiranim tihožitjem v katerem z zgodaj izrazitim osebnostno razvitim pristopom daje gledalcu možnost kvalitetnega likovnega potopa v debelih barvnih nanosih. Torej vabljeni! Galerija Mladinskega centra napoveduje v soboto, 5.decembra 1998, mariborskega artista Leonarda Rubinsa. Otvoritev bodo zbobnali legendarni The Stroj. M NT LESTVICA DOMAČE GLASBE (Št.290) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TVter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 8. novembra: 1. SLAKI: Tetka povejte 12 glasov 2. AVSENIKI: TetasHraš 10 glasov 3. ZARJA: Teta 3 glasovi 3. VAGABUNDI: Teta Fani 3 glasovi 5. ROSA: Potica tete Francke 2 glasova Predlogi za nedeljo, 15. novembra: 1. AMBICIJA: Gasilci vsi pozdravljeni 2. IGOR & 71: Gasilska 3. P0LJANŠEK: Gasilska 4. VRISK: Gasilska nedelja 5. VRTNICA: Gasilska ■ Vili Grabner BOSKO PETROVIČ Enkratna lekcija šarma stare zagrebške šole in vrhunsko muziciranje Boš-ka Petroviča in njegovega Ali Starš Banda bodo še dolgo ostali v spominu vseh tistih, ki so hladen novembrski nedeljski večer zamenjali za vrhunski kulturni dogodek, ki so ga pripravili v velenjskem klubu Max. 63-letni hrvaški vibrafonist, katerega glasbena kariera se je pričela že zelo zgodaj z violino in se nato preko harmonike in bobnov ustalila pri vibrafonu, je v Sloveniji dokaj redek gost, njegov nedeljski nastop pa je bil sploh prvi v Velenju. Svetovno znani jazz glasbenik, ki je v svoji karieri nastopal in sodeloval s plejado tako znanih glasbenikov, kot so Stan Getz, Big Joe Turner, Art Far-mer, Tito Puente (če omenim samo nekatere), je v Velenje prišel s svojo Ali Starš spremljevalno skupino naravnost iz Sarajeva, kjer je v soboto nastopil na tamkajšnjem jazz festivalu. Pet urna zamuda pri odhodu s sarajevskega letališča je povzročila tudi krajšo zamudo pri začetku velenjskega nastopa, ki pa v resnici ni nikogar preveč motila. Nekaj minut čez pol deseto so Boško in člani njegovega benda začeli z nastopom, v katerem so iz minute v minuto, dve uri in pol dvigovali temperaturo med številno in dobro razpoloženo publiko. Petrovičev hedonistični pristop h glasbi in njegov šarm, poln humorja ter presenetljivo znanje slovenskega jezika, so očarali občinstvo že v prvih minutah nastopa. Mešanica balkanske ležernosti in vrhunskega glasbenega znanja in uživaški nastop, ki ga je karizmatični Boško, ki je ves čas nastopa kadil in se naslajal ob mladem vinu znanega štajerskega vinarja Hlupiča, v maniri rutiniranega dirigenta vodil od začetka do konca, so vabili na usta prisotnih široke nasmehe zadovoljstva. Sicer pa tako vrhunskih glasbenikov, kot jih je okrog sebe zbral Boško Petrovič, ni težko voditi. Alvin Queen, temnopolti newyorški bobnar, ki se v svoji karieri lahko pohvali, da je dihal isti zrak z Geor-geom Bensonom, Horaceom Silverjem, Georgeom Colemanom in mnogimi drugimi, je navdušil z virtuoznostjo in lahkotnostjo, s katero je bobne preobrazil v najbolj pohleven instrument na svetu. Primož Grašič je še enkrat dokazal, da je trenutno verjetno najboljši kitarist v Sloveniji, na nedeljskem nastopu pa je pokazal, da zna biti na odru tudi mnogo bolj sproščen, kot smo bili vajeni po nekaj njegovih smrtno resnih nastopih (tudi v Maxu). Trobentač Josip Grah je bil v Maxu že večkrat, v različnih vlogah in je dokazal, da je s svojim znanjem kos tudi tej, v kateri smo ga videli nazadnje. Klaviaturist Ne-ven Frangeš in basist Mario Mavrin, prav tako virtuoza, pa sta Boškova sodelavca že dvajset let in v tem času so postali kot trojčki, za katere je dovolj, da se le spogledajo in takoj vedo kaj in kako. Repertoar, s katerim nam je šesterica zvezdnikov postregla, je bil naravnan precej populistično, saj je poleg nekaj Petrovičevih skladb vseboval precej jaz-zovskih standardov, med njimi tudi tako zelene, kot sta na primer skladba 01 Blues ali Gershwinov Summertime. Da je bila interpretacija vseh skladb vrhunska, verjetno ni potrebno posebej omenjati. Kljub temu, da je bilo na trenutke čutiti, da je za glasbeniki naporen dan, pa so zmogli dovolj energije, da so odigrali tudi nekaj dodatkov (koliko, niti ne vem) in se tako na najboljši možni način zahvalili čudovitemu občinstvu, ki je nastopajoče ves čas nagrajevalo z aplavzi in drugimi izrazi navdušenja. Ob koncu gre seveda zahvala organizatorjem, ekipi kluba Max, ki ji je uspelo ob pomoči nekaterih sponzorjev v Velenje še enkrat pripeljati veliko ime jazza in tako popestriti kulturno dogajanje v mestu. Kljub temu, da je večino prebivalcev petega največjega slovenskega mesta, dogodek itak obšel. ■ M/Č ■■■■■■■■^■■■■■■■■■■■■■■■naHMMMM GOREČE GLAVE V MC Tokrat se je v Mladinskem centru Velenje spet lahko slišal punk ročk. Tega so bili veseli predvsem naši skaterji, ki so množično zavzeli prvo bojno črto in pokazali, da so tla v dvorani narejena tudi za ples (beri skakanje). Oder so prvi napolnili trboveljski Not The Same, ki so sicer že stari znanci velenjskega ob-činstva. Z veliko mero energije in uigranosti so pripravili dober teren za zvez- 1 de večera, francoske Burning Heads. Le-ti so odigrali dokaj razgiban koncert 1 - kombinacijo punk ročka, raggae-a, za konec pa so nam postregli še z ne- 1 koliko bolj razmišljujočim komadom, ki je na oder priklical tudi trboveljčane i s tam-tam bobni. Burning Heads so znova dokazali, da so v tej zvrsti glasbe eni izmed najbolj- 1 ših skupin v Evropi. To je potrdil tudi ozvočitelj, ki se sicer nad takšnimi in po- | dobnimi bendi ponavadi zgraža. Manjkala pa sta njihova nekdanja ostrina in j "drive". Škoda. Pohvaliti velja novo ureditev prodajanja kart (še posebej zunanji izgled blagaj- I ne), ki se je izkazala za zelo uspešno. Upam, da bo to ostalo tudi v bodoče. I Pa še kdaj nasvidenje! ■ Zalika i Novo vodstvo V soboto so se na redni letni skupščini v Mladinskem centru Velenje zbrali člani Šaleškega študentskega kluba. Prisluhnili so poročilu predsednika Petra Lojena, vendar ga niso v celoti sprejeli. Po mnenju prisotnih je le-to v delu, ki govori o finančnem poslovanju kluba, premalo natančno. Sprejeli so sklep, da ga ponovno pregleda komisija, ki sojo imenovali za ta namen. Skupščina je v nadaljevanju soglasno izvolila novega predsednika, Dražena Mar-koviča, ki je bil tudi edini kandidat, študenta 3. letnika strojništva v Mariboru. Predstavljeni program dela bistveno ne presega okvirjev, ki so ga postavljale prejšnje generacije študentov, skupščina pa je novo vodstvo zadolžila, da čimprej uredi vprašanje sanitarij v klubskem prostoru Plač in ga skuša ali razširiti ali najti novo lokacijo. 12. novembra 1998 ZA RAZVEDRILO HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Izkušnje so vas naučile, da bosfe morali biti v prihodnje nekoliko bolj potrpežljivi. Drugače se kaj lahko zgodi, da boste zapravili tudi stvari, ki ste jih imeli že v rokah. Vsekakor pa ne boste nič dosegli, če boste osebam, ki vam lahko resnično pomagajo, grozili s stvarmi, ki jih verjetno nikoli ne boste mogli uresničiti. Poskusite s prijaznostjo in kakšno uslugo. Presenečeni boste, ko boste opazovali, na kako plodna tla bodo padla takšna dejanja. BIK OD 22.4. DO 20.5. Čeprav se vam bo v začetku zdelo, da ste zašli v slepo ulico, boste tokrat zelo hitro našli izhod iz nje. Sploh se ne zavedate, da imate že nekaj let več sreče kot pameti, vaše največje sreče pa že nekaj časa ne opazite in ne negujete tako, kot si zasluži, lo je vaš partner. Ce se ne boste spremenili, se nikar ne čudite, če mu bo lepega dne v bližnji prihodnosti prekipelo in bo vajino skupno življenje postavil na glavo, tu in tam boste morali pozabiti na svojo sebično naravo in se posvetiti tudi tistim, ki z vami delijo življenje. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Srečni boste, ker se vam bo uresničila dolgoletna želja. Malo manj srečni boste, ko boste poskušali čez noč uresničiti svoje sanje. Ne bo šlo kot po maslu, saj je življenje zelo nepredvidljivo in polno presenečenj, tudi tokrat jih boste spoznali kar nekaj, o kaj hudega ne bo. Dobra novica je že na poti, za sabo pa bo potegnila veliko dela in truda. Ker zadnje čase živite precej ležerno, vas bodo dnevi, ki prihajajo, kar malce utrudili. RAK OD 22.6. DO 22.7. Bilo bi več kot dobro, če bi čim prej opustili stare razvade, ki vam vedno bolj načenjajo zdravje. Ponujajo se vam namreč nove, ki ne le, da bi bile bolj zdrave, če bi jih vzeli za svoje, bile bi tudi donosne. Ker se že nekaj časa močno ukvarjate s sušo v denarnici, bi se res splačalo potruditi, tudi zato, ker ste se tudi sami naveličali vsakdanjika, ki sploh ni več zabaven. Dnevi ne bodo več podobni drug drugemu le, če boste tudi sami pripravljeni kaj narediti zato. LEV OD 23.7. DO 23.8 Malo več resnosti vam ne bi škodilo. Zadnje čase se namreč obnašate izredno neodgovorno, kar vam sploh ni v čast, pa še nezadovoljni ste z življenjem. Nekatere stvari jemljete preveč vsakdanje, postale so del navade. Zato se vprašajte tudi, kaj vas utruja v odnosu s partnerjem, ta bi za vas naredil vse na svetu, vi pa ste velikokrat ledeno hladni, čeprav ga imate v resnici radi. Kaj, če bi mu to za spremembo tudi pokazali? DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Strahov in dvomov bo kmalu konec, izteklo pa se bo čisto drugače, kot ste se prepričevali, da se bo. Bolje se sploh ne bi moglo, zato boste kipeli od sreče in energije, ki vam jo bo vlila prepotrebna sprememba. S partnerjem bosta uživala v skupnem delu, ki bo le posledica tega dogodka in ob tem osvežila čustva, ki so že malce zaspala. Lep, pa čeprav zelo naporen teden je pred vami. Paziie le, kako boste razporejali denar, ki bo prehitro kopnel. TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. Prijateljski nasvet vam bo pomagal, da se boste izognili pravi katastrofi na čustvenem področju. Spet boste namreč videli nekaj povsem drugega v povsem običajni stvari kot vaš partner. Ko boste zadevo rešili in si morali priznati, da ste jo v dani situaciji rešili zelo dobro, se morate zahvaliti prijatelju. Sploh, ker je eden redkih iskrenih, ki vam je še ostal. Ko vas bodo v naslednjih dneh povabili v svojo družbo stari prijatelji, za katere si že dolgo niste vzeli časa, se ne izgovarjajte in privolite. Previdno z denarjem. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Po začetnih zapletih bo kasneje šlo vse tako, kot ste si zamislili. lo vas bo ohrabrilo in pokazali boste, kaj vse zmorete. Zato boste pridobili ugled tudi v očeh tistih, ki niso več zaupali v vas. Po svoje so imeli prav, a krizno obdobje je za vami. Pred vami pa lep čas ustvarjalnosti in kreativnih idej, ki jih nikar ne držite le zase, soj so predobre, res pa je tudi, do jih sami ne boste zmogli uresničiti. Počasi vam bo skupinsko delo postalo všeč. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. ' 1 Zaljubili se boste, vendar le za nekaj kratkih dni. (e boste ob tem malce izgubili živce, se nikar ne čudite. Ugotovili boste, da vas nekateri ljudje, ki vas privlačijo, enostavno preveč izkoriščajo, da bi se lahko iz vsega skupaj razvilo zdravo čustvo. Nikar ne hitite, čas bo prinesel svoje, predvsem pa boste že kmalu spoznali nekoga, ki vam bo resnično spremenil življenje. Zato bodite do ljudi iskreni in takšni kot ste v resnici. KOZOROC OD 23.12. DO 20.1. Nerodno vam bo govoriti o čustvih, čeprav bodo tokrat globoka in iskrena. Nič čudnega, soj se o njih niste imeli nikoli navado pogovarjati, navada pa je še vedno železna srajca. Zanje čase ste precej napeti. Malce je kriva meglena jesen, molče pa sami, ker se preveč zapirate med štiri stene. Naj vas potolažimo, da bo to jesen melanholijo hitro izginila, potem pa boste zaživeli veliko bolj prijetno in zanimivo. Sploh, ker se vam bo v kratkem izpolnila velika in stara želja. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Partner vam bo stal ob strani, kar sicer ni ravno njegova odlika. Nevšečnosti vam bodo tokrat povzročali prijatelji, ki jim vaše ravnanje ne bo všeč ravno zato, ker jim bo tuje. Poskušajte jim pojasniti, zakaj ste se odločili tako, kot ste se, soj bo tako za vse lažje. Ce kateri od njih vseeno ne bo hotel razumeti, ga pustite na miru. Ste namreč na povsem pravi, čeprav ne ravno lahki poti. Zdravje vam bo ob koncu tedna malce ponagajalo, zato pazite tudi na prehrano. Zadnje čase se obnašate, kot da ste kanta za smeti, kar se bo poznalo tudi na tehtnici. RIBI OD 20. 2. DO 20.3. Ce boste znali ostati hladnokrvni, se vam uspeh ne bo izmuznil iz rok, kar ste si po vsem tem času tudi zaslužili. A to boste vedeli le vi in redki tisti, ki vas dobro poznajo, vsi ostali pa si bodo brusili jezike, ker bodo situacijo povsem napak ocenili. Če boste uspeha veseli, to tudi pokažite. Nikar ne skrivajte sreče v temnih kotičkih svoje duše, saj boste z dobro voljo veliko pripomogli k odličnemu razpoloženju vseh okoli vas. NAGRADNA KRIŽANKA - UNIVERZ UM TRADE d.o.o. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL HYUNDAI Šaleška 18, 3320 Velenje Trgovina: Tel.: 063 / 853 - 267 Salon avtomobilov: 063 / 853 -996 Ugodni kreditni pogoji do 5 let - T + 2 %, leasing, menjava staro za novo Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje s pripisom " UNIVER-ZUM TRADE ", najkasneje do ponedeljka 23. novembra Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: sedežne prevleke 2. nagrada : gumi predpražniki 3. nagrada : varnostni trikotnik ANTIČNO MESTO V MAKEDONIJI, NA USTJU ČRNE REKE, PRITOKA VARDARJA VISPK MOŠKI PEVSKI GLAS ST. SMUC. SKAKALEC (PRIMOŽ) ANA ROJE NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE -RELAX v tedniku Naš čas, 29. oktobra. 1. nagrado (predbožični Dunaj -19. decembra) prejme: Beti SKOK, Šalek 86, 3320 Velenje 2. nagrado (vstopnica za jesenski ples v restavraciji Mami -14. novembra) prejme: Laure Peter, Lokovica 85/a, 3325 Šoštanj 3. nagrado (vstopnica za jesenski ples v restavraciji Mami - 14. novembra) prejme: Danijel Hriberšek, Tomšičeva 16,3320 Velenje. Nagrado prejmete s predložitvijo osebne izkaznico v agenciji RE1.AX. Šaleška 19. Velenje, tel.: 897-04-00. Čestitamo! .. .......... _ TEKOČINA KI SE NADROBNO ŠKROPI Z. RAZPRŠILCEM, PRŠILO JAP. LUKA NA OTOKU HOKAIDO HOKEJIST ZU; . PANCIC OLGA CEHOVA INDUS.ME-STO BLIZU MOSKVE KONCEK SUKANCA VELIKI KIJEVSKI KNEZ 50RA NASI-NAJSKEM 'OLOTOKU RAZSTAV-.JANJE SESTAVLJENE BESEDE LASTNOST SONORNE-GA GLASU GRM,KI RASTE NA VEJAH LISTAVCEV,OMELA VODNA ŽIVAL S KLEŠČAMI IZKUC.BA-RVA KART SOpTO GRČIJE VITEK LOV-SKI PES ANDREJ ROZMAN IBSENOVA DRAMA ALOJZ ZUPAN SREDISCE MOLDAVIJEl OZKA POT V SNEGU ARGENT. PISATELJ lERNESTO) JMfflSlC ZIMASTA DLAKA NA VRATU PRI KONJU NORV.JEZI-KOSLOVEC REKA NA FINSKEM O u N A SOD.SLOV. PISATELJ IN DRAMATIK BOZIC POKRAJINA V SEV. ŠPANIJI NLM.VtLb MESTO OB REKI NECKAR ORJAŠKA ŠKOLJKA SMET Si VETER mmr ZEM ŽIVIH BITIJ, TRUP BRKATA RIBA EGIP.BOG SONCA PROSTOR V CERKVI ZA PEVCE ZIBELKA B GRŠKI LADJAR (ARI) RIKO DEBENJAK KAREL ERBEN IVAN GROHAR OCE NADNARAVNO BITJE URADNA POTRDITEV RESNIČNOSTI T RIMSKA BOGINJA JEZE STRUP.SRE DOZEM.RA STLINA Z DEBELO KORENINC O KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 K Komunalno podjetje Velenje Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Planinčeva Micka V petek, 13. novembra ob 19.00, bodo v Knjižnici in Galeriji Velenje predstavili najnovejšo knjigo Marjana Ma-rinška: PLANINČEVA MICKA, ki jo je izdalo Založništvo Pozoj Velenje. Uvodni besedi sta napisala Tone Pavček in Drago Medved. Predstavitev bo vodila Marija Glinšek. V glasbenem programu bosta sodelovala prof. Jernej Marinšek in prof. Breda Štembergar - duet flavt. Cena knjige na predstavitvi 2.500 SIT! Sapramiška V soboto, 14. novembra ob 10.00, bo v veliki dvorani Doma kulture Velenje predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane za Pikina abonma - druga predstava v sezoni. Na sporedu je lutkovna predstava Svetlane Makarovič: SAPRAMIŠKA. Kdo ne pozna slavne Sa-pramiške? Tiste ja, ki si je zlomila »vob« in sploh ... in je potem šla k doktorju Detlu, ki ji je popravil »vob« in sploh ... in je bilo potem vse krasno in sploh! Vstopnice 600 SIT! Od Litije do Čateža Odhod ob 6. uri zjutraj. Cena 1.500 SIT! Ker je najmanjše število potnikov 25 prosijo za čimprejšnjo prijavo. Duo Ira Roma Prva predstava za Mladinski abonma bo v sredo 18. novembra ob 18.00, v Domu kulture v Velenju. Irina in Aleksander Guščin bosta izvedla literarne anekdote Daniila Harmsa ob sodelovanju harmonikarja Branka Rožmana. Literane anekdote Daniila Harmsa se naslanjajo na folkloro, na lutkovno in ljudsko gledališče »balagan«,. potujoči cirkus in se-jmarsko rokohitrstvo pod šotori. Vstopnice 1000 SIT! Gledališki abonma Druga gledališka predstava za oba abonmaja bo v petek, 27.11. ob 19.30 za Rumeni abonma in v soboto 28. 11. ob 19.30 za Beli abonma in ne tako kot je napovedano v Kolearju prireditev. Na sporedu je drama SNG Ljubljana: KDO SE BOJI VIR-GINIE WOOLF? gorenje 3320 Velenje, Partizanska 12, Slovenija Telefax: 4021 130, Telefon 4021 400 ODKUPUJE hlodovino hrasta, javorja, jelše, bukve, bora in smreke v kvalitetah F, L in I. - odkup in prevzem na skladišču v Šoštanju - za večje količine prevzem pri dobavitelju - plačilo po ceniku Gorenje Notranja Oprema, takoj po dostavi hlodovine Za dodatne informacije kličite na telefon 063/4022 600 ali 4021440 Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline Velenje mMMIA »Hi mm mm v avli osnovne šole Livada Velenje v dneh 14., 15. in 16. november. Razstava bo odprta od 9. do 18. ure. Vabljeni! ■■tSMPB ww PERSPEKTIVA i n ti o s n o F R levo (Ne)zadovoljni Mnogi občani so ob izteku mandata nezadovoljni s tem, kar so njihovi župani ta čas naredili. Zupani pa so seveda s tem, kar so naredili, zadovoljni. Predvsem tisti, ki znova kandidirajo. Za zgled Pevski kvartet Planika, ki lepo ubrano poje, bi bil lahko marsikomu za zgled. Sestavljajo ga pevci z različnih koncev Zgornje Savinjske doline. Ne bi bilo slabo, če bi bili vsaj približno tako ubrani vodilni občin tega območja. Z levo roko Marsikatera invalidska podjetja se lahko pohvalijo z uspešnejšim delom kot taka s povsem zdravimi delavci. Seveda, saj je tudi med zdravimi veliko takih, ki delajo le z levo roko. Nič več na mestu Spet slišimo nekatere, ki pravijo, da je dovolj stopicanja na mestu. Drugi so že zadovoljni, če Ie ne nazadujemo. Vozniki so mirno vozili mimo (zanimivo, med njimi je bilo tudi Potem sta se od nekod vzela dva, ki sta imela željo, da to Volja je ostala, moč pa sta prispevala dva, ki sta bila vozilo avto šole) in nikomur ni na kraj pameti prišlo, da bi storita, ne pa tudi dovolj moči. pripravljena smetnjak odstraniti s ceste, ustavil in ga odmaknil s cestišča. Medgeneracijska solidarnost Nedavno sem se znova znašel - mimo svoje volje, seveda - sredi birokratskih opravkov na občini in upravni enoti. Bolj kot to, da so me pregovorno natančni uradniki brezkompromisno pošiljali od okenca do okenca, iz Ljubljane v Velenje in nazaj ter da sem za list papirja s podpisom in žigom porabil štiri dni in prevozil štiristo kilometrov, me je presenetilo nekaj drugega. Med skupaj enotedensko ekskurzijo po raznih uradih sem bil priča postopku zamenjave osebnih dokumentov. Od nedavnega namreč stare osebne izkaznice ne veljajo več. Če želite - nujno ni, saj po novem osebna izkaznica ni več obvezen dokument - lahko zaprosite za novo, lično kartico, s katero po potrebi dokazujete, da ste vi res vi in ne kdo drug. Razlog mojemu začudenju pa tiči v starostni strukturi prvih lastnikov novega osebnega dokumenta. Velika veČina ljudi, ki se je v Velenju, še bolj pa v Ljubljani po več ur drenjala v nesramno dolgih vrstah in v potnih sragah skoraj brez kisika čakala na novo izkaznico, je bila starejših, starih ali zelo starih občanov. Upokojenci. Zakaj tako nujno potrbuje nov, neobvezen in celo ne brezplačen dokument ravno ta, najmanj aktiven del prebivalstva, je zame nerazumljiva skrivnost. Prav tako mi ni povsem jasno, kam se upokojencem vedno tako mudi. Njihovi besni, agresivni pogledi preženejo še tako bežno misel o kakšnem čisto kratkem vprašanju mimo vrste. Ali pa banke. Kdaj ste nazadnje obiskali svojo banko okrog prvega v mesecu, ko se izplačujejo (sicer nedvomno še kako zaslužene) pokojnine? Če nekako razumem, da upokojenci pač očitno imajo (res le njim znane) razloge za naglico pri nabavi nove osebne izkaznice - kljub temu, da je večina praktično ne bo potrebovala - in da gotovo morajo imeti dobre razloge, da želijo videti pokojnino na svoji hranilni knjižici (ali upokojencem ne izdajajo tekočih računov?) takoj prvega zjutraj, pa se toliko težje vživim v njihov organiziran protest proti novi pokojninski reformi. Kot da pokojninska reforma ne bi bila nekaj, kar se tiče predvsem nas, ki o podobno udobnem položaju, kot ga imajo današnji upokojeni nezadovoljneži, ne moremo več niti sanjati. In kakor da jih ne zanima, da bo kmalu praktično vsak aktiven prebivalec dobil "na grbo" svojega upokojenca. S svojih položajev se niso pripravljeni premakniti niti za ped, pa četudi gre njihovo brezpogojno vztrajanje na račun mladih, tudi njihovih lastnih otrok in vnukov. Kaj se bo dogajalo po tem, ko bodo zapustili svoje potomce, tako ni pomembno - kot da se za njih s smrtjo konča tudi ves svet. Dejstvo, da se zaradi nenehnega podaljševanja življenjske dobe in vse manjše rodnosti razmerje med aktivnim in pasivnim prebivalstvom vedno bolj preveša v korist slednjih, kliče po takojšnji spremembi pokojninskega sistema, saj v obstoječi obliki predstavlja prehudo ekonomsko obremenitev za slovensko gospodarstvo. Tako je edina rešitev, podobno kot povsod drugod po svetu, postopno dvigovanje povprečne starosti pri upokojevanju. Danes se povprečni Slovenec upokoji pri 54,5 letih, da pa bi pokojninski sistem ob danih demografskih gibanjih normalno funkcioniral brez prevelike obremenitve gospodarstva, bi morali to povprečno starost po izračunih strokovnjakov dvigniti vsaj na dobrih 61 let. Tako naj bi bila po novem zakonu meja, pri kateri posameznik doseže polno upokojitveno starost (kar pomeni, daje upravičen do polne pokojnine, če pa se upokoji prej, dobiva ustrezno manjšo pokojnino), 63 let za moške in 65 let za ženske. Preprosto, čeprav v primerjavi s sedanjim sistemom občutno manj prijetno. Kljub temu, da je v zahodno-evropskih državah meja za polno upokojitveno starost že zdaj postavljena v povprečju pri 67 letih, pa slovenski upokojenci preko svoje stranke, sindikatov in drugih lobijev celo zahtevajo izboljšanje svojega sedanjega položaja (razni dodatki k pokojninam) in vztrajno blokirajo izpeljavo reforme. In vse to ne glede na očitno dejstvo, da se obstoječi pokojninski sistem sesuva vase in da takšno zavlačevanje izjemno obremenjuje proračun, česar se (vsaj vodilni) upokojenci gotovo zavedajo - saj niso neumni. Eden temeljnih principov, na katerem so zgrajene sodobne družbe, je princip recipročnosti. Od drugega lahko pričakuješ nekaj le, če mu to nudiš tudi sam. In obratno: okvire tvojega delovanja nasproti drugemu določa ravno njegovo delovanje nasproti tebi. Tako princip brezpogojnega spoštovanja starejših počasi izgublja na svoji univerzalni veljavnosti, če tudi starejši ne pokažejo (ne zgolj deklarativno, ampak predvsem s svojimi dejanji) vsaj osnovnega spoštovanja do mladih. Tega pa v brezpogojnem vztrajanju na lastnih privilegijih izključno na račun drugih družbenih skupin pač ne vidim. ■ Aleš Črnič i-i. p. jffife m lilJjf fgjjaitl H iMpnlIg* V.^F tl^T V Močan veter, kije sredi pred nedavnim pihal tudi po Šaleški dolini, je marsikje povzročil precej preglavic. V križišču Jenkove in Tomšičeve ceste v Velenju je prevrnil smetnjak. ■ foto: vos Dva krat dva Kandidati za novega velenjskega župana so lepo razporejeni: dva sta rudarja, dva telovadca. Ne vemo, če to drži, da bosta dva delala bolj poglobljeno, druga bolj živahno. Končno na tekočem Ob zadnjih poplavah so ministri in politiki raznih vrst pritekli na poplavljena območja še prej, preden je voda odtekla. So bili vsaj enkrat na tekočem! Združeni proti... Velenjski pomladniki so (spet) združili sile. Združeni proti združeni listi! Lahko se jim je smejati, ko pa se nobena od njih ne boji "svedra". Od leve proti desni: Irena Jamnikar, zobna asistentka, Ivana Jevšek, specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva in Anica Pistotnik, specialistka za zobne in ustne bolezni. Zalotili smo jih, ko so se veselile novih ambulant velenjskega zobozdravstva. Trdile so, da pri njih sploh ne boli, v novih ambulantah bo pa še manj. Peter Krajnc (levo) tajnik društva vinogradnikov Šmartno ob Paki In predsednik tega društva Franc Malus požirata za zgodovino. "A vidite za nama pipo? 250 kilogramov je težka. Do naslednjega Martina bomo šmarški vinogradniki priskrbeli še sod, potem pa se vinarji ne bodo mogli več zgovarjati, da nimajo kam z vinom." Nadomestimo nadomestilo Mnogi Slovenci bi se rade volje odpovedali denarnemu nadomestilu, ki ga prejemajo na zavodu za zaposlovanje. To bi raje nadomestili z delom. Vsi seveda ne! Nažrti in požrti Do 22. novembra se bomo nažrli obljub. Potem bomo opazovali, kako bodo obljube požrli tisti, ki jih bomo izvolili. Irena Tirnanič skrbi za obveščanje v Termoelektrarni Šoštanj. Pri tem ima zelo podobne težave kot jih imajo njene kolegice in kolegi drugod po podjetjih. "Komaj bi bilo, ko bi vsakemu posebej sama prebrala, kaj je dobro vedeti. Pa še tako bi se našel kdo, ki sploh ne bi vedel, da ve," je rekla, ko smo jo vprašali, kaj jo je spravilo v slabo voljo. Samo da plavamo Zadnje dni se je znova izkazalo, da Slovenija plava. Čeprav po mnenju mnogih v resnici tone. V MO Velenje preko 320 milijonov škode Ob koncu minulega tedna so na MO Velenje grobo ocenjevali, da se bo škoda, povzročena v neurju in poplavah, povzpela na preko 700 milijonov tolarjev. V ponedeljek, ko so posebne komisije končale z ogledi terena in popisale škodo, so ugotovili, da bo ta znašala nekaj več kot 321 milijonov SIT. V mestnem proračunu je za takojšnjo sanacijo najnujnejših del na razpolago le 5 milijonov tolaijev, kijih bodo po besedah župana Srečka Meha takoj aktivirali. Dejstvo pa je, da bo zaradi dolgih rokov za razporeditev teh sredstev (od 30 do 90 dni) večino plačil moč uresničiti šele v novem letu. Občina tolikšne škode sama ne bo sposobna sanirati, zato seveda računajo na pomoč širše skupnosti, predvsem države. Tragična smrtna žrtev v Vinski Gori Krajani naselja Črnova v KS Vinska Gora so v soboto zvečer sklicali razgovor, na katerem so Tonetu Brodniku, predstojniku Urada za Javne gospodarske zadeve pri MO Velenje predstavili problemtiko večkratnih poplav na področju okoli gostišča Obirc, kjer je v četrtkovih poplavah ugasnilo tudi življenje. Po besedah predsednika sveta KS Franca Spegla, na tem mestu kanal Trebnušnice vsaj dvakrat letno, večinoma pa večkrat, prestopi bregove in povzroča škodo. Dogovorili so se, da na uradu za JGZ čim prej pristopijo k odpravi najnujnejših nepravilnosti na tem področju in tako poskrbijo za varnost, Nivo Celje pa spodbudijo, da očisti strugo Trebušnice. Teden dni po volitvah naj bi sklicali sestanek prebivalcev Črnove, Laz, Lipja in Bevč, na katerem naj bi dorekli dinamiko prepotrebne izgradnje kanalizacije, ki je v teh zaselkih nimajo. Na občini trenutno že pripravljajo idejne projekte za izgradnjo le-te. V Šoštanju za 183 milijonov škode Po prvih podatkih, nastalih na osnovi popisov občinske komisije za elementar, je v občini Šoštanj prizadetih 11 lokalnih cest, 12 javnih cest, 16 javnih poti, 3 mostovi, 9 plazov, poškodovani pa so tudi 4 vodotoki. V občini je bila v času ujme večina cest presutih s plazovi, na individualnih objektih so škodo le popisali, na kmetijskih jo še vedno popisuje kmetijska zadruga. Do nedelje je bila višina škode ocenjena na 183 milijonov SIT. Ker pa prijave še vedno prihajajo, bo škoda še višja. V začetku tedna so bile še vedno zaprte 4 lokalne ali javne ceste, posebne ekipe pa so odpravljale posledice manjših razsežnosti. Za večje bo Šoštanj nujno potreboval pomoč države. ■ NAS t AS 13 V četrtek je narava spet pokazala zobe Voda odnašala upe in sanje Občina Šmartno ob Paki Če bi bil nasip,. cija draga, se je do ponedeljka povzpelo preko 70. Mnoge so začeli takoj sanirati, kritični so na začetku tedna ostali trije: v KS Gorica je plaz ogrožal stanovanjski blok, na Liliskem griču v KS Pesje hišo in gospodarsko poslopje, daleč največji pa je bil plaz v KS Podkraj pod cerkvico Svetega Jakca. Za te plazove so vzpostavili redno dežurstvo in opazovanje. Poglejmo še druga kritična mesta: poplavljenih je bilo 8 hiš, v Skalah sta močno poškodovana dva mosta, prizadetih pa je kar precej odsekov lokalnih cest. V zgornjem toku reke Pake je bilo najhuje poplavljeno podjetje Vegrad Vemont, ogroženo je bilo zajetje pitne vode. Poplave so prizadele tudi številne toplovodne podpostaje in nekatere razvode. Najhuje je bilo za gradom v Velenju, kjer je Komunalno podjetje Velenje posledice odpravilo v petek in tako ponovno zagotovilo toploto v stanovanjih vsem, ki so vezani na to podpostajo, povsod drugje so bili ljudje že na toplem. Nekaj tovrstnih težav je še vedno tudi v občini Šoštanj, kjer prav tako beležijo precejšnjo škodo zaradi poplavljenih hiš (Paka je poplavila vse hiše vzdolž levega brega Penka), plazov (eden večjih seje sprožil v samem mestu) in uničenih cestišč, gladina jezera pa je bila tako visoka, da so se bali, da bo tokrat zobe pokazalo tudi jezero. Tudi s pitno vodo so bile težave v vsej Dolini; zaradi nevarnosti kontaminacije je bila močneje klorirana, zato so uporabo za pitje brez prekuhavanja preklicali šele v ponedeljek, ko je ostal ta previdnostni ukrep potreben le še na omrežju Vinska Gora - Prelska. Prekinjene telefonske linije na nekaterih področjih v Dolini so povzročale težave le en dan, potem pa so jih delavci Telekoma uspešno odpravili. ■ Bojana Špegel Med tistimi, ki so pre-bedeli noč, so bili Klančniko-vi v Podgori. Globoke in objokane oči, upadli obrazi so zgovorno pripovedovali, kakšna noč je za njimi. "Ne vem, kje imamo žvino. Prašiči so menda pri Gabrskih v Rečici, kje je osem krav, ta trenutek še ne vedil' ^Edo 81-letna Rozalija Klančnik Klančnik v četrtek dopoldne. Po njegovih besedah si je že od prejšnjih poplav prizadeval, da bi celjski Nivo, kaj ukrenil, vendar sam ni nič dosegel. "Morda bi pomagal nasip, pa kanalizacijo bi morali urediti tako kot je treba. Pozno smo začeli reševati, ker smo vseskozi upali, da bo reka upadla. A ni in ni," je dejal in si obrisal solzne oči. Na pragu domačije je z metlo čistila blato, ki gaje reka Paka nanesla v dnevni prostor, kurilnico in hrambo ter nekaj malega tudi v kuhinjo, 81-letna Rozalija: "Vso noč sem na nogah. Pred nedavnim sem se vrnila iz bolnišnice, ker mi je nagajalo srce. Poglejte to nesrečo. Spet je tu zima, ko se vse slabo suši, znova "kidamo" blato. Če bi človek lahko dal hišo na kolesa, bi to že zagotovo storili. Prejšnje poplave so nam nagnale strah v kosti, današnje so nam ga še bolj. Sreča, da so nam tako hitro pri- "Spet bomo odstranjevali blato, zamenjati bomo morali nekaj opreme, saj vsega pred vodno ujmo kljub celonočnemu reševanju nismo mogli vsega umakniti," so pripovedovali Klančnikovi v Podgori. skočili na pomoč gasilci, sicer bi bila katastrofa precej večja" in močneje zajokala. Z vedro, cunjo ter metlo seje prav tisti trenutek približala soseda, ki je doma že postorila najnujnejše. Ob vračanju v redakcijo so naletavale debele in mokre snežinke, kot bi hoteli prikriti posledice maščevanja narave, ki človeku za njegov odnos do nje vrača milo za drago. Letošnjo jesen, sploh prve novembrske dni, si bomo na širšem Celjskem, v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, spet zapomnili zaradi podivjanih voda, ki so prestopile bregove rek in potokov ter pustošile, brez, da bi izbirale. Poplavljene ceste so ohromile življenje, šole v Celju so bile dva dni zaprte, marsikdo ni uspel priti na delo, odrezani smo bili tudi od središča in centra države. Močno deževje je marsikje tako močno raz-močilo zemljo, da se je uprla silam, ki so jo vlekle navzdol. Plazovi so grmeli v četrtek, petek in še v soboto, nekateri so bili tako hudi, da so ob njih organizirali 24 urno dežurstvo, saj so ogrožali objekte in ljudi. Povsod, kjer je pustošila narava, so se tudi tokrat izkazali gasilci, enote Civilne zaščite in številni delavci Komunalnih podjetij, Te/eco-ma, zasebniki z gradbenimi stroji, župani prizadetih občin in njihovi sodelavci... V MO Velenje več kot 70 plazov V Šaleški dolini so posebne komisije že v četrtek popoldne ugotavljale, da bo škoda zelo velika, k sreči pa so gasilci (aktivirana so bila vsa društva v Dolini), pripadniki civilne zaščite, delav- ci PUP-a in Komunalnega podjetja Velenje uspeli zagotoviti, da življenja ljudi niso bila več ogrožena. Na sedežu MO Velenje so takoj organizirali 24 urno dežurstvo, kamor so lahko občani sporočali nastalo škodo. Ce se je v četrtek še zdelo, da škoda ne bo tako velika, se je stanje do sobote bistveno spremenilo. V tem času so sicer usposobili številne prizadete lokalne ceste in jih ponovno usposobili za promet, zaprta je ostala le cesta Plešivec -Graška Gora. Število plazov, med njimi so nekateri zelo obsežni, kar pomeni, da bo sana- V Rečici ob Paki so obilne padavine zalile precej spodnjih prostorov stanovanjskih objektov. CIT sit s ko de brali, da so reševalci imeli težave pri medsebojnem obveščanju preko radijskih zvez, pojavile so se tudi zaradi starosti in iztroše-nosti terenskega vozila ter po-mankanja opreme za reševanje v naravni nesreči. Sploh zanimive pa so ugotovitve pod rubriko "ostalo". "Zaradi vse pogostejšega povečanja vodotokov na področju spodnjega toka reke Pake je bila pred dvema letoma izdelana ocena ogroženosti občine Šmartno ob Paki in v njej zelo točno (kar so potrdile tudi tokratne poplave) predvidene kritične točke, možne posledice poplav in zalitij ter opisani vzroki teh nevšečnosti (neustrezno odvodnjavanje oziroma zapuščeni in nevzdrževani odvodni ter obcestni jarki, ne-kakovostno opravljena dela pri izgradnji kanalizacije, telefonskega omrežja, glavnega vodovoda). Pričakovali bi, da bodo na osnovi te ocene ali zapisnika iz leta 1996, izvedeni določeni preventivni ukrepi, s katerimi bi bilo možno precej omiliti posledice vodne ujme. Očitno seje zadeva nekje zataknila," je še zapisano v poročilu. Zupan Ivan Rakun nam je povedal, da so v letošnjem občinskem proračunu imeli za odpravljanje posledic naravnih nesreč predvidenih 9 milijonov SIT za sanacijo plazu v Malem Vrhu, kar so že porabili, za hitre intervencije pa imajo v rezervi še milijon 200 tisoč tolarjev. ■ tp Največji plaz, ki bo terjal tudi največ sredstev za sanacijo, se je utrgal v Podkraju pod cerkvico Sv. Jakca. K sreči ne ogroža stanovanjskih hiš, če pa bo odnesel cesto, bo del prebivalcev odrezanih od sveta. Plaz so delno že sanirali, očistili pa so tudi cesto, kije bila neprevozna. 30 milijonov živil ter druge opreme, pri odstranjevanju nanosov v propu-stih za odvodnjavanje. Prav tako so preko noči spravili na suho živino pri Klančnikovih v Podgori. Poleg poškodb vodotokov je voda sprožila še dva plazova v Skor-nem ter po enega v Malem Vrhu ter Velikem Vrhu, poškodovala kanalizacijo v Rečici ob Paki, brv čez reko Pako, most preko reke Pake na cesti Skorno - Veliki Vrh ter brežine vodotokov. Škodo na infrastrukturnih objektih, plazovih so ocenili na približno 30 milijonov tolarjev. Oceno posledic vodne ujme v individualnih objektih bodo ugotavljali kasneje. V nadaljevanju poročila občinskega štaba za civilno zaščito smo med drugim lahko še pre- O razsežnostih vodne ujme na območju občine Šmartno ob Paki govorijo nekatere številka in dejstva. Po podatkih tukajšnjega štaba za civilno zaščito je voda poplavila 9 ha površin v Skor-nem, Gorenju ter Paški vasi, v Slatini in v Šmartnem ob Paki 6 in v Rečici ob Paki ter Podgori 10 ha površin. 18 km naj bi bilo poškodovanih lokalnih cest. Voda je zalila tudi 48 objektov (hiše, kleti, gospodarska poslopja) v Skor-nem, Gorenju in Paški vasi, 23 v Slatini ter v Šmartnem ob Paki, 18 objektov pa v Rečici ob Paki in Podgori. Največ dela so imeli pripadniki civilne zaščite ter gasilci gasilskih društev Šmartno ob Paki in Paške vasi v kletnih prostorih, iz katerih je bilo potrebno črpati vodo in prestaviti precej ČETRTEK, 12. novembra SLOVENIJA 1 09,30 Pod klobukom 10.15 Divja Amazonija, 11/12 11.10 Steklena džungla, 4/6 11.40Homo turisticus 12.05 Nash bridges, 3/18 10.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Zgodbe iz školjke 14.10 Iz muzeja, 9. oddaja 14.50 Soča-življenje ob reki 15.20 Osmi dan 15.50 Spotoma, nizoz. drama 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.05 Glejte,kako rastejo 18.15 Otroška oddaja 18.30 Zenit 18.45 Ave triumphator 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.00 100 let Leona Štuklja, prenos iz Novega mesta 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.50 Opus 23.20 Spomnimo se Jacqueline du Pre, portret 00.15 Klavirski trio 00.45 Zenit SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, - 15/22 10.00 Trdno v sedlu, 41/65 10.25 Pacific drive, 97/130 10.50 Angel varuh moj, 3/22 11.40 Cikcak 12.25 Svet poroča 15.55 Don Kihot, 9/39 16.20 Papirnata maska, ang. film 18.05 Opremljevalke, 20/21 18.30 Lahko noč, ljubica, 7/11 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring - ročk z Vesno 20.0 Športna oddaja 20.05 Madrid: evropska liga v košarki, REAL MADRlD:UNION OLIMPIJA, prenos 22.00 Oglasi 22.05 Blodnjak strasti, španski film 23.40 Mladostniške izpovedi, 16/22 00.05 A.S.,7/14 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nad. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 Na poti do slave, avstralski film 15.30 Bogati in nesrečni, nad. 16.30 Dinastija Colby, 3. del 17.30 Marimar, nan. 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Prijatelji, nan. 21.30 Policijska akademija, 7. del amer. humor. nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Mesečniki, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 JUŽNA AFRIKA-JADRAL-NA; TURISTIČNA AVANTURA, dokumentarni zapis 20.50 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja IMPULZ KAMNIK 21.20 REGIONALNE NOVICE 21.25 TV IZLOŽBA 21,30 NAJ SPOT DNEVA 21.35 VIDEOSTRANI do 24.00 PETEK, 13. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Glejte kako rastejo 09.40 Tedi, oddaja za mularijo 10.15 Otroška oddaja 10.35 Zenit 11.05 4x4, oddaja o ljudeh in živalih 11.35 Na vrtu 12.05 100 let Leona Štuklja 13.00 Poročila 13.50 Opus 14.20 Izgubljeni sin, predstava MGL 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Lahkih nog naokrog 18.00 Dober večer 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 21.35 Gostuvanje 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Polnočni klub 00.05 VVilliam Forsythe - preprosto plesati 01.00 Dober večer SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 16/22 10.00 Trdno v sedlu, 42/65 10.25 Pacific drive, 98/130 10.50 Opremljevalke, 20/21 11.15 Lahko noč, ljubica, 7/11 11.45 Budimpeštanske zgodbe, madžarski film 16.20 Besna mama, franc. film 18.05 Indaba, 18/25 18.30 Čudežni otrok, 21/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring - video novosti z Mojco 20.00 Nell, amer. film 21.45 Velike romance 20. stoletja, 4/26 22.15 Pred dežjem, makedonski film 00.05 Klient, 19/19 00.55 Mladostniške izpovedi, 17/22 01.25 A.S.,8/14 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 Skrivnosti, amer. film 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Dinastija Colby, nad. 17.30 Marimar, nad. 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, nad. 19.15 24 ur 20.00 Film na kvadrat: Umri pokončno, akcijski film 22.15 Geronimo, amer. film 00.30 Skrivnostni klub, amer. film 02.00 24 ur . kanali 52 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno razvedrilna oddaja 10.15 JUŽNA AFRIKA-JADRAL- NA: TURISTIČNA AVANTU- RA; dokumentarni zapis, ponovitev 11.00 VABIMO K OGLEDU 11.05 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja IMPULZ KAMNIK 11.35 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKA 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 PLAČANCI, ameriški film 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 43. oddaja 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 14. novembra SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Plesna šola Kazina, 2. oddaja 08.45 Otroška oddaja 09.30 Nesrečniki, 7/26 10.00 Petka 11.20 Mladi skladatelji 12.00 Tednik 12.50 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13.20 Prisluhnimo tišini 13.50 Polnočni klub 15.00 Življenje Emila Zolaja, amer. film 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Euromusica v Solunu, 1. oddaja 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, 6/12 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.10 Šou bo šel 21.10 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Homo turisticus 22.05 Steklena džungla, 5/6 22.35 Poročila, vreme 22.50 Šport 23.10 Past v pasti, ang. film 00.35 Iz muzeja 01.15 Na vrtu SLOVENIJA 2 09.25 Zlata šestdeseta 10.25 Jeklene ptice, nan. 11.15 Nell, amer. film 17.05 Državno prvenstvo v dresurnem jahanju, Lipica 17.20 Teniški magazin 17.45 Celje: rokomet liga prvakov CELJE PIVOVARNA LAŠKO:REDBERGLIDS, prenos 19.30 Videoring 20.00 Ribica, amer. film 22.10 V vrtincu 22.50 Don Kihot, 10/39 23.15 Ženski glasovi '98 in ročk Otočec, 10. del .~~v J 07.00 Poštar Pat, ris. serija 07.30 Pajkec, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, ris. serija 09.00 Maska, ris. serija 09.30 Batman, ris. serija 10.00 Dogodivščine ježka Sonika, ris. serija 10.30 Odiseja, nan. 11.00 Power ranger, nan. 11.30 Napad, amer. film 13.30 Super pop s Stojanom Auerjem 15.00 Konan, nan. 16.00 Xena, nan. 17.00 Pop party, glasbena oddaja 18.15 Herkul, nan. 19.15 24 ur 20.00 Moje pesmi, moje sanje, amer. film 23.00 Odpadnik, nan. 00.00 Ulica polmeseca, amer. film 02,00 Pozno ponoči, erotična serija 03.00 24 ur, ponovitev Mpai^bsii.... kanali ffl 27 k d Y f 46 ^SSG^ 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.05 PLAČANCI, ameriški film 11.35 VABIMO K OGLEDU 11.40 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 43. oddaja, ponovitev 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 739. VTV MAGAZIN, regionalni inform. program 20.25 VETER NOSI PESEM MOJO; 2. del zabavnogl. oddaje 21.30 FOLKLORNI FESTIVAL EUR0F0LK; NASTOP KUD JEDINSTVO, Split 21.45 739. VTV MAGAZIN, ponov. 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 15. novembra SLOVENIJA 1 08.00 Skrivno življenje igrač, 25/26 08.15 Cilkin kotiček, risanka 08.25 Cofko cof, 12/13 08.50 Srebrnogrivi konjič, 12/26 09.10 Telerime 09.15 Zares divje živali, 10/26 09.50 Ozare 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Slovenske Bistrice 11.00 Vsi smo ena družina, 13/20 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 14.00 Šou bo šel 15.00 Novice iz sveta razvedrila 15.25 Breme krivde, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe-Donava-Jadran 17.45 Po domaee 18.40 Soča - življenje ob reki 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 ZOOM 21.35 Očetje in sinovi 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 22.55 Murphy Brown, 11/25 23.20 Umori, 4/22 00.10 Soča - življenje ob reki SLOVENIJA 2 09.00 Pravi biznis 09.55 V vrtincu 10.35 Gospod brundo in zmajček napihajček 12.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 15.30 Zdravje, starost, šport, reportaža z Bleda 15.55 Rokomet 17.55 Kranj: finale SP v športnem plezanju 19.30 Videoring 20.00 Maistrova najdaljša mariborska noč, tv igra 21.35 Velika vojna in oblikovanje stoletja, 6/7 22.25 Šport v nedeljo 23.10 Mefisto, madžarsk film 07.30 Munkci, ris. serija 08.00 Havajske počitnice, mlad. film '■ 10.00 Naš Čarii, nan. 11,00 Izganjalka vampirjev, nan. 12,00 Brez zapor z Jonasom 13.00 Honorarci, nan. 13.30 Pica, ti in jaz, nan. 14.00 V bolnišnici, nan. 15.00 Ljudje kot mi, 3/4 16.00 Državna tožilka, 3/3 18.00 Novice, vreme 18,15 Sedma nebesa, nan. 19.15 24 ur 20.00 Super POP s Stojanom Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Zaseda v Wacu, amer. film 01.00 24 ur anali 27 46 52 PONOVITVE ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev 10.00 738. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 10.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.40 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.40 739. VTV MAGAZIN, regionalni intorm. program 12.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.05 IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.05 VETER NOSI PESEM MOJO; 2. del zabavnogl. oddaje 14.05 SREČNO VOŽNJO! 2. TV avtomobilistična oddaja 14.35 IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.35 VIDEOSTRANI 17.00 DRUGAČEN SVET 18.00 PLAČANCI, ameriški film 19.30 NAJ SPOT, glasbena oddaja; gostja: NATALIJA VERBOTEN 21.00 KAKO BITI ZDRAV IN : ZMAGOVATI; S.E.M. - 43. del dokumentarne oddaje 21.30 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 16. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Lahkih nog naokrog 10.15 Dober večer 11.10 National geographic, 6/12 12.00 Alpe-Donava-Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Očetje in sinovi 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19,30 Dnevnik, vreme 20.00 Komisar Rex, 11/13 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Gore in ljudje 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.50 /ne/znani oder 23.20 Iz slovenskih ateljejev 23.35 Plemeniti prasetnik, SLG Celje SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 17/22 10.00 Trdno v sedlu, 43/65 10.25 Pacific drive, 99/130 10,50 Indaba, 18/25 11.10 Čudežni otrok, 21/22 11.40 Šport v nedeljo 12.25 Velike romance 20. Stoletja, 4/26 12.55 Življenje Emila Zolaja, amer. film 15.40 Pred dežjem, film 17.30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 18.00 Ženska mojega življenja, 3/12 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 Kralj romanc, dokumentarni film 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Vprašanje zakonitosti, 7/7 00.55 A.S.,9/14 01.35 Studio city , ..... piss""■""V^' j 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 12.45 Športna scena 14.00 Skeči kraljevega letalstva, nan. 14,30 Angel v belem, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Dinastija Colby, nad. 17.30 Marimar, nan. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 1,2, 3-kdodobi? 21.00 Urgenca 21.50 Šola golfa 22.00 Želite, milord, nan. 23.00 Mississippi v plamenih, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev ^»'■•'ifei.-.. kanali CTJ rrjittši 27 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 739. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 VETER NOSI PESEM MOJO; 2. del zabavnogl. oddaje 11.40 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: NEZGODNE POŠKODBE GLAVE 21.05 ROKOMET, posnetek tekme; GORENJE:VARDAR 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 17. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.45 Pustolovščine, 10/24 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Komisar Rex, 11/13 13.00 Poročila 13.50 Gore in ljudje 14.40 /ne/znani oder 15.10 Gospod plemeniti prasetnik, SLG Celje 16.20 Med valovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Skrivno življenje igrač, 4/26 17.45 Waynove dogodivščine, 25/26 18.20 V Louvru z mojstri, dokum. oddaja 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Učitelj, 3/18 21.00 Dobro je vedeti 21.05 TV konferenca 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Hitler-Stalin, 3/3 SLOVENIJA 2 09.30 Vprašanja zakonitosti, 7/7 10.00 Trdno v sedlu, 44/65 10.25 Pacific drive, 100/130 10.50 Ženska mojega življenja, 3/12 11.45 Studio city 12.40 Sobotna noč 15.50 Ribica, amer. film 18.05 Gospod in gospa Smith, 9/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Polzela: košarka pokal Saporta SAVINJSKI HOPSLKALEV, prenos 21.40 Sedma soba, film 23.35 Svet poroča 00.05 Mladostniške izpovedi, 18/22 00.35 A.S., 10/14 lik* ^rv : j 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nad. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 1,2,3-kdo dobi? 14.30 Angel v belem, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Dinastija Colby, nan. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra nan. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Ukradena melodija, amer. film 21.45 Raztresena Ally, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Pozejdonova avantura, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev .af"kanali ( pj^ 46 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: NEZGODNE POŠKODBE GLAVE 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 ROKOMET, posnetek tekme; GORENJE:VARDAR 11.10 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 740. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 ŠPORTNI GOST: DAMJAN PAVLINEC, plavalec 21.15 NAJ SPOT DNEVA 21.20 740. VTV MAGAZIN, ponovitev' 21.40 TV IZLOŽBA 21.45 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 18. novembra SLOVENIJA 1 09.30 Skrivno življenje igrač, 4/26 09.45 Waynove dogodivščine, 25/26 10.15 V Louvru z mojstri, dokum. oddaja 11.10 TV konferenca 12.05 Učitelj, 3/18 13.00 Poročila 13.10 Murphy Brown, 11/25 13.35 Breme krivde, amer. film 15.00 Hitler-Stalin, 3/3 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Male sive celice, kviz 18.20 Divja Amazonija, 12/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash bridges, 4/18 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Beck, 2/6 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Nemška drama 00.55 Divja Amazonija, 12/12 SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 18/22 10.00 Trdno v sedlu, 45/65 10.25 Pacific drive, 101/130 10.50 Gospod in gospa Smilil, 9/13 11.35 Pomp 12.35 Velika vojna in oblikovanje stoletja, 6/7 13.25 Pajčevina 16.35 Gospod brundo in zmajček napihajček, nizoz. film 18.05 Angel, varuh moj, 4/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Novo mesto: košarka pokal Korač KRKA:HAP0EL, prenos 21.40 Do kje je noč, 3/4 22.35 Pajčevina 23.00 Izpovedi mladostnikov, 19/22 23.30 A.S., nemška nan. 1 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Radijska postaja, nan. 13.30 Pop party 14.30 Angel v belem, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Dinastija Colby, nan. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Strel na sodišču, amer. film 21.45 Nikita, nan. 22.30 Dharma in Greg, nan. 23.00 Pod ognjem Nikaragve, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev fgjr*1""*^: kanali gmm pn 27 4 ^ kjljLM 46 1 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 740. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.00 ŠPORTNI GOST: DAMJAN PAVLINEC, plavalec 11.30 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.50 REGIONALNE NOVICE 20.55 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 21.55 KOŠARKA, posnetek tekme; PIVOVARNA LAŠKO: AT0MER0MU 23.15 TV IZLOŽBA 23.20 j VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, fax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 898 17 50, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA - Naščasd.o.o. Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št, 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. Utopitev v naraslem potoku V četrtek, 5. novembra, v jutranjih urah je bil v Črnovi v pritoku potoka Trebušnica najden mrtev 47-letni Milan K. iz Laz pri Velenju. Policisti so pri zbiranju obvestil ugotovili, da seje pokojni 4. novembra v večernih urah peš vračal proti domu. Med potjo je padel ali zašel v potok, kije bil zaradi dežja narasel in se utopil. Vlomilec izdatno oplenil Vis a Vis V noči na torek, 3. novembra, je neznanec vlomil v trgovino s pohištvom Era Vis a Vis na Kidričevi cesti v Velenju. Iz trgovine je ukradel manjši trezor, v katerem je bilo izpisanih več kot 600 čekov v skupni vrednosti preko 9.000.000 tolaijev in več kot 565.000 tolarjev gotovine dnevnega izkupička. V isti noči je neznanec, prav tako na Kidričevi cesti v Velenju, vlomil še v trgovino Era Tržnica. V trgovini je jedel in pil. Odnesel je za okoli 100.000 tolaijev različnih mesnih izdelkov, slaščic in pijač. Na prehrambenih artiklih in inventarju je povzročil za okoli 300.000 tolarjev gmotne škode. Izginjajo lade samare V noči na soboto, V. novembra, je bil izpred stanovanjskega bloka v Šaleku ukraden osebni avto lada samara 1300, rjave barve, registrskih oznak CE D9-980, last Janeza C. iz Velenja. S Kardeljevega trga v Velenju pa je izginila lada samara 1500 L, registrskih oznak CE 66-49R, metalno zelene barve, last Marka P. iz Velenja. V isti noči je izginila še ena samara in to iz Celja. S Pucove ulice je neznanec odpeljal tip 15001, bele barve, registrskih številk CE 85-02N, last Ota J. iz Celja. Avto brez radia V Topolšici je neznanec v noči na torek, 3. novembra, vlomil v osebni avto golf, last Tadeja Ž. Iz vozila je odnesel avtora-diokasetofon in polico z dvema zvočnikoma, vse skupaj vredno okoli 30.000 tolarjev. V isti noči je ostala v Topolšici brez avtoradia tudi Ivanka A. Neznani storilec ji je povzročil za okoli 25.000 tolarjev škode. Vlom v lovsko kočo Konec minulega tedna je neznanec vlomil v lovsko kočo na Lubeli. Iz kleti je odnesel več steklenic različnih pijač in lovce oškodoval za okoli 25.000 tolarjev. SITRA d.o.o. Kolesar v bolnišnici umrl V torek, 3. novembra, ob 7. 30 je na regionalni cesti v Bregu pri Polzeli, prišlo do prometne nesreče z najhujšimi posledicami. 36-letni Gavro M. iz Trbovelj je vozil osebni avtomobil po regionalni cesti iz Šempetra proti Polzeli. V blagem levem preglednem ovinku je dohitel kolesarja 87-letnega Jožefa K. iz Brega pri Polzeli, kije pričel zavijati levo. S prednjim desnim delom vozila je trčil v zadnje kolo kolesa. Pri trčenju in padcu je kolesar utrpel tako hude telesne poškodbe, da je še isti dan, ob 13. uri v celjski bolnišnici umrl. Šlandrov trg 40 3310 Žalec NOV TEL.: 710-0-560 Kot pogodbeni partner Gorenjske borzno posredniške družbe d.d. Kranj, opravljamo vse vrste poslov z vrednostnimi papirji. Če ste lastnik delnic ATENA, NACIONALNA FINANČNA DRUŽBA in TRIGLAV Vas obveščamo, da so Vaše delnice že uvrščene na prosti trg Ljubljanske borze. Za te in vse druge delnice posredujemo pri prodaji na borzi in nudimo ostale informacije o gibanju cen. Pokličite nas ali obiščite na sedežu družbe! Huda nesreča v Čepljah V petek, 6. novembra, ob 5.20 seje na magistralni cesti Celje - Vransko, zunaj naselja Čeplje na nadvozu čez avtocesto, zgodila huda prometna nesreča. Voznik tovornega avtomobila 50-let- ni Štefan K. iz Nove Cerkve je vozil iz smeri Celja proti Vranskemu. Med vožnjo preko nadvoza čez avtocesto je vozilo na poledeneli cesti pričelo zanašati. Zaneslo ga je na levo stran ceste. V tem trenutku mu je nasproti pripeljal voznik osebnega avtomobila 24-letni Bojan P. iz Vranskega. Med vozili je prišlo do silovitega trčenja. Voznik Bojan P. je utrpel tako hude telesne poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, voznik tovornjaka Štefan K. pa se je v nesreči lažje poškodoval. Na prehodu zadel peško V sredo, 4. novembra, ob 6.55, seje na Šlandrovem trgu v Žalcu zgodila huda prometna nesreča. 51-letni državljan BiH Mustafa H., ki začasno stanuje v Veliki Pirešici, je vozil tovorni avtomobil iz smeri Savinjske proti Celjski cesti v Žalcu. Na Šlandrovem trguje na zaznamovanem prehodu za pešce trčil v 32-letno Simono A. iz Slatine v Rožni dolini. V nesreči seje hudo poškodovala. Eksplozija v Praprečah V četrtek, 5. novembra, nekaj minut po 7. uri, so bili žalski policisti obveščeni, daje v Praprečah prišlo do eksplozije. Pri ogledu kraja so ugotovili, da je 39-letna Marija K. zjutraj prišla v garažo, kjer je imela parkiran osebni avto znamke citroen visa, ki sta'ga z Darkom S. prejšnji večer zaradi okvare potisnila vanjo. Kljub temu, daje zaznala vonj po bencinu, je poskušala avto spraviti v pogon. Ob zagonu motorja je prišlo do eksplozije bencinskih hlapov in požara. Ob eksploziji je na objektu velikosti 4,5 krat 6 metrov izbilo vhodna vrata in premaknilo stene, tako daje uničen tudi zgornji stanovanjski del objekta. Marija je pri tem utrpela lahko telesne poškodbe. Požar so pogasili gasilci. Nastalo gmotno škodo ocenjujejo na 3 milijone tolarjev. Požar v stanovanju V petek, 6. novembra, okoli 4. ure, je prišlo do požara v stanovanju stanovanjskega bloka v II. nadstropju, last Vita K. na Velenjski cesti v Žalcu. Vse kaže, da je požar povzročilo pregreto olje na plinskem štedilniku v kuhinji. Zgoreli so kuhinjski elementi in jedilni kot z mizo, ogenj pa se je razširil tudi v dnevno sobo. Požar so pogasili gasilci iz Žalca, nastalo škodo pa ocenjujejo na okoli 3.000.000 tolarjev. i Ji IOJHh. vi ili^EfcUkiilrRilli IPTnTf AWHH.1i] IMSD jjujjj*yj § i)mb!/yJjj]jjj] ztiriinvjHnhti v Uvod V nekaterih delovnih okoljih in glasilih smo v zadnjem času zasledili aktivnosti in prispevke, ki so zelo netočno in zavajajoče opisovale spremembe, ki se obetajo na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Takšna mnenja in trditve so lahko izraz ali velike neinfor-miranosti in nevednosti avtorjev prispevkov ali pa tendencioznih interesov in tržnih prizadevanj po pridobitvi zavarovancev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Za boljšo obveščenost zato objavljamo nekaj osnovnih dejstev o novostih na področju prostovoljnega zavarovanja, za kakšne spremembe gre in kako k spremembam pristopa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vsebina zakonskih sprememb Prostovoljno zdravstveno zavarovanje poznamo pri nas že od leta 1993. Zanj se je odločilo skoraj 1,4 milijona prebivalcev, ki so si s tem zagotovili določeno zdravstveno varnost. Doslej sta takšno zavarovanje izvajala le Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pri katerem je zavarovanih prek 1,1 milijona prebivalcev Slovenije in Adriatic, d.d.. Spomladi letos pa je Državni zbor sprejel spremembe in dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki se nanašajo prav na to področje. Zakon določa, da morajo vse zavarovalnice, ki izvajajo zavarovanje za doplačila do polne cene zdravstvenih storitev, to organizirati kot dolgoročna zavarovanja in oblikovati zavarovalno tehnične rezervacije za starost. Realna višini premije bo rezervacije tudi zagotavljala. Prav tako nalaga Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod), da za izvajanje tega zavarovanja ustanovi specializirano zavarovalnico v obliki vzajemne družbe. Ustanavljanje vzajemne družbe Ta družba naj bi bila ustanovljena do konca letošnjega leta. Kljub intenzivnim pripravam pa še niso izpolnjeni vsi pogoji, da bi zaživela že z novim letom. Bo pa vsekakor ustanovljena najpozneje do jeseni naslednjega leta. Ves ta čas bodo vse osebe, prostovoljno zavarovane pri Zavodu, imele zagotovljene pri njem vse pravice na način, kot so sklenili zavarovalne pogodbe. Zato so strahovi in določena namigovanja, da bi utegnili z novim letom ostati brez kritja, povsem neutemeljeni. Po ustanovitvi nove vzajemne družbe ni pričakovati, da bi se pravice in položaj zavarovancev poslabšal. V bistvu gre bolj za pravno formalno in organizacijsko spremembo, po kateri bo prišlo do še večje razmejitve nalog pri izvajanju obveznega in prostovoljnega zavarovanja v Zavodu. Ta ne bo vplivala na varnost oseb, ki so že zavarovane pri Zavodu in ki bodo prenesene na novo družbo, V tej družbi lahko celo pričakujejo nekatere ugodnosti, ki jih v sedanji ureditvi ni bilo mogoče povsem zagotoviti. Nova družba, ki jo ustanavlja Zavod, bo delovala na načelih vzajemnosti in ji bo v ospredju zadovoljevanje interesov članov - zavarovancev. Po tej svoji naravnanosti se bo bistveno razlikovala od drugih zavarovalnic, ki so organizirane kot delniške družbe, katerih cilj je ustvarjanje dobička. Pristop, ki temelji na vzajemnostnih odnosih na področju zdravstvenega zavarovanja, je značilen za večino evropskih držav. Prva prednost, ki izhaja iz te oblike neprofitnih zavarovanj, je dolgoročna naravnanost, kar onemogoča špekulativnost pri cenovnih politikah. Z vzajemnimi zavarovanji na- mreč skušajo v Evropi na področju prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj, ki so tesno povezana s pravicami s področja obveznega oz. osnovnega zdravstvenega zavarovanja, vzpostaviti dolgoročno zdravstveno varnost prebivalstva. Ugotavljajo namreč, da bolezen in njeno zdravljenje ne moreta biti predmet zgolj dobička delničarjev. To v realnosti pomeni praviloma postavljanje kratkoročnih zavarovanj in izvajanje posebnih pogojev oziroma zavračanje ljudi z večjimi zdravstvenimi tveganji (bolni, starejši). Druga prednost takšne ureditve je v dejstvu, da so njeni člani istočasno zavarovanci in lastniki ter upravljalci družbe in si tako sami določajo pravila pri uresničevanju skupnih interesov. Tako za vzajemna zavarovanja velja pravilo, da se v njej tudi morebitni presežki prihodkov nad stroški namenjajo članom oz. zavarovancem in za izboljšanje njihovih bonitet. Medgeneracijska izravnava in dolgoročna varnost prostovoljnih zavarovanj Vzajemnostni odnosi v novi družbi, ki jo ustanavlja Zavod, tako predvidevajo medgeneracijsko izravnavo stroškov, s katero bo omogočena tudi starejšim in zdravljenja bolj potrebnim ose,bam dosegljivost prostovoljnega zavarovanja za doplačila in ustrezno zdravstveno varnost. Takšna medgeneracijska izravnava je pridobitev, ki jo poznajo skoraj vse evropske države in je ena izmed značilnosti socialne politike in naravnanosti družbe. Novost, ki izhaja iz zakona in bo uresničena z ustanovitvijo Zavodo-ve družbe, je tudi uvedba zavarovalno tehničnih rezervacij za starost. To bodo posebna sredstva, ki jih bodo mlajši zavarovanci vplače- tarnaj vali in varčevali za svoja starejša leta, ko so stroški za zdravljenje v poprečju 3 in večkrat višji kot v mladosti. Te rezervacije so poroštvo, da bo družba zagotavljala zdravstveno varnost svojim članom praktično dosmrtno. To je eno izmed pomembnih dejstev in novosti, po katerem se bo družba po vsej verjetnosti razlikovala od drugih zavarovalnic, ki ne izvajajo teh zavarovanj na načelih vzajemnosti. V novo leto torej z normalnim izvajanjem prostovoljnih zavarovanj Na koncu velja tako še enkrat poudariti, da se ob novem letu za zavarovance Zavoda ne bo zgodilo nič usodnega in da jim ni treba sprejemati kakšnih novih odločitev o svojem zavarovanju. Sklenjene večletne pogodbe so namreč veljavne in zavezujejo oba partnerja, zavarovance in Zavod. K normalnem izvajanju obveznosti brez pretresov za zavarovance pri uvajanju sprememb zavezuje Zavod tudi zakon. Vendar bi tudi brez zakonskega določila Zavod v celoti izpolnil svoje obveznosti, kot jih je že doslej v zadnjih 6 letih. Zato ni razlogov za zaskrbljenost in še manj za nasedanje nekaterim netočnim informacijam, po katerih naj bi Zavod z novim letom celo prenehal izvajati prostovoljna zavarovanja in zagotavljati pravice iz sklenjenih pogodb. 0 vseh pomembnih aktivnostih za ustanovitev nove vzajemne družbe in vseh novostih na področju izvajanja prostovoljnega zavarovanja bo Zavod pravočasno in sprotno obveščal celotno javnost in svoje zavarovance. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mmMk KURILNI Zelo konkurenčne cene, dostava brezplačna Informacije po telefonu 063/ 481 -430, 0609/ 635- QUA ARIS Celje 16 KAS VAS ŠPORT 12. novembra 1998 Zlom v zadnjih minutah Sanjska razlika za Vardar? Ponovila se je švicarska zgodba. Podobno kot proti St. Otmarju rokometaši Gorenja tudi v Skopju v zadnjih minutah niso vzdržali pritiska gledalcev, ki je posredno zlezel pod kožo tudi portugalskima možema v črnem. Skopjanci so si priigrali to, kar so si želeli in napovedovali, vendar le z drobceno napako. Vardaijev trener Nenad Niše-vič, znano trenersko ime v nekdanji Jugoslaviji, včasih tudi novinar, je do kosti preučil igro Ve-lenjčanov, kot seje hvalil v domačem tisku, saj sije ogledal kar tri njihove tekme z videoposnetkov. Ocenjeval je, da bi bilo sedem zadetkov razlike dovolj za nedeljsko povratno tekmo v velenjski Rdeči dvorani. Pretil je tudi, bodo Velenjčani zgoreli v njihovem "rastlinjaku", kot se v prevodu imenuje dvorana, v kateri je bila tekma. Uštel seje le za zadetek. Velenjski trener Tone Tiselj seje bal scenarija, kije bil pogosto značilen za tekme v nekdanji Jugo ligi. Ko seje teden dni pred tekmo mudil v Skopju, so mu domači dali vedeti, da Vardar vse tekme dobiva ob koncu. Tako je bilo tudi v soboto. Skopjanci so si v zadnjih petih minutah igre z delnim izidom 5 : 0 priigrali šest zadetkov razlike, torej le gol manj kot je načrtoval njihov trener, in morda bo prav ta manjkajoči zadetek v nedeljo prevesil tehtnico na stran Gorenja kot skupnega zmagovalca iz obeh tekem. Nekateri domači predstavniki so vendarle po tekmi objektivno priznali, da si tako visokega poraza po igri Velenjčani niso zaslužili, je to znamenje, da trepetajo za povratno tekmo !? Velenjčani so bili kar 23 - krat v vodstvu, najvišje je b ilo v 21. minuti (11: 8), kar 16-krat pa je bil izid izenačen, nazadanje v 50. minuti (22 : 22), domači pa so prvič na tekmi povedli šele v 34. minuti (16:15). Že v 9. minuti seje porodil sum v razplet, ki se je zgodil v zadnjih petih minutah, kajti tedaj sta sodnika že drugič izključila najboljšega Go-renjevega obrambnega moža Saša Khimtchenka, ki v nadaljevanju seveda ni igral toliko minut, kot bi jih sicer, in prav zaradi tega so glavni domači igralci - Gruzijca Kalandad-ze in Bokachadze, Ukrajinec Malt-sev in makedonski reprezentant Ko-tevski, prišli toliko bolj do izraza. Zanimivo, od 29 zadetkov so jih skupaj dosegli kar 27 (!). Do 50. minute napovedanega trenerjevega ognja v dvorani še ni bilo videti. Le nekaj iskric, kot je bila že omenjena Khimtchenkova izključitev. V 49. minuti so Velenjčani še zadnjič povedli na tekmi (22:21). Takrat pa so se dvignili domači navijači. Maltsev, kije kot senca spremljal Bedekoviča, je postal še ostrejši. Bedekoviča je pogosto oviral na nepravilen način.Sodnika sta to dovoljevala, kot tudi preriravanje predvsem Kotevskega pred velenjskimi vrati. Velenjski igralci, zlasti Bedekovič in Cvetko, so po tekmi tožili, da še nikoli niso dobili toliko udarcev kot prav v soboto. V 54. minuti so domači prvič na tekmi povedli z dvema goloma razlike (24:22), vendar je že v naslednji Bedekovič s svojim osmim in zadnjim zadetkom znižal to vodstvo, nakar je moral za dve minuti nas klop. To kot da je povsem zlomilo goste, saj je bilo zadnjih pet minut vse po meri Skopjancev. V igri Ve-lenjčanovni več zbranosti, do konca so napravili kar sedem napak v napadu, med drugim je slabo minuto pred koncem tekme kapetanu Plaskanu domači vratar ubranil se-demmetrovko, v zadnji sekundi pa so domači dosegli še slučajen gol, torej se je Vardarjev trener uštel le za NK Rudar V tretje ni šlo! Po dveh uspešnih gostovanjih v Celju in Beltincih je velenjski pr-voligaš Rudar kar malce nepričakovano ostal povsem praznih rok pri novincu v ligi Kopru. V uteho je rudarjem lahko morda dejstvo, da so na Boniflki vse točke pustili tudi aktualni državni prvaki, nogometaši Maribor Teatanica. Ponovila se je v tem prvenstvu že tolikokrat omenjena zgodba - velenjski nogometaši še vedno ne znajo zatresti nasprotnikove mreže. Tako je bilo tudi v nedeljo, domači pa so edini zadetek dosegli 15 minut pred koncem z udarcem z bele točke. Po izgubljenih točkah v Kopru so bili v vodstvu kluba kar malce razočarani, morda še toliko bolj, ker nekdanji Rudarjevi igralci zelo dobro igrajo v drugih klubih in tudi uspešno tresejo mreže. Očitno tudi novi trener ne najde med sedanjim Rudarjevim izborom igralcev pravega strelca, tega bo pač treba poiskati drugod, po besedah predsednika kluba Janka Luknerja pa pred koncem jesenskega dela prvenstva še ne. S tem porazom je Rudar spet zdrsnil po lestvici navzdol in to za eno mesto in je pol3 krogih osmi s 15 točkami. Pred rudarji je sedaj niz treh težkih tekem. Po treh gostovanjih bodo v nedeljo znova zaigrali na domačem igrišču. Njihov nasprotnik bo drugouvrščena HIT Gorica, v predzadnjem krogu bodo gostovali pri četrti Olimpiji, od jesenskega dela prvenstva pa se bodo poslovili na domačem igrišču v tekmi z Maribor Teatanicom. Tekma bo verjetno že pod umetno svetlobo. ■ VOS Športnik -športnica oktobra Akcijo za izbiro športnika ali športnice oktobra nadaljujemo z drugim kuponom. Vaš odziv na prvega je bil precej slaboten, zato se potrudite sedaj, dobrih športnikov in športnic gotovo ne manjka. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. Naš naslov: Naš čas, Foitova 10, Velenje. r_----------------------- i Športnica - športnik oktobra Glasujem za športnico(ka).............................................. Naslov glasovalca. Sebastjan Sovič strelja proti nasprotnikovim vratom, prostor mu širi Marko Cvetko. ka šestih zadetkov je gotovo sanjska za Vardar.Toda imamo dovolj rezerve, da lahko upamo na najboljše v nedeljo v naši dvorani. Prepričan sem, da bodo gledalci tudi v nedeljo ustvarili, podobno kot so to storili proti Švicaijem, ozračje, ki nam bo vlilo kar največjo mero samozavesti. Če nam bi sodnika dovoljevala vsaj pol tistega kot sta Var-darju, potem bi že sedajle trdil, da bomo zanesljivo med osmimi." ■ S. Vovk V dvorani "Rasadnik" je bila tudi slovenska veleposlanica v Makedoniji Jožica Puhar. Po tekmi je čestitala igralcem za izredno srčno igro in jim dejala, da so z igro dokazali, da so zelo kvalitetna ekipa. Seveda jim je zaželela, da se uvrstijo naprej. Fantje soji to obljubili. zadetek. Skopjanci bodo torej v nedeljo popoldne (začetek tekme bo ob 16.uri) imeli veliko prednost. Podobno ocenjuje tudi trener Tone Tiselj: " Naši fantje so se borili po najboljših močeh. Glede na prikazano igro smo zaslužili veliko boljši izid. Da ni ugodnejši, ni kriva samo igra na terenu, ampak tudi druge igre, ki sem sijih bal. Razli- Povratna tekma med Gorenjem in Vardarjem bo v Rdeči dvorani v nedeljo, 15. novembra, s pričetkom ob 16.00 in ne ob 18.00, kot so sprva napovedali. OK Šoštanj Topolšica In kako naprej? V derbiju 5. kroga so si nove prvenstvene točke priigrali odbojkaiji Bleda. Po pričakovanjih so Blejci srečanje pričeli z odlično igro in popolnoma prevladali na igrišču. Visoko so povedli z 12:1. Po medlem začetku in težavami s sprejemom so se uspeli zbrati tudi Šoštanjčani. Z lepo izvedenimi akcijami jim je uspelo razliko v vodstvu zmanjšati na 9. Brez težav so tudi drugi niz Blejci rešili v svojo korist. Nekoliko se je zataknilo šele v zadnjem nizu. V začetku so Blejci vodili že z 9:3. Kazalo je, da so Šoštanjčani v izgubljenem položaju, vendar ni bilo tako. Odločili so se, da se ne bodo tako hitro predali in z udarnim napadom uspeli izenačiti na 10:10. Ekipi sta se menjavali v vodstvu. Za uspešen zaključek pa je Šoštanjčanom pri 13. točki zmanjkalo moči. Zmaga Blejcev je bila popolnoma zaslužena, saj so pokazali več izkušenosti in zbranosti v ključnih trenutkih. Pomočnik trenerja Niko Jerončič: "T\idi na tem srečanju so bile prisotne stare napake, katerih se ne moremo otresti. Nekoliko boljša igraje bila šele v tretjem nizu, ko je borbenost igralcev narasla. Še vedno nam manjka zbranosti v odločilnih trenutkih in nekakšen igralni vodja. V soboto bomo odigrali še zadnje srečanje, katerega bi lahko zmagali, z ekipo Krke in tako prišli do prvih točk." Tekmo s Krko bodo v šoštanjski športni dvorani v soboto začeli ob 18.00. ■ N. R. Tako so igrali j Rokomet: Osmina pokala pokalnih zmagovalcev: Vardar - Gorenje 29 : 23 (13 : 13) Vardar: Brestovac, Matovski, M. Kolev, Tasevski 1, Petrevski 1, Atanasovski, Kotevski 9, An-gelovski, Bokačadze 6, Maltsev 8 (2), Kalandadze 4. K. Kolev. Gorenje: Matovič, Lainšček, Tamše 1. Kavaš, Plaskan 5 (1), Kimčenko, Oštir 1, Sovič 2, Tome 3, Bedekovič 8, Cvetko 2, Rozman 1. Prva SRL, ženske -: Branik - Vegrad (17 : 26 (7 : 11) Vegrad: TadiČ, Čosič, Jukič 4, Dežman, Topič 4, Perše, Noji-novič 2, Krajnc 5, Notesberger 3, Ibralič 6, Grudnik, Osmanovič 2. Prva SNL, 13. krog: Koper - Rudar 1:0(0:0) Rudar: Dabanovič, Podvinski, Sulejmanovič, Čerimovič, Granič, Balagič, Caushllari, Brezič, Javornik (Grobelšek), Pavlovič, Vidojevič. Strelec: 1 :0-ZuIič (75-11 m) Druga SNL, 13. krog: Esotech - Factor 4 :1 (0 : 0) Esotech: Kališek, Omeragič, Mernik, Oblak, Javornik, Repovž, Šoštar (Pavič), Žnuderl, Mu-janovič, Pekič (Zapušek), Zlodej (Smajlovič). Strelci: 1:0- Mujanovič (56), 2:0- Oblak (65), 3:0 - Javornik (72 - 31 m), 3:1- Jakopič (77), 4:1- Mujanovič (85). Tretja SNL, 13. krog: Brunšvik - Usnjar 0:2 (0:1) Usnjar: Čanič, Daničič, Merčnik, Hrnjič, Kraljevič, Mir (Milanovič), Keršič (Fenko), Pudgar, Milidragovič, Kovačič, Dragič (Galijaševič). Prva SOL, 5. krog: Elvo Bled - Šoštanj Topolšica 3:0(9,4,13) Šoštanj Topolšica: Medved, Zulič, Verbič, Čokovič, D. Sevčnikar, Žilnik, Kugovnič, S. Sevčnikar, Pavič. Prva B SKL, 6. krog: Elektra - Banex 71 - 68 (40 : 37) Elektra: Brinovšek 10, Ko-vačevič, Nikolič, Rizman 17, Me-mič, Božič 19, Divjak, Repinc, Maličevič 3, Zupane 5, Medvešek 15, Črešnik 2. NK Esotech Šmartno Sijajen niz zaporednih zmag Šmarski nogometaši so nanizali več kot zavidljivo serijo osmih zaporednih zmag; šest v prvenstvu, od tega kar štiri v gosteh, in dve v slovenskem pokalu. Po uvrstitvi v polfinale tekmovanja za slovenski pokal so Smarčani tudi v nedeljo zaigrali dobro, zlasti v drugem polčasu, ko so nadigrali igralce ekipe Factor Ježica in zmagali s 4:1. V prvem polčasu so bili domači boljši v začetnem in sklepnem delu, ko so zapravili nekaj lepih prilik, vmes so oboji igrali med obema kazenskima prostoroma, mreži pa se do odmora nista zatresli. V nadaljevanju so Šmarčani zaigrali še bolj napadalno. Prvo priložnost je zamudil Pekič, takoj za tem pa je Mujanovič po streljanem kotu žogo preusmeril v mrežo in domači so zagospodarili na igrišču. Le nekaj minut je minilo in z lepim zadetkom Oblaka so povišali vodstvo na 2:0, priložnosti pa so se vrstile ena za drugo. V 72. minuti so gostje v kazenskem prostoru zrušili Pekiča, zanesljiv izvajalec enajstmetrovke je bil Javornik, ob tem pa je sodnik zaradi preostrih protestov izključil gostujočega igralca. Kljub temu so gostje v enem redkih nasprotnih napadov izid zmanjšali, stvari pa je na pravo mesto s svojim drugim zadetkom pet minut pred koncem postavil Mujanovič. S to zmago so se igralci Esotecha povzpeli na četrto mesto, v nedeljo pa bodo gostovali v Kidričevem pri Aluminiju. Trener Janko Benčina: "Malo se je že poznala utrujenost po sredini pokalni tekmi, kljub temu pa smo zaigrali zelo dobro, zlasti v drugem polčasu, ko smo tudi izkoristili štiri od številnih priložnosti." Med štirimi v pokalu Po zmagi s 3:0 so nogometaši Esotecha z 2:1 tudi na Sladkem vrhu premagali domačo Palomo Šego in se zasluženo uvrstili v polfinale slovenskega pokala, naslednjega njihovega nasprotnika pa bo žreb izbral med Maribor Teatanicom, SCT Olimpijo in Muro. Na Sladkem vrhu so Šmarčani takoj napadli, lepih prilik niso izkoristili in domači so v 30. minuti celo povedli. To je goste še bolj spodbudilo, Žnuderl in Pokleka pa sta to vnovčila v 34. in 40. minuti. Izid 2:1 je ostal do konca tekme, domači igralci pa se lahko le svojemu vratarju zahvalijo, da niso izgubili s še višjo razliko. ■ Janko Goričnik Avgust Reberšak, predsednik NK Esotech: "Kaj pa če potegne Igralci šmarškega Esotecha so se po šestih zaporednih zmagah na lestvici druge lige dvignili že na 4. mesto, enega večjih uspehov v bogati zgodovini kluba pa so dosegli tudi v tekmovanju za slovenski pokal, saj so se uvrstili v polfinale, torej med štiri najboljše. Kaj o uspehu v pokalnem tekmovanju meni predsednik NK Esotech Šmartno Avgust Reberšak:" Uvrstitev med štiri najboljše ekipe je seveda razlog za posebno zadovoljstvo, tudi zaradi nasprotnikov, ki smo jih izločili. Mislim seveda oba prvoligaša Korotan in Primorje, v naslednjem krogu pa nam je bil naklonjena sreča, saj smo potegnili tretjeligaša. Tekmi s Palomo Šego smo vzeli zelo resno, da smo mi prej premagali pr-voligaški ekipi, torej bil lahko tudi tretjeligaš premagal drugoligaša, torej nas. Zaradi kazni smo "domačo" tekmo odigrali v Slovenskih Konjicah in kar takoj se moram domačinom zahvaliti za pomoč in vzorno organizacijo. Kljub zmagi s 3:0 smo se na povratno tekmo pripravili z vso resnostjo in na Sladkem vrhu v zelo neugodnih razmerah za igro samo potrdili vlogo favorita. Zdaj imamo na "izbiro" tri zelo močne prvoligaše in naše možnosti so resnično majhne, še zlasti, če upoštevamo, da se igrata dve tekmi. Doma lahko premagamo vsakega prvoligaša, zavedamo pa se, da na gostovanju le pride do izraza večja kakovost, če že kaj drugega ne. To nikakor ne pomeni, da smo se prestrašili in vnaprej predali. Precej bo seveda odvisno od zimskih priprav na pomladansko nadaljevanje, na naši strani bo tudi navdih. V celoti se zavedamo svojih zmožnosti, vendar -kaj pa če za nas spet malo potegne sreča?" ■ JP KK Elektra Zmaga v pravem času Šoštanjski košarkarji so v 6. krogu 1. B SKL z disciplinirano igro premagali košarkarje iz najlepšega mesta v Evropi - Slovenskih Konjic. Srečanje so nekoliko bolje začeli domačini, ki so povedli z 8:4, vendar so jih košarkarji Banexa kmalu ujeli in si do 14. minute priigrali razliko devetih točk. Takrat je pri Šoštanjčanih v igro vstopil Medvešek, ki je proti bivšim soigralcem odigral izvrstno in Elektri z učinkovito igro v napadu prinesel ugoden izid ob polčasu. V drugem delu so si razliko devetih točk priigrali domačini, ki pa so jo gostje predvsem preko veterana Železnikaija hitro izničili. V zanimivi in napeti končnici so bili bolj zbani Šoštanjčani, pri katerih je tudi tokrat odlično zaigral Rizman, ki je zadeval, skakal in asistiral. V zadnji minuti sta Brinovšek in Božič z natančnim izvajanjem prostih metov uspela zadržati razliko treh točk, igralci Banexa pa zadnjega napada niso izkoristili, tako da so upi na podaljšek splavali po vodi. Tokrat Šoštanjčani niso nekontrolirano metali za tri točke, temveč so potrpežljivo igrali pod koš. Zmaga in tudi prikazana igra dovoljujeta košarkarjem Elektre, da z optimizmom zrejo v naslednja kola; v soboto gostujejo v Krškem. Manj sreče so imeli igralci mlajših kategorij Elektre. V soboto dopoldne so kadeti v zelo zanimivi in borbeni tekmi izgubili proti ekipi Maribora Branika z rezultatom 73:76, vendar ostajajo na tretjem mestu. V nedeljo dopoldne pa so mladinci z rezultatom 74:85 izgubili proti vrstnikom iz Rogaške. Vtis so popravili pionirji, ki so v nedeljo na gostovanju v Črnomlju premagali domačine s 43:71 in vodijo v svoji skupini. ■ Tjaša Rehar RK Vegrad Končno prvi točki Mlade rokometašice Vegrada so v 5. krogu zabeležile prvo zmago Na gostovanju v Mariboru so premagale igralke Branika s 26:17 (11:7). Na lestvici je sedaj brez točk le še igralke Burje, s katerimi se bodo Velenjčanke v Rdeči dvorani srečale v naslednjem krogu, rokometašice Branika na predzadnjem mestu pa imajo eno točko. V Mariboru je bila tekma izenačena le v prvem polčasu, v drugem pa so Velenjčanke zlahka napolnile mrežo domače vratarke, izkazale pa so se vratarka Grudnikova ter Ibraličeva in Kranjčeva. Karate "Tigri" pokalni zmagovalci Na drugi pokalni tekmi za mlajše in starejše mladinke in mladince v TVbovljah je KK Tiger Velenje nastopil v vseh kategorijh in dosegel nekaj lepih uvrstitev, v skupnem seštevku obeh pokalnih tekem pa je osvojil prvo mesto. Skupni zmagovalec je tudi Arsen Gashi pri mlajših mladincih, drugi pa njegov klubski kolega Zeljko Banovič. Uvrstitev iz Trbovelj: mlajše mladinke - borbe, do 55 kg: 5. Sanela Musič; do 65 kg: 6. Niana Felicijan; mlajši mladinci, kate: 2. Arsen Gashi, 4. Zeljko Banovič; športne borbe: 3. Zeljko Banovič; kate ekipno: 1. KK Tiger (Gashi, Banovič, Selimovič); pri starejpih mladincih sta Tabakovič in Stojnič osvojila peti mesti. Šahovske novice Prejšnji četrtek je na rednem mesečnem turnirju za prehodni pokal ŠŠD Velenje zmagal Milan Goršek, kije zbral 9 točk. Sledili so mu: 2. Milan Matko (8), 3. Andrej Novak (7.5), 4. Asim Huremovič (7), 5. Boris Brešar (7) itd. V soboto, 7. novembra, sta bila na sporedu 2. in 3. krog II. slovenske lige - vzhod, v kateri sodeluje 27 ekip iz vzhodnega dela Slovenije. V prvem krogu je bilo ŠŠD prosto zaradi neparnega števila ekip. ŠŠD Velenje je v drugem krogu premagalo Ekipo Pol-skave II z rezultatom 4.5 proti 1.5. V tretjem krogu je ŠŠD Velenje premagalo ekipo Sevnice z rezultatom 4 proti 2. ŠK Šoštanj je v drugem krogu igral proti favorizirani ekipi Celja in izgubil z rezultatom 6 proti 0, v tretjem krogu pa so bili prosti. Po treh krogih vodi Celje s 13.5 točke. Sledijo: 2. Griže (13), 3. Fužinar (12.5), 4. Radenska (12.5) in 5. Velenje (12). Naslednja dva kroga bosta že to soboto v Radljah. ŠŠD Velenje igra proti Ptuju II, ŠK Šoštanj pa proti Malečniku. Plavanje Lep začetek sezone Lanska plavalna sezona je bila za velenjski plavalni klub zelo uspešna. Plavalci so v vseh starostnih kategorijah na prvenstvih Slovenije osvojili skupno 74 medalj, od tega kar 26 zlatih in postavili 11 državnih rekordov. Tudi za letošnjo sezono imajo v klubu veliko načrtov, zato so plavalci začeli z rednimi treningi že 1. oktobra. Skupina osmih velenjskih plavalcev je preteklo soboto nastopila na 26. mednarodnem mitingu Mladost 98 v Zagrebu. Na tem tekmovanju je nastopilo več kot 400 plavalcev iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Bosne in Hercegovine in Slovenije. Ker so naši plavalci v polnem treningu (dvakrat dnevno), so nastopili le v enem delu sicer dvodnevnega tekmovanja. Njihovi rezultati so bili po dobrem mesecu treninga dobri. Najuspešnejša je bila Tina Pandža, ki je osvojila dve prvi in eno tretje mesto. Rezultati: Kadetinje - 50 m prosto: 1. Tina Pandža 28.31,9. Nina Sovinek 29.58; 400 m prosto: 3. Tina Pandža 4:45.89,7. Nina Kugonič 4:55.46,8. Maja Sovinek 4:55.57; 100 m prsno: 4. Nina Sovinek 1:22.07; 200 m delfin: 1. Tina Pandža 2:35.50,10. Nina Sovinek 2:49.19. Kadeti - 200 m delfin: 10. David Danev 2:34.46. ■ Marko Primožič Lokostrelski klub Indiana Uspešni za konec V soboto je bilo v Radljah ob Dravi zadaje večje letošnje 3-D lokostrelsko tekmovanje. Nastopilo je skoraj 100 najboljših tekmovalcev iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije, prekaljeni člani LK Indiana iz Logarske doline pa so s samostrelom in lokom spet osvojili kopico medalj. Samostrel: 1. Stane Saksida 254,2. Gorazd Grosek 237,3. Sandi Huič 228 (vsi LK Indiana); lok compound neomejeno: 1. Karli Gradišnik (LK Indiana) 255,2. Oto Pernat (Koroška) 253,3. Uroš Krička (Borovnica) 252. Zbor planinskih vodnikov MOZIRJE - Savinjski med-društveni odbor planinskih društev bo v soboto in nedeljo na Mozirski koči izvedel 2. srečanje planinskih vodnikov Slovenije. Udeleženci se bodo na Mozirski planini zbrali v soboto popoldne in se že zvečer na okrogli mizi pogovorili o svojem delu in težavah pri njem. Nedeljsko dopoldne bodo namenili pohodu po Mozirskih planinah, popoldne pa bodo pripravili tekmovalni in družabni del. 21.11.1998 od 5. do PHILIPS 7.990 Rezalni stroj BOSCH MAS 4300 -moč 100 W - dvostopenjsko varnostno stikalo - trenutni vklop Glasbeni stolp PHILIPS FW 730 - 2 x 100 W • 3 CD - dvojni kasetofon z Dolby B in enim avtoreverse sistemom - 20 pomnilniških mest, RDS - bujenje ob zvoku CD, kasete ali radia - tristopenjski dinamični bass refleks zvočniki BOSCH Kavni avtomat BOSCH TKA 2708 t za 8 skodelic kave, stekleni vrč s pokrovom - moč 900 W Imetniki Kartice 4 - 5 % ' - S kovinOtihna gotovinski POPUST! TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU POSTANITEvma ^» o«, lil nnn nri m ITJI Spreme"'te soo'° Postauo lil uRD. GELUUTA brez spremembe načina življenja s preparati, ki osvajajo svet. Dobite jih v lekarnah. Ob vsakem naročilu uam podarimo še čaj za zmanjševanje telesne teže: tafmneieiBU.: 163/813-113 fate: 883/814-833 9 tei z vašim zaupanjem TZjgaška platina Kokusai IsoCell NormaLme t£x gorenje Kopalnice - Nov program kopalnic Gorenje že lahko naročite v prenovljenem Prodajnem studiu na Primorski 6 b v Šoštanju - Za vse nakupe do konca novembra priznavamo 10 % dodatnega popusta - Plačilo na več obrokov - Odprto vsak dan od 8.00 do 16.00 ure, soboto od 8.00 do 12.00 ure Telefon: 063/40 22 400 gorenje Keramika - V naši industrijski prodajalni v vasi Gorenje imamo na zalogi Se nekaj vzorcev keramičnih ploščic iz izvoznega programa, znižanih do 50 % - Odprto vsak dan od 7.30 do 15.00 ure, sredo od 7.30 do 18.00 ure in v soboto od 7.30 do 12.00 ure Telefon: 063/40 23 270 L... S IBP 'V^šš^p^'-.-".v' *Vv-. - NK Usnjar Zdaj celo za drugo mesto V soboto so bili odlični nogometaši šoštanjskega Usnjarja, ki so v gosteh premagali Brunšvik z 2:0, strelec pa je bil Kovačič 3. in 89. minuti. Na lestvici so se povzpeli celo na tretje mesto, za drugo Palomo pa zaostajajo za dve. V naslednjem krogu jih čaka težko gostovanje pri vodilni Rogozi, ki že jesenski prvak, saj ima pred drugouvrščenim zasledovalcem kar 8 točk prednosti, pred Soštanjčani pa 10. Seveda morajo usnjarji prežati tudi na zasledovalce, ki so tik za njimi. Kegljanje Poraz in zmaga Zardi obnove svojega kegljišča so šoštanjski kegljači srečanje 7. kroga odigrali v Trbovljah, kljub njihovi dobri igri pa so zmagali kegljači domačega Rudarja s 5:3 in 5122:4990. Šoštanj: S. Fidej 840 (0), L. Fidej 843 (1), Petrovič 849 (0), Križovnik 881 (0), Arnuš (830 (1), Novak 847 (1). To, kar ni uspelo fantom, so storila dekleta, ki so v 5. krogu na gostovanju v Mariboru s 6 :2 in 2360:2310 premagala domači GIM Miklavž in se na lestvici prebila na drugo mesto. Šoštanj: Lesnik409 (0), Mihaljev 413 (1), Hojan 387 (1), Lozič 411 (1), Drev 410 (1), Cverlin 330 (0). V 8. krogu bodo Šoštanjčani gostovali v Žalcu, dekleta pa bodo v svojem šestem nastopu gostile vodilno ekipo MIT iz Maribora. Srečanje na prenovljenem kegljišču bodo začela ob 13.00. Z nastopi v medregijski ligi so začeli tudi fantje druge ekipe Šoštanja. V 1. krogu so v Šoštanju igrali z ekipo TIM Laško 4:4 (4891:4834), pri domačih pa se je z 858 keglji odlikoval Jelen. V 2. krogu so na gostovanju v Slovenskih Konjicah presenetili domačine in jih premagali kar s 7:1 (5004:4902). Nastopili so: Novak 856 (1), Sečki 820 (1), Jelen 804 (1), Sotler 829 (0), Petrovič 839 (1), Arnuš 856 (1), v 3. krogu pa se bodo doma pomerili z ekipo Obrtnika. ■ L. F. Lokostrelstvo Mozirjani šesti V Ankaranu je bil v nedeljo zadnji letošnji lokostrelski turnir za slovenski pokal. Mozirski lokostrelci so nastopili v okrenjeni sestavi, saj zaradi zdravtsvenih razlogov nekaj časa ne bo nastopala najuspešnejša lokostrelka leta 1998 Bernarda Zemljak Perhač, manjkal pa je tudi reprezentant Štefan Ošep. Kljub temu so dosegli lepe uvrstitve. Pri članih je v Ankaranu Dušan Perhač osvojil 2., v skupni uvrstitvi pa 4. mesto, skupno drugi je bil Štefan Ošep; Marko Satler je bil 16., skupno 13, Ivan Šket pa je bil v nedeljo 18., skupno pa 16; pri članicah pa je Bernarda Zemljak Perhač osvojila 3. mesto. Pri veteranih je v skupni uvrstitvi zmagal Miro Borštner; pri dečkih je bil v nedeljo Aleksander Ošep 2., skupno 13, Primož Perhač pa je bil v Ankaranu 10 in skupno 8. V slovenskem pokalu je nastopilo 31 slovenskih klubov s preko 350 tekmovalci, Lokostrelski klub Mozirje pa je v skupni razvrstitvi osvojil 6. mesto. Taekwondo Zmaga za Jelko Kokol Na 4. odprtem prvenstvu Zreč v taekvvondu je nastopilo 360 tekmovalcev in tekmovalk iz Jugoslavije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske, Češke, Avstrije in Slovenije. Med njimi je bila tudi Jelka Kokol,članica letos ustanovljenega kluba Rovan iz Velenja. Med mladinkami je v kategoriji forme osvojila peto mesto, v kategoriji borbe pa je v močni konkurenci zmagala. MOKA T 500 25/1 KG 62,90 OLJE ZVEZDA 12/1 L 199,90 SLADKOR 50/1 KG 122,90 RIŽ SPLEND0R 1 KG 139,90 VEGETA 1 KG 799,90 KAVA BAR 100 G 159,90 TESTENINE 500 G 89,90 NAP0LITANKE 1 KG 449,90 JERUZALEMČAN 12/1 L 349,90 ČISTILO ZA POSODO 1,5 L 199,90 MEHČALEC B0H0R 4 L 349,90 PERSIL 5,4 KG 1199,90 KRMNI JEČMEN 19,90 PESNI REZANCI 16,90 K0R0ZA 26,90 PEDIGREPAL 6 KG + VEDR01799,00 TUDI MIKLAVŽ JE ŽE NAPOLNIL SVOJ KOŠ Z IGRAČAMI, SLADKIM PROGRAMOM IN VELIKO IZBIRO ZIMSKIH OBLAČIL: TRENIRK, BUND, KAVBOJK, PLETENIH PULOVERJEV IN JOPIC. CENE VELJAJO DO RAZPRODAJE ZALOG. *KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* 12. novembra 1998 KINO VELENJE- v hotelu PAKA DEŽURSTVA vmm wemm SMRTONOSNO OROŽJE (akcijska komedija) Četrtek 12.11. ob 18h in 20.30h Režija: Richard Donner Vloge: Mel Gibson, Danny Glover, Joe Pešci... Dolžina: 127 minut Kvartetu Mel Gibson, Danny Glover, Rene Russo in Joe Pešci se tokrat pridruži še mladi detektiv Chris Ročk in vsi skupaj si prizadevajo rešiti serijo zločinov tihotapljenja beguncev in ponarejanja. Veliko akcije pa tudi smeha! MESTO ANGELOV (melodrama) Petek 13.11. ob 18hin20.30h Sobota 14.11. ob 18h/20.30h Nedelja 15.11. ob 18h in 20.30h Režija: Brad Silbering Vloge: Nicolas Cage, Meg Ryan... Dolžina: 113 minut Dve duši, zemeljska in nebesna, spopadeta s svojo voljo in željo ter žrtvujeta vse za ljubezen. Zemeljska se pojavi v osebi samozavestne kirurginje Maggie, ki ji umre pacient in se znajde v stiski, nebesna pa v vlogi angela Setha, ki ga njena I stiska prizadene in ji želi pomagati. Preden se zave v kaj se spušča se zaljubi vanjo in namesto nevidnega duha se pred Maggie znajde skrivnosten tujec. Tudi ona ne ostane ravnodušna toda... ŠEPETATI KONJEM (drama) Petek 13.11. ob 23h Predpremiera! Režija: Robert Redford Vloge: Robert Redford, Christin Scott Thomas... Dolžina: 168 minut Grace je 14-letno dekle, ki je po padcu s svojega konja čustveno in psihično prizadeta. Njena mama | Annie se odloči, da bo našla nekoga, ki bo ozdravil konja in s tem tudi njeno hčerko. Izve za Toma Bookerja in se skupaj s hčerko in konjem odpravi k njemu daleč od doma, v Montano. Medtem, ko Tom dela s konjem in i skuša odkriti kaj se je takrat sploh zgodilo, se med njim in Annie razvije ljubezen s čudovitimi in tudi tragičnimi posledicami. TITANIK i (romantični spektakel) Ponedeljek 16.11. ob 17h in 20.30h Režija: James Cameron Vloge: Leonardo DiCaprio, Kate Winslet... Dolžina: 190 minut Enkrat v mesecu vse do februarja naslednjega leta, Kino Velenje obljublja predvajanje filma Titanik za I vse, ki še niso videli tega, z enajsti-! mi Oskarji nagrajenega filma o nesrečni ljubezni med revnim fantom in bogatim dekletom, ki se srečata na največji in nepotopljivi ladji na svetu, na Titaniku. Na zadnji poti te velikanke, ki se je zaletela v ledeno goro in se potopila sredi Atlantika pa spremljamo usode tudi mnogih drugih potnikov, ki so izgubili življenja na ta nesrečni dan. Film leta! DR. DOLITTLE (komedija) Od torka 17.11. do srede 25.11. ob 18h in 20.30h Režija: Betty Thomas Vloge: Eddie Murphy,... Dolžina: 86 minut Kot otrok se je John Dolittle lahko pogovarjal z živalmi. Sedaj kot odrasel mož in dober psiholog pa je dr.Dolittle ponovno odkril to svojo sposobnost. K njemu namreč prihajajo živali in ga prosijo za zdravstveno pomoč. Skozi zdravljenje živali pa dr. Dollitle bolj in bolj spoznava sebe, svoje pomanjkljivosti in pomanjkljivosti človeštva. živali ga bodo celo naučile, kako postati dober človek. BISERI ZA FILMOFILE! Dragi filmofili, vabljeni! Skozi ves november predvajamo filme za vas! Ob torkih vrhunske drame, ob sredah alternativne komedije po vašem okusu I VRT DOBREGA IN ZLA (drama) Torek 17.11. ob 19. uri Režija: Clint Eastvvood Vloge: Kevin Spacey, John Cusack Film je posnet po resnični zgodbi in pripoveduje o umoru, ki se zgodi v mestecu Savannah. Eden najimenitnejših prebivalcev namreč umori svojega mladega ljubimca. Kakšni so bili motivi ? PLAČANEC (komedija) Sreda 18.11. ob 19. uri Režija: George Armitage Vloge: John Cusack, Minnie Driver, Alan Arkin Profesionalni morilec se odloči, da bo končno naredil nekaj zelo drugačnega.šel bo na obletnico mature.Tu sreča svoje sošolce, svoje nekdanje dekle, mimogrede še oprvi svoj posel in zelo si prizadeva, da bi z besedami:« psihopat ubija brez razloga, jaz ubijam za denar«, sošolcem razložil, kaj sploh počne v življenju. Scenarij za ta ironičen film je napisal sam igralec John Cussack, skupaj s svojima nekdanjima sošolcema iz srednje šole. Otroška matineja SKODRANA SUZY (komedija) Dolžina: 95 minut Potegavščine veščega para, ki se izdajata za očeta in hči, pa to nista. Brezdomca si namreč z lahkoto poiščeta kakšen dolar za hrano ali prostor za spanje. Tokrat sta potegnila za nos bogato gospodično toda kratko poznanstvo se spreobrne v nekaj več. Kino Velenje in Hotel Paka nagrajujeta obiskovalce! KINO ŠMARTNO ob PAKI Do 21.11. ni filmskih predstav! Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiera je 700 SIT. Rezervacije vstopnic :898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure 898 24 91 eno uro pred prvo predstavo in dalje. ; Velenjska knjižnica vabi v četrtek, 12. novembra, ob 19. uri na vinski večer. ; Ob pomoči sommeliere Simone Pompe in dijakinj srednje šole za l gospodinjske storitve se bomo spoznali z različnimi vrstami vin, s pridelavo, * kletarjenjem in negovanjem, pa tudi s kulturo uživanja vina. Večer bosta : popestrila razstava literature na isto temo in degustacija vin ormoškega j vinarja Romana Žličarja. »■■HI Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO M NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 12. november - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. Urbane in nočni dr. Blatnik in dr. Kočevar Petek, 13. november- dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Grošelj in dr. Pirtovšek Sobota, 14. november - dežurni dr. 0. Renko in dr. Lovrec-Veternik Nedelja, 15. november- dežurni dr. 0. Renko in dr. Lovrec-Veternik Ponedeljek, 16. november-dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Vrabič , nočni dr. Friškovec in dr. Urbane Torek, 17. november - dopoldan dr. 0. Renko, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. Friškovec in dr. Rus Sreda, 18. november - dopoldan dr. Lazar, popoldan dr. Kočevar, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 14. in 15. november - dr. Vesna Pupič-Gaberšek, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno - (tel.: 854-303). Veterinarska postaja Šoštanj: Od 13. novembra do 20. novembra - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel: 0609/618-117. nbra do 8. novembra 1998 povprečne dnevne koncen-,ene v AMP na območju Mestne obeine Velenje, Obeine Šoštanj m Obeine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncen- . tracije 125 trlkro-g S02/m3 2raka. AMP Šoštanj AMP Veliki vrh AMP Veliki vrh r- 360 mikro-g/m3 170 mikro-g/m3 160mikro-g/m3 200 mlkro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 2.novembra do 8.novembra 1998 MESTNA OBČINA VELENJE Urad za gospodarske javne službe Turistično informacijski in promocijski center Velenje INFORMATIVNI RAZPIS Za zbiranje interesentov za neprometno usmerjevalno vertikalno signalizacijo za podjetja in ustanove Mestna občina Velenje bo nadaljevala z III. fazo postavitve usmerjevalnih tabel neprometne vertikalne signalizacije. Da bi lahko kar najbolj racionalno načrtovali postavitev tretjega sklopa usmerjevalnih tabel, vabimo vsa podjetja in ustanove, ki bi želeli imeti na vpadnicah v Velenje ali v samem mestu (v križiščih cest) table, da pismeno izrazijo svojo namero. V pisni informativni prijavi morajo biti razvidni naslednji podatki: • ime in naslov podjetja ali ustanove • ulica in hišna številka • ime in priimek odgovorne osebe oz. kontaktne osebe • glavna dejavnost • izpisek iz registrskega sodišča • število tujih poslovnih obiskov na leto • logotip podjetja (disketa) Usmerjevalne table bodo narejene v skladu s sprejetimi standardi. Zaradi povečanega zanimanja za vključitev v neprometni informacijski označevalni sistem mesta, bodo za prednostni izbor za postavitev tabel na vpadnicah upoštevani kriteriji: velikost podjetja ali ustanove, pojavljanje na tujih trgih, število poslovnih obiskov na leto. V mestnem središču bodo predvidoma posamezna podjetja in ustanove na skupnih lokacijah združevane na skupni informacijski usmerjevalni tabli (npr. poslovni center Efenkova). Pismene prijave naj zainteresirane stranke pošljejo na naslov: Mestna občina Velenje, Turistično informacijski center Velenje, Šaleška 3, p.p. 123, SI-3320 Velenje. Rok: 15 dni od objave v tedniku Naš Čas Informacije: Mestna občina Velenje, Urad za gospodarske javne službe, g. Anton Brodnik in TIC & PC Velenje, g. Alojz Hudarin. ČETRTEK, 12. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 ZdravniŠi nasveti; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 13. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 14. novembra: 60o Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 15. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9. 30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 16. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 17. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 18. novembra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Komu boš dal svoj glas? Poj za nas. Velenjski akademski* komorski zbor razpisuje Ali res nadvse rad poješ? Si pripravljen(a) petkove večere žrtvovati za resno delo>, ki je lahko nagrajeno s trenutki nepozabne glasbe in čudovitimi spomini s koncertnih odrov? • Imaš že precej pevskih izkušenj, nekaj glasbene in vokalne izobrazbe? Zbor bo vodila izkušena dirigentka Danica Pirečnik, zato ne oklevaj, temveč pridi na avdicijo, ki bo v petek, 20.11., ob 18. uri (ženski glasovi) oziroma ob 20. uri (moški glasovi) v učilnici 18 na Gimnaziji Velenje. Status študenta ni pogoj. 12. novembra 1998 OBVESCEVALEC NAŠ IAS 19 mali OGLASI APARATI IN STROJI TELEFONSKO ŠTEVILKO ugodno prodam. 8 892-414, zvečer. KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, 2 + 2, z večsistemsko pečio, star 1 leto in plinsko bombo, prodam. S 855-805. DVOREDNI PLETILNI STROJ BROTH-ER, prodam. 8 865-647. BOJLER IZ PROCROMA, prodam. 8 862-210. GLASBILA CITRE HOLCMAN, prodam. 8 858-412. KUPIM KUPIM 10 m2 klasičnega hrastovega parketa in 25 m2 talnih ploščic za zunanjost. 8 856-619. OSTALO ZNAN KOROŠKI ANSAMBEL IŠČE PEVKO. Oglasite se na S 0602-42-336 ali 0602-23-486, po 20. uri. POSESTI ZEMLJO blizu Velenja, prodam po 760 SIT/m2. 8 0602-53-433. ZAZIDLJIVO PARCELO blizu Velenja, prodam. Plačljivo z izposlovanim bančnim kreditom, na desetletno odplačilno dobo. Ponudbe na oglasni oddelek pod "Kreditna sposobnost". ZAZIDALNO PARCELO na Paškem Kozjaku, prodam. ® 856-899. MALO, NEDOKONČANO HIŠO v Letušu, prodam. 8 856-899. DVOJNO GARAŽO v središču Šmartnega ob Paki, v velikosti 7 x 7 m2 z zemljiščem, prodam ali oddam. 8 063-862-059. RAZNO PRODAM FRANCOSKO POSTELJO, 200 x 160, prodam. 8 881-393. KUHINJO, dnevno sobo, spalnico in otroško sobo, prodam. 8 856-513. KOT Z MIZO, masivni les - bor in novo diatonično harmoniko CFBS in Sintesizer Yamaha 250, prodam. 8 881-045. ZIMSKE GUME EXAKT, 13 col, 2 kom, rabljene 3 mesece, ugodno prodam. 8 857-688. ZIMSKE GUMER-5,155-70-R-13-MS, s platišči, prodam. 8 892-124. DIRKALNO KOLO Pinarello, 61 cm, oprema Compagnolo Cholus, prodam. RAZTEGLJIV KAVČ in dva fotelja, podarim. ® 850-549. STORITVE SERVIS VSEH VRST šivalnih strojev! S 718-458. S 716-294. ZIMSKE GUME HANKOOK W - 400 M + S, prodam. S 855-092. ULEŽAN HLEVSKI GNOJ in odličen sladek jabolčnik ter domače žganje, prodam. 9 863-234. MVRBHMfiMME KUPIMO* manjša stanovanja, hiše, poslovne prostore v Velenju NAJAMEMO' različna stanovanja in manjšo hišo PRODAMO • hiše v Velenju in okolici ■ večja stanovanja v Velenju ■ gostinske poslovne prostore v Velenju • pisarniške poslovne prostore v Velenju • skladiščno-poslovne prostore v Velenju ■ trgovski lokal v Termah Zreče ODDAMO- gostinske poslovne prostore v Velenju • trgovski lokal v Termah Zreče • garažne poslovne prostore v Velenju 063/ 861-835,0609/ 624-775,041 /620-269 Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša dolgoletna sodelavka DARINKA MAJSEN komercialistka trgovske družbe DOLINA Velenje Ohranili jo bomo v lepem spominu. Kolektiv DOLINA, trgovina, d.d., Velenje Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. [Mila Kačičevaj ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi DARINKE MAJSEN rojene Perovec 8.10.1953 - 7.11.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji bili v življenju dobri, vsem, ki ste ji ob najtežjih trenutkih stali ob strani in ji nesebično pomagali. Hvala vsem, ki ste ji namenili svoj iskreni zbogom in vsem, ki seje boste spominjali. Hvala za vse izraze sožalja! Sinova Boris in Aleš s sorodniki. Usoda je nerazumljiva, ker je tako nevljudna; vstopa, ne da bi potrkala. Ob boleči izgubi dragega moža in atija MILANA KAJZERJA 1951 -1998 se zahvaljujemo sorodnikom in prijateljem, kolektivu Vegrada, Gorenja in Ere, govornikom, gasilcem, gospodu župniku, pevcem in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali in delite z nami bolečino. Žalujoči: žena Vera, hčerki Mojca in Lidija. STANOVANJA MLAD PAR išče stanovanje v Velenju. Cena po dogovoru. S 863-613 ali 041-714-442. KUPIM STANOVANJE V ŠOŠTANJU, do 50 m2.® 061-16-81-551. V CENTRU MESTA ODDAM opremljeno sobo, samskemu najemniku, Slovencu. ® 855-818. TRISOBNO STANOVANJE NA GORICI, 82 m2, prodam. 8 0609-622-395. (Izjemno ohranjeno). V OKOLICI VELENJA, v hiši, oddam enosobno stanovanje s telefonom. Enoletno predplačilo. S 063-854-977 ali 041-753-434. STANOVANJ. OPREMA VOZILA AX, letnik 1990, reg. do 4/99, z vso opremo, prodam. 8 865-531, zvečer. ZASTAVA 101, z avto radiom in rezervnimi deli, ugodno prodam. 8 857-146, popoldan. MOTORNO KOLO YAMAHA XJ 600 DIVERSION, letnik 95 in Zastavo 750, letnik 84, prodam. S 854-885. LADA NIVA1600, letnik 87, dobro ohranjena, prodam. ® 833-071, zvečer. KARAMBOLIRAN ali rabljen avto, letnik 88 ali mlajši, kupim. 8 041-672-374. GOLFJGL, letnik 81, reg. do 7/99, prodam. S 861-004. GORILNIK NA KURILNO OLJE, prodam. ® 853-305. OTROŠKO POSTELJICO IN HOJCO ter otroško opremo, prodam. 8 850-703. POGREBNE STORITVE USAR VINSKA GORA 8, 3320 VELENIE TELEFON: 063 / 863 - 664, MOBITEL 0609 / 636 ■ 939 - POGREBNE STORITVE V CELOTI - PREVOZI - UREDITEV DOKUMENTACIJE - NABAVA CVETJA MOŽNOST PLAČILA NA VEC OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVNO GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Gregor Kolšek, Šmartno ob Paki št. 38 in Monika Vajngerl, Gavce št. 48/c. 50-let skupnega življenja sta praznovala LJUDMILA in FRANC BOROVNIK iz Podkraja pri Velenju št. 24. Alojz Deželak, roj. 1938, Veliko Širje št. 33; Anton Verdnik, roj. 1905, Migojnice št. 17; Milan Kajzer, roj. 1951, Laze št. 9/d; Dragomir Čojič, roj. 1961, Jenkova c. št. 11; Franjo Adamlje, roj. 1928, Slovenske Konjice, Lambrechtinova ul. št. 6; Antonija Tamše, roj. 1910, Velenje, Kidričeva c. št. 17; Ana Ramšak, roj. 1929, Lipješt. 21; Mira Lah, roj. 1927, Velenje, Kidričeva c. št. 23; Alojz Zavratnik, roj. 1933, Robanov kot št. 15. male OGLASE in ZAHVALE sprejemamo do ponedeljka, do 16. ure. m: 898 17 51 TRAKTOR KUPIM Same deltino 4 x 4 od 90 letnika naprej. 8 0601-88-297. KAVVASAKI VN 800 CLASSIC, v garanciji, prodam. 8 063-854-079. PRODAM 126 P, reg. do 10/99. Cena po dogovoru. 8 0609-630-538. NOVO AVTO PRIKOLICO, ugodno prodam. 8 888-603. ŽIVALI PUJSKE težke od 50 do 110 kg, prodam. S 702-194. PRAŠIČA ZA ZAKOL in hlevski gnoj, prodam. 8 854-872. PRAŠIČA ZA ZAKOL, težkega cca. 150 kg, domače reje, prodam. 8 893-281. BIKCA, cca 200 kg, prodam. Pogladič Herman, Lipje 40a, Velenje. TELIČKO SINEMTALK0 in kobilo, prodam. 8 778-523. PRAŠIČA ZA ZAKOL ali nadaljno rejo, prodam. 8 702-194. DVA KOZLIČKA za zakol in brejo kravo, prodam. 8 881-757. Ljubezen, delo in trpljenje, bilo Tvoje je življenje, nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, drage mame, babice, prababice, sestre, tašče, tete in botre MARIJE VERDEIJ rojene Skaza iz Saleka 14 31. 5.1930 - 31.10.1998 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala, ker ste nam stali ob strani, delili z nami grenko bolečino, darovali cvetje, sveče ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala tudi govornikoma, duhovnikom, pevcem, praporščakom, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Velenje, osebju Internega oddelka Bolnišnice Slovenj Gradec ter pogrebni službi Usar. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANČKE RAMŠAK iz Lipja 21 3. 7.1929 - 8.11.1998 Zlata mama si bila in takšna boš za nas ostala, hvala Ti za vso ljubezen, ki si nam jo dala. Hvala Ti za vse, o mama, kar prejeli smo od Te, vez med nami bo ostala, in nihče ne bo izbrisal je. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče in svete maše. Hvala za izraze sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Topla hvala osebju Bolnišnice Topolšica ter osebju Doma za varstvo odraslih Velenje. Posebno zahvalo izrekamo vsem dobrim sosedom in prijateljem za vso drugo pomoč v teh najtežjih dneh. Iskrena hvala Blues-u Velenje, Premogovniku Velenje - Obrat Klasirnica, KS in TD Vinska Gora, LD Velenje, govorniku, praporščakom, pevskemu zboru ter gospodu župniku za opravljen obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam na karšen koli način pomagali, nas bodrili in nam še stojite ob strani v dneh naše žalosti in bolečine. Žalujoči: sinova Marjan in Franci z družinama ter ostali sorodniki. < bujajoči pa so že prvi okvirni podatki. V Novi Štifti je voda zalila preko 10 stanovanjskih hiš in drugih poslopij, še večja pa je škoda zaradi plazov in zemeljskih udorov, zaradi katerih je bilo nekaj dni odrezano od doline precej kmetij. V Gornjem Gradu in okolici je bilo na udaru vodne stihije veliko stanovanjskih in drugih objektov, sprožilo se je 25 večjih in manjših plazov, od katerih je eden odnesel preko 100 metrov ceste. Ovire na cestah so odstranili, visoka pa bo škoda zaradi velikega števila poškodb na brežinah Drete in vseh njenih pritokov. Precej poškodovano je bilo tudi telefonsko in električno omrežje, posebej pa velja omeniti porušen most na Kropi, zaradi katerega še nekaj časa ne bo povezave po Zadrečki dolini med Nazarjami in Gornjim Gradom. V teh dneh naj bi dolino obiskali predstavniki Direkcije za ceste RS in odločili o usodi tega mosta. Pravo razdejanje je voda naredila po vsej Zadrečki dolini. V Spodnjih Krašah je pretrgala vodovod in uničila most, vKokarjah pa ga je močno poškodovala, kakšna je škoda, ki jo je podivjana Dreta napravila po vseh sta- novanjskih hišah in gospodarskih poslopjih ob svojem toku je težko opisati in oceniti. V Lačji vasi je je Dreta odnesla del glavne ceste, v Šentjoštu je plaz uničil gospodarsko poslopje, na Čreti in v Rovtu pa grozi kar nekaj plazov in še bi lahko naštevali. Izredno hudo je bilo v samem središču Nazarij, saj je Dreta kmalu po polnoči spet predrla nasip na istem mestu kot dvakrat prej in napravila ogromno škode na stanovanjskih hišah in poslovnih ter drugih objektih. Dvorana kulturnega doma je bila spet zalita, prav opustošeni so bili poslovni prostori TUŠ-a, Izo-lesa, Ultre, tiskarne Igea, gasilskega doma, banke, pošte, trgovine Savinja in gostišča na nasprotni strani, poplavljen je bil Glin in še veliko bi se našlo. Zaposleni, krajani in mnogi gasilci so trdo delali, da so središče Nazarij kolikor toliko uredili v dobrih dveh dneh. Ta poplava je bila res katastrofalna, saj je bila voda skoraj za pol metra višja kot leta 1990. Kot že rečeno bodo škodo ocenili v prihodnjih dneh, že prva ocena pa kaže, da je brez škode na vodotokih vsota že sedaj krepko presegla 400 milijonov tolarjev. Vesel Martinov vikend v Šmartnem ob Paki Naj osebnost leta 1998 V središču udara podivjane vode je bila tudi poslovno -stanovanjska stavba, zlasti prostori TUŠ-a, katerih notranjost je nudila grozljiv prizor. V znamenju srečanj in pokušnje V občini Mozirje ni bilo tako hudo kot leta 1990, ena hujših posledic tokratne poplave pa je uničena cesta ob jezu in na levem bregu Savinje pred mostom v Loke. Posledice poplave so precejšnje tudi v mozirski občini, čeprav bistveno manjše kot leta 1990. Sprožilo se je 14 plazov, poškodovanih je 5 kilometrov krajevnih cest, komisije so zabeležile skoraj 100 poplavljenih hiš in drugih objektov, voda je zalila tudi proizvodne prostore na Rečici ob Savinji, prva ocena pa pravi, da škoda presega 80 milijonov tolarjev. ■ jp Sodelovanje nagrajujemo! Začetki so vedno skromni, to nam je po dosedanjih izkušnjah že jasno, vseeno pa po objavi prvega kupona, s katerim izbiramo naj osebnost leta 1998, nismo razočarani. Odzvali ste se v lepem številu, računamo in pričakujemo, da bo tako tudi v naprej, in da bomo presegli vaše lansko rekordno sodelovanje, ko ste redakcijo dobesedno zasuli s predlogi kdo naj bo naj osebnost na območju, kjer prebirate Naš čas. Letošnja akcija sicer ne bo trajala tako dolgo kot je lani, ker pa je že utečena, naše želje ne bi smele biti prevelike. Zbiramo torej predloge, kdo naj bi to bil ali bila. Izbor prepuščamo vam. Najbrž ga ni, ki ne bi poznal vsaj kakšno osebnost, ki je nanj v tem letu naredila poseben vtis in prav nič drugega vam ni treba, kot da ime te osebe vpišite v kupon in ga pošljete na naslov: Naš čas, d.o.o., Foitova 10,3320 Velenje. Tudi če vaš izbranec ne bo zmagal, bo nad vašim predlogom najbrž polaskan, ker ste opazili, da počne nekaj dobrega. V uredništvu Našega časa pa znamo ceniti vaše sodelovanje. Zato bomo med prispelimi kuponi vsakič izžrebali enega od sodelujočih in ga nagradili s tedensko nagrado. To bo lep in zelo uporaben anorak Našega časa, ki vam bo prišel vedno prav. Ob koncu akcije, potem, ko bomo prejeli še zadnji kupon, pa bomo med vsemi, ki boste v akciji sodelovali, izžrebali tistega, ki bo prejel bogato nagrado - radijski sprejemnik. Bo v redu? Prvi nagrajenec Našega časa je: Dana Šumljak, Stantetova 11, Velenje. Nagrado dvignite v tajništvu Našega časa na Foitovi 10. S kuponi pa, kot smo že zapisali v Uredništvo Naš čas, Foitova 10,3320 Velenje. t= g. Šmartno ob Paki, od 6. do 8. novembra - Sv. Martin, ki spreminja mošt v vin, je minule dni že "obiskal" občino Šmartno ob Paki. V njegovo čast so tukajšnji člani Društva vinogradnikov pripravili srečanje vinogradnikov širšega območja in ga združili z zanimivim predavanjem Tadeje Vodovnik s Kmetijskega inštituta Maribor o kulturi pitja. V nadaljevanju so seveda strokovno poskusili vina Šmarško -virštanjskega vinorodnega okoliša, prvič pa so podelili tudi nazive častni član društva. Prejeli so jih: Gvido Omladič .- predsednik uprave Era Velenje ter direktotjj Boris Krajnc - Tržna enota Živila Era Velenje, Marjan Jakob, Kmetijska zadruga Šaleška dolina in Jaroslav Vrtačnik - Termoelektrarna Šoštanj. V središču občine je bilo živahno. Bolj proti večeru kot v zgodnjih popoldanskih urah. Tokrat j Zelo visoke vode pred tednom dni so znova pustošile po Zgornji Savinjski in Zadrečki dolini. Izredno visoka Savinja je sicer povzročila veliko škode, vendar še zdaleč ne toliko kot pred skoraj natanko osmimi leti. Zato je tokrat podivjala Dreta v vsem svojem vodotoku od Nove Štifte do izliva v Savinjo v Nazarjah, prav v Nazaijah pa je bilo razdejanje najhujše. Žalostno pri vsem tem je, da je razlog za uničevalni udarec narasle vode v središču Nazarij po opustošenjih v letih 1980 in 1990 znova isti -znova porušen nasip ob koncu naselja stanovanjskih blokov, zgodba o tem je na drugem mestu. Komisije v občinah Gornji Grad so v ponedeljek škodo Še popisovale in ocenjevale, zato bodo podrobnejša poročila znana konec tega tedna, strah vz- Voda je pustošila po vsej Zadrečki dolini in škoda na stanovanjskih in drugih objektih je ogromna. Zelo hudo je bilo spet v Spodnjih Krašah, kjer je porušen most, na udaru valov pa so bili vsi, posebej (spet) Komarjevi (na levi). priimek, naslov: 23 likovnikov je ob koncu Martinove kolonije postavilo na ogled nastala dela. Osrednjo spremljevalno prireditev ob letošnjem prazniku občine Šmartno ob Paki so na- slednji dan dopoldan zaznamovali sejmarji in 23 članov Društva šaleških likovnikov, ki so znova ustvarjali v že tradicionalni Mar- tinovi likovni koloniji. Živahno pa je bilo v središču občine v popoldanskih urah. Bolj, ko se je bližal večer, več je bilo takih, ki so se ustavljali ob "šankih" in pokušali letošnji mošt. Kar nekaj manj jih je dobre tri ure prej spremljalo nastop godbe na pihala in mažoretk, ansambla Mlade frajle, madžarskih ljudskih godcev, najmlajšim so organizatorji namenili mini Pikin festival. Prišel je seveda sv. Martin in po prikazu negovanja vinske trte ter obiranja grozdja krstil mošt v vino. Za tiste, ki so jih srbele pete, so vse do poznih večernih ur poskrbeli člani ansambla Braneta Klavžaija. Razpoloženje udeležencev veselega sobotnega popoldne sta polepšala tudi mladoporočenca Monika in Grega Kolšek Seveda pa velja ob vsem omeniti še lepo sceno, ki jo je tudi tokrat izdelal Jože Napotnik. Martinov vikend so s z nedeljskim koncertom v farni cerkvi sklenili Kamniški koled-niki. Po mnenju nekaterih so se organizatorji osrednjih spremljajočih prireditev -občina, člani tamkajšnjih Društva vinogradnikov, Turističnega društva, Kluba 81 - tudi tokrat potrudili po svojih najboljših močeh. Našli pa so se tudi taki, ki so menili, da bo v prihodnje treba poskrbeti še za kakšno novo zanimivost ter boljšo obveščenost, ki bo pritegnila več ljudi kot jih je letos.