119
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. Najvišje armadno poveljstvo oklicuje, da nova postava za obertnike in rokodelce bode 1. maja tudi v vojaški G ranici moč zadobila; le toliko bo drugač kolikor so posebne razmere teh vojaških krajev drugačne.
—   Gospod nadvojvoda Ferdinand Maks, ki je po dolgem potovanji po svetu i. aprila se povernil v Terst, je   včeraj   prišel   na   Dunaj;   govori   se,   da je   namenjen
predsednik biti pomnoženega deržavnega svetovavstva.
—   Sliši se, da bode vprihodnjič po vseh deželah našega cesarstvav veliko veliko več notarjev, kakor jih je dosihmal. Število njih pomnožiti bo za tega voljo treba, ker jim bo vlada vprihodnje še več opravil izročila.
—   Ker se po slabih ali bolnih zebe i h reja konj veliko bolj pači kakor boljša, je bila te dni postava oklicana, po kteri se imajo ojslro kaznovati vsi taki gospodarji, kteri žebce spušajo brez licencije. Prihodnjo spomlad se bojo li-cencije le takim posestnikom dajale, čigar žebci so vpričo kantonskega poglavarja ali kakošnega njegovega namestnika po živinozdravniku, živinozdravniku-kovaču ali c. kr. kan-tonskem zdravniku za pleme dobri spoznani bili.
—   Da bi ljudje več veselja imeli za konjsko rejo, se bo zraven navadnih premij v dnarji vsakemu gospodarju, ki je za svojo kobilo premijo prejel, tudi medalija dala; medalje se bojo pa delile tudi takim, ki niso sicer premije zaslužili, pa se vendar vredni pohvaljeni biti. Na eni strani teh medalij bo cesarjev obraz, na drugi pa napis v domačem jeziku:  „Za pridno konjsko rejo".
—   Časnik „Avstria" je naznanil unidan ceno živeža, derv in drugih reči po različnih deželah našega cesarstva. Kolikšni razločki! V Tarnopolji (v Galicii) velja funt mesa 8 nov. kraje, na Dunaji 18 do 26, v Bregencu (na Tirolskem) 25 do 27,   v Terstu celo  20   do  36 novih
kraje, — terdih  derv  seženj   (klaftra)   velja v Sučavi (v Bukovini) 5 gold., na Dunaji 26 gold. nov. dn.
Iz Benetk 1. apr. Te dni so zaperli spet nektere, ki so se vladi nevarni zdeli; kmali bo šel nov transport kakih 50 takih v Olomuc in Petrovaradin, kjer jih je dosihmal že blizo 140 zapertih. — Overe, ki so se zoper-stavljale volitvi poslancov v pomnoženo deržavno svetovav-stvo, ker več Benečanov se je branilo to opravilo prevzeti, so zdaj premagane, in, kakor se sliši, bo deželni poglavar poslal imena več takih mož, ki so za to svetovavstvo pripravni , na Dunaj, da Njih veličanstvo cesar izvoli tista 2, ki ju ima beneška dežela v svetovavstvo poslati.
Iz Zagreba. Mestni odbor je po banu horvaskem Njih veličanstvu prošnjo poklonil, v kterem svetuje, naj bi se tu in tam počele marsikake velike dela, ki bi dale revnim družinam na Horvaskem in Slavonskem zaslužka; tako, na priliko, naj bi se Sava od Rugvice do Zagreba poravnala in za brodnarstvo pripravna naredila; železnica med Zagrebom in Zidanim mostom dodelala itd.
Iz Gorice se piše „Diav.", da kmali bojo začeli šine pokladati na železnici med Kaša rso in Kormonsom. Trije oboki velikega mosta čez Sočo so že narejeni; tudi kolodvor goriški  delajo pridno.
Ogersko. Iz Peš ta. 2. dan t. m. je umeri tisti študent Gejza žl. Foriniak, ki je bil v vrevi 15. dan p. m. ranjen; študentje so mu napravili slovesen pogreb, za kterim je šla tudi obila množica ogerske gospode in druzega ljudstva.
— V Miškolcu so skušnjo napravili, ali bi se ne dali volkovi in druga divja zverina v gojzdih lože s kakošnim strupom (zavdanjem) pokončati kakor postreliti. Zavdali so v ta namen konja z 31 zernki (granij najhujega omotnič-nega strupa, ki se strihniu imenuje, in cerknjenega konja so peljali v gojzd na neko mesto, kjer so vedili, da bojo volkovi kmali čez njega planili. In res so se pritepli kmali 4 gladni volkovi, ki so požerli zadnje dve četerti zavdanega konja, pa nobeden ni poginil. Bolje pa je bilo, ko so na male kosce govejega mesa potresli po 2 ali 3 zernke strihnina; čez osem dni so našli 3 volke in 8 lesic cerk-njenih na mestu, kjer so z mesom strup požerli. 2 zernka (grana) sta bila zadosti zavdati najmočnejšega volka.
Od poljske meje 1. aprila. Rusi čedalje več govorijo, da že v malo mescih se utegne v severni Turčii kaka prekucija začeti. Da ta govorica ni popolnoma prazna, kaže armada, ki je v Besarabijo marširati začela; dosihmal so marširali le pešci; berž pa, ko bojo ceste bolje, se bojo tudi konjiki in topničarji na pot podali. Iz tega, kar se na Turškem pripravlja, je lahko zapopasti obnašanje rusovske vlade o laških zadevah. Ako poljski časniki, ki stoje pod ostro rusovsko cenzuro, tako očitno zoper papeža in pro-tivnike laške edinosti smejo govoriti, je to gotovo veliko pomenljivo znamenje. (A. Z.)
Iz Turina 2. aprila. Danes se je snidel pervikrat deržavni zbor, v kterem so bili poslanci starih in novih sardinskih dežel pričujoči, ki so kralja Viktora Ema-nuela, ko je v zbornico stopil, z neizrečeno slavo sprejeli. Kralj je začel svoj govor s tem, da se je spomnil dobrot, ki mu jih je njegov zaveznik cesar Napoleon skazal, in zato mu je Savojo in Nico dal. Nekteri časniki terdijo, da je kralj, govoreč o odstopu Savoje in Niče, tako ginjen bil, da je komaj govoril, in da nekteri poslanci so pri teh besedah celo jokali. Ko je začel od razpora s papežem govoriti, je rekel kralj sledeče: ,5Navdan nepremakljivega spoštovanja do poglavarja katoliške cerkve bodem v vsakem raz-pertji v svoji vesti in starih sporočilih dosti moči našel, da vderžim svobodo in lastno veljavo, za ktero sem le Boga in svojim ljudstvom odgovoren". H koncu je rekel, da laška dežela dandanašnji ne sme več podobna biti tisti srednjega veka, ampak da brez ptujega silstva mora biti čisto le dežela Lahov. — Strsr sr, &T ueHfCTt pffstaHeT se nameravajo terdo  govoriti   zavolj   Savoje   in   Niče;   al   cesar
120
Napoleon bo po Cavour-ju že skerbel, da se to ne bo zgodilo. — 1. dan sta že dva batalijona francozkih pešcov prišla v Nico; „Moniteura pravi, da so jih Ničanje „z neznanim veseljem" sprejeli, — nek drug telegram pa piše, da ;,s kislim obrazom". Kaj je pravo? — Carica rusovska je z vsemi svojimi ljudmi berž Nico zapustila, ko so Francozi tje prišli. Tudi veliko družili prebivavcov se pripravlja Nico zapustiti in se drugam preseliti.
Iz Rima. V rimskem šematizmu za leto 1860 „Stato delle anime" itd. se bere, da ima Rim 185.588 prebivavcov, med kterimi je 44 velikih duhovnov, 1.395 duhovnov, 2.466 menihov, 2.036 nun; prebivavcov nekatoliške vere je v Rimu 6000.
—    29. dan p. m. je bilo po vseh ulicah rimskega mesta apostoljsko pismo nabito, v kterem sveti oče Piji IX. v večjo ekskomunikacijo devljejo vse tiste, ki so se vsilili v papeževe dežele in se jih polastili. V tem pismu je razloženo vse, kar se je od začetka laških pre-kucij noter do poslednjega časa zgodilo v rimskih deželah in kako je podplaninska vlada vseskozi gluha ostala pred mnogokrat ponovljanimi opomini, dokler sv. oče niso mogli drugač, da izobčijo zdaj vse, ki so se vdeležili brezbožnega početja, dokler ne spoznajo svojih pregreh in ne prekličejo in ne poravnajo do dobrega vsega, kar so v tem početji dopernesli. — Oseba ni nobena v tem apostoljskem pismu z imenom imenovana.
—   Vlada sardinska je dovolila, da smejo časniki izobčivno pismo od konca do kraja natisniti; francozka vlada pa v svoji deželi tega ne dovoli; te dni je več bal teh pisem, ki so imeli na Francozko iti, na meji v prepoved djala.
—   Na po I i ta neka armada, kakor se zdaj za gotovo pripoveduje, ne bo marširala ne v Rim ne v kako drugo rimsko deželo.
—   Od francozkega generala Lamorcierre-a se še nič gotovega ne ve, kaj misli storiti. — Al bo francozka armada Rim zapustila ali ne, se še tudi ne ve.
Francozko. Iz Pariza. Da švicarski upor zdaj zvonec političnih homatij nosi, je gotovo; al nič se še ne ve, kako bo cesar Napoleon to reč obernil. Švicarji so bili izperva zlo razkačeni o prederznem postopanji francozke vlade; al kmali se je pokazalo, da niso ravno vsi ene misli, in tako se je zdaj pervi hrup brez vojske vlegel. Kako bo vse izvrelo, bo tedaj še le prihodnji čas razodel. Tudi angležki minister Russel je v poslednjem deržavnem zboru rekel, da angležka vlada ne bo zavoljo Savoje vojske začela s francozko, čeravno ji je to sila zoperno, da Napoleon vzame Savojo. Ker ima angležki deržavni zbor do 16. t. m. praznike, ne bomo tedaj dotistihmal iz An-gležkega nič posebnega slišali. — Zbora velikih vlad (konferencije) cesar Napoleon ne bo dovolil, ker noče, da bi se pogodbe od leta 1815, ki so njegovim namenom na več straneh navskriž, zopet ne oživile. Cesar hoče nek z vsako vlado posebej se pomeniti, ne pa z vsemi skupaj v zboru.
—   Sardincom je francozka vlada poslala unidan 25.000 pušk in pa 500.000 kilogramov smodnika.
Serbsko. Iz Beligrada. Te dni je bil civilni pravdni red za celo deželo oklican; očitna in besedna ravnava je postavno vpeljana; prisegalo se vprihodnje ne bo več pred sodnikom, ampak vpričo duhovna; le taki se bojo v prisego jemali, ki so znani dobri kristjani, drugi ne; sodniške takse so zlo znižane.
Dansko 3. aprila. Danska vlada se je v strahu, da bi armada nemških zaveznih dežel ne posedla Šlezvika in Holsteina, obernila do francozke in jo prosila, naj ji bode zaveznica; francozka vlada ji prošnje ni odrekla, in kmali utegne biti zveza za brambo in upor med tema vladama
gotova.   Sliši se,  da se francozka  vlada tudi   s švedsko pogaja za zvezo.
Spanj sko. Iz Tortose je prinesel 2. dan t. m. telegraf novico, da je množica Kar lis to v skusila tu punt napraviti in vlado kraljice Marije Isabele prekucuiti; pripeljal se je namreč na dveh barkah grof Montemolin s svojim bratom Ferdinandom, generalom Eliom in generalom Ortegom in množico oficirjev in vojakov v Tortoso, da bi vneli tukaj punt in Karola VI. oklicali za kralja; al spodletela jim je poskušnja; dežela je mirna ostala. Neki telegram iz AI-kanice je prinesel novico, da je armada med drugim tudi generala Ortega vjela. Da nobeden naših bravcov ne bode ugibal, kaj so Karlisti, povemo ob kratkem le-to, da kralj Ferdinand VIL, oče sedanje kraljice, ker ni imel nobenega sina za svojega naslednika, je prekucnil staro špansko nasledstveno postavo tako, da je hči njegova, sedanja kraljica, vladarstvo nastopila pod krilom svoje matere Kristine; infant Don K ar los pa, ki je imel po stari postavi pravico naslednik biti, je po tej Ferdinandovi prena-redbi nasledja zgubil vlado, čeravno je protestiral zoper to nepostavno početje. Ker naslednik Don Karlosa niso pozabili svojih pravic, večkrat skušajo spet doseči kar so zgubili leta 1830 — al dosihmal jim je še vselej spodletelo, in tako tudi tabart.
Turčija. Iz Carigrada 26. marca. Kerdelo turške armade je Monastir zapustilo, da se bode med Černogoro in Serbijo ustavilo. Serbskega kneza sin Mihael noče v Carigrad priti, da bi tukaj bil za prihodnjega kneza serbskega postavljen. 42 gerskih duhovnov je prestopilo h katoliškemu obredu. Francozki poslanec neprenehoma terja, da turška vlada pravice dodeli, ki jih je kristjanom obljubila. O mer a paša, kterega so njegovi sovražniki tako dolgo natolcevali, da ga je sultan imenitne službe odstavil, so poklicali spet v Carigrad, da bi višje armadno poveljstvo prevzel, ako bi utegnila sila biti.