«e The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN' DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni • VOLUME XXIII,—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) JULY 17, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 167 POLDRUGO MILIJARDO DOLARJEV ZA OBRAMBO DEŽELE Rooseve.lt poroča o kontraktih za ojačenje ameriške armade in mornarice. JOSEPH W. MARTIN V DOBREM MESECU JE BILO PODPISANIH ZA POLDRUGO MILIJARDO KONTRAKTOV SC5t=$C3ESE3C Kratlie vesti 12 življenja in sveta l°rl?akl sabotirajo ^LEZNico York.-Tukaj se je do-Vs v.' 80 Počeli Poljaki ob a 1 Priliki sabotirati železniški skcVR^ me<* ^mčijo in Sovjet-Rusijo, odkar je bilo mnogo irdpu kibičevega islfandUSky' ^GČ-umem v. JU so obrežni stražniki sno-in potegnili iz Erijskega ,j,, ra truplo 52 let starega jjj e°^°re Faulhaberja iz Elyrije, utonil, ko se je prevrnil Sv v katerem se je nahajal s Qa°ij'm nečakom, 29-letnim R. 0eayjem, s katerim sta lo- vila šil. ttbe. Njegov nečak se je re- za Registracijo Ottawa, Kan. — Kanadske o-0s So naznanile, da bo vsaka u a>. ki se ne bo registrirala, ,°vana z globo in zaporom, j^^^cija se bo pričela v ®i prihodnji mesec. krsta I WASHINGTON, 16. julija. — Predsednik Roosevelt je danes izjavil, da je Komisija za narodno obrambo v malo več kot mesecu dni rešila in oddala kon-trakte za armado in mornarico, ki dosegajo ogromno vsoto $1,-661,891,494. Predsednik Roosevelt je izjavil na konferenci s časnikarji, da izkazujejo vsa tozadevna poročila izredno ugoden napredek. Roosevelt je rekel, da je to poročilo prav tako važno ali še važnejše kakor so poročila, ki prihajajo z demokratske konvencije v Chicagu; časnikarji pa niso bili tega mnenja. Samo produkcijska komisija, ki ji načeluje William S. Knud-sen, poroča, da je rešila izza 7. juinja in oddala kontrakte v znesku $1,390,575,405 za mornarico, in $271,316,089 za armado. Med najnovejšimi tozadevnimi razvoji, o katerih se je sedaj izvedelo, so tudi naslednji: Anglija proglaša popolno blokado Italije Velika nevarnost za ladje v notranjosti 30 milj širokega pasu okoli Italije in njenih afriških posesti. ?. "»uma H za orjaka ^nistee, Mich w čevlje sVet m največji človek na t]ar u; Za. njegovo truplo je bila ki ~ 22 let stari Robert Wad-1 je bil visok nad osem in največji človek la i °Cena posebna jeklena krsta, Izprememba načrtov Načrti in risbe za težke tanke so bili v zadnjem času izpre-menjeni na bazi izkušenj, ki jih je dala evropska vojna. Dosežen je bil tudi velik napredek v izdelavi orodja za ma-šinerijo, katero se bo postavilo v službo pripravljenosti, na seji z industrials, ki se bo vršila jutri, pa se bo izdelalo načrte, na katerih podlagi bo velik odstotek strojnega orodja na razpo-Tukaj je lago industriji za ameriško o- LONDON, 16. julija. — Vlada Velike Britanije je danes razgia-i sila blokado Sredozemskega ! morja ter posvarila vse ladje, da | morajo same prevzeti odgovor-jnost za morebitno nesrečo v no-■ tranjosti tridesetih milj od i.tali-I janskih obali. Nevtralni opazo-Joseph W. Martin, voditelj valci pravijo, da namerava An-manjšine v poslanski zbornici, glija najbrže pričeti pomorsko katerega^ je izbral^ republican-; kampanjo proti italijanskemu o- zemlju. Tekom snočnje noči je bilo u-kinjeno oddajanje na najmanj dvanajstih radijskih postajah v Nemčiji, Avstriji, Holandski, j Belgiji in Franciji, kar je znak. j da so angleški letalci nadaljevali (s svojimi neprestanimi napadi j na nemško ozemlje ter na ozem-j I je držav, ki jih kontrolira Nem-Poučeni krogi v Rumuniji in čija. Angleški letalci so born- ski predsedniški kandidat voditelja svoje kampanje. za Čemu odlaša Hitler z ofenzivo proti Angliji? WENDELL L. WILLKIE LJUDSTVO ZAHTEVA TRETJI TERMIN F. D. ROOSEVELTA Roosevelt je razrešil delegate njihovih obveznosti, s čemer je prosta pot "draftu." OVACIJA ROOSEVELTU JE TRAJALA 24 MINUT CHICAGO, 17. julija. — Ko je snoči predsednik konvencije, se- na delegacijo. Harry Hopkins, trgovinski Na sliki je Wendell L. Will- j kie, republikanski predsedniški' kandidat, ki pravkar izstopa iz letala. Kot je videti, se mu zelo mudi. Smrt slovenskega mladeniča nator Barkley imenoval ? s™'l^ik in kontaktni mož med jem govoru ime predsednika in konvencijo, je Roosevelta, je nastala v stadio- ^ ^ bo Roosevelt nomini-nu taka ovacija, kakršne senc, ^ klikom v sredo. "Roose-pomni kronika nobene konvenci- ^^ prisiljen sprejeti nomipa-je. Množica se je obnašala kot; ^ ^ zahteva samo de- ponorela ter polnih 24 minut , le„acija> temveč .ljudstvo vse de-ploskala, vpila in zahtevala, dau % ^ Rjavil Hopkins. hoče še nadalje Roosevelta za; ___ predsednika Zedinjenih držav, j napredek J. S. K. Jednote Zato se ni čuditi, da je bila množica kakor tudi delegacija na rpoč presenečena, ko je senator Barkley konci svojega govora prebral avtorizirano predsednikovo izjavo, v kateri je slednji sporočil, da ne namerava več o- _ vi Ray Mivšelt, 17 let stari slo- drugod pravijo, da bo Hit- bardirali okrožje, ki se razteza venski mladenič, stanujoč na ler predlagal Angliji mir. 600 milj od vzhoda do zapada in j 15904 Holmes Ave., je včeraj | 250 milj od severa proti jugu. |popoidne utonil v Erijskem je 1 | zeru, ko se je prevrnil čoln, i hrambo. Izlet East End Social klub ima v 2^gain tri čevlje ter dva I"" ^North Madisonu, Ohu). Vsi C3, i? - ifiofi XI o m Vi "rt o mnrmro ir» iti no i dol _ on, ^OkZm ^temrniademl^i člani, ki nameravajo itinaj ^ =%o že poročali, da seje ^hcejo za rezervacijo K6n- s x 111 pikniku ranil na nogi, 0 etller si je zastrupil kri. — bistva). lt?xslracija nedrž-n°vv akronu Pričakuje se, da se more 1427 R. do četrtka večer. Seja Nocoj ob 8. uri se prične seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 2, v spodnji dvorani Slov. nar. doma. Po seji bo govoril G. W. Sanford. Vse članice in njih prijateljice so vabljene, da se u-deležijo. Piknik V nedeljo, 21. julija se vrši na Pintarjevi farmi piknik Slovenskih groceristov in mesarjev v Bivši albanski Collinwoodu. Zahtevajte pri va-k0--°g bi prišel rad v Ameri- šem groceristu ali mesarju brez-ift b,Akr°n. 0 trn, • 13 oon re§istriralo 12,000 do ^ 'ko ^državljanov, katerim k0 v2eio tudi o tiske prstov, . ® Prične dne 1. septembra teglstracija. prišel v ameriko ^on. __ 'yj Zoj "svojo . zeno, s svojim sinom 8]ej tremi sestrami. Do- Dje e ni vložil tozadevne proš-Lor,;,1 arneriškem poslaništvu v 1Q°nu. j6^,lwaukee. — Dne 28. junija umrla Mary Strucel, hjett) ^ let in rojena na Spod-°dbrežju pri Rečici v Sa-^°Kni - V Ameriki je bila 6qv . ln_ tu zapušča moža, tri si-hij;i 1,1 štiri hčere. — Dne 30. ju-f P° tritedenski bolezni u-&t, y_ 'etni Jim Verbič, rojen v 1(*U Matični na Dolenj-tu ^ Ameriki je živel 43 let iti x ZaPušča ženo, štiri sinove v hčera. Pred leti je bival v v bjn®ni' HI- — Dne 6. julija je lilt n'^ci umrl William Strop-A.lij K*':ir 19 let in rojen v West plačne nagradne listke, kateri u-pravičujejo do 1,000 nagrad. Na obisk Iz Sharona in Farrela, Pa. sta prišla na obisk k Mr. in Mrs. Mauser, 2560 W. 65th St., Mr. Tony Garen in Miss Millie Novak. Pravita, da je v Clevelandu prijetno, ampak, da je preveliko mesto. Dobrodošla! BUKAREŠTA, 16. julija. — Tukaj se smatra za skrajno sumljivo, da Hitler že tako dolgo odlaša s pričetkom svojega blitzkriega proti Angliji. Dobro poučene osebe v tem delu Evrope so mnenja, da se pripravlja proti Angliji ofenziva, namreč — ofenziva miru. Zato se slišijo v zadnjem času neprestane grožnje, kako bodo Nemci razsuli Anglijo, ako ne resignira Winston Churchill, ki je Nemcem trn v peti. Da se nekaj kuha, je razvidno tudi iz sledečih znakov: Nemški krogi v Rumuniji zaupno priznavajo, da jim je nerazumljivo, zakaj se ni še pričela ofenziva proti Angliji, za katero je bilo v Nemčiji že pred dvema tednoma vse pripravljeno. Ti krogi pravijo, da jim je to tem manj razumljivo, ker če Hitler namerava res udariti na Anglijo, mora storiti to nemudoma, na vsak način pa pred 1. avgustom. Italijanski krogi v Rumuniji dajejo tudi razumeti, da pe pripravlja mirovna ofenziva proti Angliji. Nevtralni opazovalci smatrajo, da. se bo tozadevna stvar začela kuhati v Madridu, kjer je za poslanika Samuel Hoare, o katerem je znano, da se ne ustrašil spletkarenja, da se odstavi Churchilla, če bi bil zagotovljen, da je Churchill na potu nemško - angleškemu miru. Sicer pa dajejo Nemci tudi razumeti, da nimajo nič proti Angliji in da jih ne skrbi, kaj dela slednja v svojih domini jih, samo da ostane na svojem otoku in da se ne vmešava v zadeve na evropskem kontinentu. 'llSh r, " 1,1 lUJC" V ,,COV v~ v"' • Zapušča starše in brata, brava. vatikan podpira francosko vlado . Vatikan. — Avtorativni krogi v Vatikanu naznanjajo, da je papež naročil svojemu nunciju v Franciji, naj podpira novo francosko vlado, ki ji načeluje maršal Petain. Papež je namreč prepričan, da bosta Petain in Laval vodila politiko, ki jo on odo- VRTNI KONCERT Nocoj se vrši na vrtu Slovenskega društvenega doma v Euclid koncert WPA Ohio Music Project z sodelovanjem zbora Slovan, pričetek ob 8. uri. Smrt Ramseyjeve hčere -V' avtomobilski nesreči se je včeraj smrtno ponesrečila v bližini Atlantic City Mrs. Fuad Khadder, trideset let stara hči Freda W. Ramseyja, cleveland-skega ravnatelja za javno blagostanje. Mrs. Khadder in njen mož sta se nahajaj baš na vožnji na počitnice, ko'še je primerila nesreča, ko je njih avtomobil kolidiral z nekim drugim avtomobilom, katerega je vozila neka ženska. Mr. Ramsey se je nahajal ob času nesreče v Cleveland hoteu, kjer je v imenu župana Burtona pozdravil konvencijo Templarjev. S svojo ženo je takoj odpotoval z letalom v Atlantic City, kamor pa sta prišla prepozno, ker je njuna hči medtem že podlegla težkim poškodbam. Smrtna kosa Danes zjutraj je preminila v visoki starosti 87 let Mrs. A-gnes Likar, rojena Papler, stanujoča na 12012 Miles Avenue. Tukaj zapušča hčere Mary, o-moženo Poznik in Antonijo, o-moženo Vrtačnik ter več sorodnikov. V svetovni vojni je zgubila štiri sinove. Rojena je bila v vasi Vrhnje, fara Radovljica na Gorenjskem, kjer zapušča brata Franka in več sorodnikov. Tukaj je bivala 20 let. Pogreb se vrši iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 East 152nd St. v petek zjutraj. Čas sporočimo jutri. Bodi ji ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje! Popravek Pri včerajšnjem poročilu o smrti slovenskega trgovca Franka Muleca nam je bilo napačno poročano, da je bil tudi član društva Cerkniško jezero št. 59 S. D. Z. Pokojni ni bil član tega društva, temveč društva Slovenec SDZ. katerim je veslal po jezeru. Ko sta bila on in njegov tovariš, 16-letni J. A. Zaman, stanujoč na 675 E. 160th St., vržena v razburkano valovje, so jima prihiteli na pomoč njuni prijatelji J. J. Hrvatin, star 15 let in stanujoč na 15511 Saranac Rd., 19-letni Paul G. Česen in 17-letni Edward Česen, brata, ki stanujeta na 16002 Saranac Rd., toda njih prizadevanje je bilo zaman. Mivšek, ki je bil slab plavač, je še svoje rešitelje potegnil pod vodo, nakar je izginil. Zaman pa je brez pomoči priplaval k o-brežju. Nesreča se je pripetila v bližini White City Beacha. Policija, gasilci in obrežni stražniki so pričeli nemudoma iskati truplo utopljenca, toda do snoči ga niso še našli. Za ponesrečencem žalujejo njegovi starši, Mr. in Mrs. Frank Mivšek, in šest bratov in sestra. — Prizadetim izrekamo naše sožalje! Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik JSKJ, poroča v Novi Dobi, Jednotinem glasilu, sledeče: "Predkonvenčna članska kam-stati v svojem uradu, da ne bo panja, ki je trajala 4 mesece, je več kandidiral ter da ne želi bi- bila zaključena dne 30. junija, ti nominiran za tretji termin. j izmed 186 društev se je kam-Vrata so ostala odprta panje aktivno udeležilo 129, več Z nobenim stavkom pa ni kot kdaj prej. Kampanja je u-predsednik zaprl duri sprejemu | spela na vsej črti. tretjega termina, če bi mu bil j y odrasli oddelek je pristo-vsiljen. Ogromna večina delega- j piiQ 866 novih članov, v mladin- tov je zdaj mnenja, da bo predsednik sprejel nominacijo, če mu bo odglasovana, in da bo delegacija glasovala za predsednikovo nominacijo. skega pa 1,373, skupaj 2,239 članov in čklanic. V odraslem oddelku smo zapisali $528,000 nove zavarovalnine, v mladinskem pa $623,700, Preden je senator Barkley j skupaj en milijon sto enainpet-zaključil svoj govor, je izjavil: i deset tisoč sedem sto dolarjev! "Objaviti vam moram še neko j Na podlagi dosed a j sprejetih izjavo. Predsednik ni imel niko- j mesečnih poročil je Jednota z li namena in ga nima tudi zdaj, j dnem 30. junija 1940 štela 25,-da bi nadaljeval svoj predsed- j 147 članov in članic v obeh od-niški urad ali da bi bil kandidat, delkih; 15,521 v odraslem in 9,- JAN MASARYK BO GOVORIL NA SHODU V PETEK VEČER češke vlade po zavojevanju Češkoslovaške ter bo govoril tudi o V petek večer se bo vršil v Češkem narodnem domu na 4939 Broadway velik češkoslovaški shod, na katerem bo govoril Jan Masaryk, bivši češkoslovaški poslanik v Londonu in sin ustanovitelja češkoslovaške republike dr. Tomaža Masaryka. Masaryk bo pojasnil položaj statusu češkoslovaških armad, ki so se borile v Franciji. Dalje bo prečital tudi poslanico bivšega predsednika češkoslovaške republike dr. Edvarda Beneša, ki se nahaja zdaj v Londonu. Smrt v stari domovini Mr. Anton Rakovec, 13821 Northfield St. East Cleveland, je prejel iz Begunj pri Lescah na Gorenjskem žalostno vest, da je 13. junija umrla njegova mati Marjeta Rakovec v visoki starosti 82 let. V Clevelandu zapušča sinova Antona in Jožefa in več sorodnikov, v stari domovini pa hčere Marijo, Ano in Jero, poročeno Mohorc. Bodi ji lahka domača gruda. Javni shod V petek večer, 19. julija, se bo vršil v Hrvaškem domu na St. Clair Ave. javni shod, čigar predmet bo: Zakaj je propadla Francija, in — Dogodki na Balkanu. Kot govorniki so označeni Leo Fisher, George Vitkovich in St. Dedier. Odbor pravi, da prirejajo shod "prijatelji miru, svobode govora in vprašanj." Vstopnina prosta. — (Več o tem shodu v jutrišnjem dopisu). Seja V petek 19. julija se vrši važna seja federacije Jugoslovanskih narodnih domov v Ohio. — Seja se prične ob 8. uri zvečer in se vrši v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Vsi zastopniki so prošeni, da se gotovo udeležijo. Na počitnicah Mrs. Valentin Turk iz Schae-fer Ave. in Mrs. Joseph Poglaj sta na počitnicah v Lorainu, O. za tretji termin, On želi. z vso resnobo izjaviti, da bo vsakemu jasno, da je vsem delegatom na tej konvenciji prosto, da volijo za katerega koli kandidata." Ljudstvo zahteva Roosevelta CHICAGO, 17. julija. — Roo-seveltovi pristaši so prepričani, da bo predsednik Roosevelt, ki je slišal snoči silne ovacije množice, ugodil ljudski zahtevi ter sprejel nominacijo konvencije. Voditelji "draft, Roosevelt" gibanja pravijo, da so zdaj odpravljene zadnje zapreke tretjemu terminu, ker ne bo mogel nihče reči, da ga je predsednik Roosevelt sam iskal ali da je vplival 626 v mladinskem oddelku. To je več kot kdaj prej! Gornje števuKe govore samo zase in povedo veliko. Tak rekord je mogoče doseči samo pri organizaciji, kjer je članstvo složno in lojalno, kjer vlada sloga in tolerantnost, kjer smo v okvirju organizacije samo bratje in sestre in nič drugega, vsi posvečeni samo eni veliki in plemeniti ideji — ideji bratstva in bratske ljubezni. Ravnokar zaključena kampanja je ponovno demonstrirala solidnost in dobro voljo, ki vladata med našim članstvom in to nam daje upanje in pogum za bodočnost!" Ostavka francoskega konzula v Philadelphia, ker se ne strinja z vlado Konzul izjavlja, da prepušča sodbo zgodovini, toda je prepričan, da je vzpostavitev Francije mogoča samo z zmago Anglije. PHILADELPHIA, 16. julija. I • Paul Pazery, francoski konzul v Philadelphiji, je poslal francoskemu poslaniku v Wash-ingtonu svojo resignacijo, rekoč, da noče več poslovati v imenu vlade, ki se je predala nacistom. Ob tej priliki je podal konzul izjavo, ki se glasi: "Jaz nimam namena, izrekati sodbe nad Petainovim režimom in nad njegovimi akcijami, temveč prepuščam to zgodovini. Toda, kolikor se mene tiče, je moje neomajano prepričanje, da more Francijo vzpostaviti v bližnji bodočnosti samo ena stvar: zmaga Velike Britanije. Propaganda v Franciji lahko napada Veliko Britanijo kolikor ji je drago, toda tega dejstva ne more izpremeaiiti. Ako naj se v moji nesrečni domovini in v o-stali Evropi zopet vzpostavi svoboda vere in misli, brez česar si ni mogoče misliti pravega življenja, se bo to zgodilo samo po akciji Velike Britanije. "Mogoče je, da bo nevarnost komunizma prisilila Francijo, da postane začasno totalitarna, toda pri francoskem narodu ne bo mogoče omrziti njegovih bivših zaveznikov, ki so danes edina njegova nada. Zato dajem osebno prednost resignaciji, rajši kot da bi služil pod takšnim režimom. "Naj razmere izgledajo še tako črne, sveta še ne bo konec. Jaz imam vero v Veliko Britanijo, v Zedinjene države ameriške in vero v bodočnost." Mr. Pazery je izjavil, da bo naprosil ameriški zvezni department, -da mu dovoli še nadalje ostati v tej deželi. Bivši konzul, ki je star trideset let, je ože-njen in ima teden dni staro hčerko France (Francijo). 2. ENAKOPRAVNOST xvwrw««Tiari 17. julija, 1940 S UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING UO. •331 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 6311-5313 Issued Every Day Except Sundays and Holidays *0 raznaialcu * Clevelandu, sa celo teto..... .......................$5.60 * 6 mesecev....................13.00, za 3 mesece......................11.50 » po*ti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlct sa celo leto.................$6.0u « 0 mesecev....................$iJ6, za S mesece......................13.00 Zedlnjene drtave sa celo leto ........................................»4.50 < Gašperček je v kinu videl, ko so si zamorci mazali obi z barvami. "Zakaj pa to dela; očka?" je vprašal. "To je zamorska navada, dar se pripravljajo na vojni F hod", je pojasnil oče. Drugega dne je prihitel Ga-perček k očetu in mu ves ^ burjen dejal: "Očka! Mamica pripravlja na Vojni pohod.' Miha Dren se je peljal prvi' letalom. Ko je izstopil, se je brnil k pilotu: "Hvala gosp01 za obe vožnji!" "Za obe vožnji?" se je dil pilot, "saj ste se peljali St mo enkrat!" "Ne", je menil Miha Dren,' "dvakrat! — Prvič in zadnji' Slikar: "Toliko let že slik# a sem šele zdaj spoznal, da sem nadarjen." Prijatelj: "Zakaj si pa pottf ne izbereš drugega poklica?" Slikar: "Ne morem! Zdaj ^ postal že slaven!" A: "Ah stanuje v tej hiši i ha Dren?" B: "Da. Kaj pa želite od ga?" | A: "Dobil bom nekaj deS ja!" ':i B: "Potem pa gotovo kakšnega drugega Miho Dr*1 Od tega Drena še nikdar ^ ni dobil denarja Sodnik: "Obtoženec, bra^' se vendar proti obtožbi." Obtoženec: "Ne morem, spod sodnik, ker so mi vzeli volver." ki so jih napravile krogli# se lovske puške. Oblasti mogle razsvetliti vso zadev0! Marion Bashel naJti kakih sledov. Zdi se, __po sredi skrivnosten uboj. IZ PRIMORJA I srni. Upam, da ni ta klic, "klic vpijočega v puščavi." ' T. Nagode Iz Lorain, O. Lora;n, Ohio. — Tovarna National Tube Co. je dala tedenske počitnice svojim delavcem od 14. julija do 21. julija. Zaslužene počitnice bodo eni obhajali doma s počitkom, drugi se podajo na o-biske k sorodnikom in znancem, marsikdo bo obiskal tega ali o-nega, ki ga že več let ni videl, snidenje bo gotovo veselo in v vef slučajih iznenadenje. Osveženi in bogatejši na skušnjah in Vipavsko kmetijsko društvo Gorica. — Pred kratkim je Kmetijsko društvo v Vipavi povečalo svoje kleti. To društvo je že mnogo pomagalo našim kmetovalcem v teku vseh let od u-stanovitve, ki je bila 18pi. Mnogo je tudi storilo, da je prišla dobra vipavska kapljica do pravega slovesa in prave vrednosti. Pod svojim okriljem ima sedaj sedem podružnic in sicer v Trstu, Postojni, Idriji, Cerknem, Gorici itd. Članstvo društva se stalno povečava. Društvo ima-v svojih kleteh okoli 2,000 hI. Vipavca. Cena vinu se je sedaj povečala in je že nad 2 liri po litru. Nesreča ali zločin Gorica. — Kakor poročajo i-talijanski listi, so v bližini meje pri Postojni našli mrtvega starega moža Geržino N, ki je imrt številne rane. S 'strelom iz puške je bil zadet v glavo od zadaj, po telesu pa so našli mnogo ran, Razprava o divjačini na $ riškem Gino Camunaldi je izdal strani obsegajoče razpravo 0 ■ vu in divjačipi na Goriške#1 vsem kar se tiče tega vpras3 s popisom živali, vzgoji itd- Trst. — Pred sodiščem stf la obsijena Stanko Bergoč . Franc Šabec iz Klenika, vs8 j 3 leta zapora in 5000 lir de"( ne kazni, ker sta vtihotapi'3 negat konja. jI Zakrajsek Funef Home, Inc., , 6016 ST. CLAIR AVE^ Tel: ENdicott 311^ SV€Te pogrebi se lahko narove za vsako erno, ki jo zmorete plačati« AUGUST F. ŠVETEK POGREBNI ZAVOD 478 E. 152nd Stjeet KEnmure 20|P NA RAZPOLAGO INVALIDNI VOZ 17. julija, 1940. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. BREAK CAW FOR mr. bingo/ t/*k / INDIAN LAKE \ A/ ( STATE PARK X # V J wapakonetavcjfxx v BEUEFONTAINE IZREDNO VAŽEN ZAKON Po obeh zbornicah zveznega kongresa je bil dne 22. junija sprejet tako zvani "Alien Registration Act of 1940," ki določa registracijo in oddajo prstnih odtisov od vseh inozemcev, ki niso ameriški državljani in ki se mudijo v Zedinjenih državah 30 dni ali več. Predsednik Je omenjeno postavo podpisal 29- junija ter je z" omenjenim dnem stopila v veljavo. Registracija se bo začela izvrševati 60 dni po podpisu postave, to je 28. avgusta, in tekom štirih mesecev od tega datuma se mora vsak inozemec, to -Je nedržavljan, registrirati. Registracija se bo izvršila na lo-alnih poštnih uradih ali pa v rugih lokalih, ki jih določi ko- tolsar za imigracijo in naturalizacijo. Vsak inozemec, ki je star 14 et ali več, bo moral osebno priti registraciji in oddati prstne °dtise. Inozemce pod 14. letom Pa morajo registrirati njihovi starši ali postavni varuhi. Od toozemcev pod 14. letom se ne ® zahtevalo prstnih odtisov. u r pa tak inozemec doseže • " leto, se mora v 30 dneh osebno zglasiti v registracjj-tig601 Urac*u 'n oddati prstne od- ,. >k inozemec (nedržavljan), 1 ^Va stalno v Zedinjenih drža-1 mora v teku petih dni na-Ztlan'ti komisarju za imigracijo spremembo svojega naslova. To ^oraj° storiti tudi starši ali va- ruhi inozemcev, ki so pod 14 let stari. Za inozemce, bivajoče začasno v Zedinjenih državah, veljajo še strožje odredbe z ozirom na njihovo bivališče. Pri registraciji inozemcev se bo zahtevalo sledeče podatke: Kdaj in kje je dotična oseba prišla v Zedinjene države; s kakšnimi posli se peča ali se namerava pečati; koliko časa namerava ostati v Zedinjenih državah; da-li ima kakšen kriminalni rekord; še druge take podatke, ki jih predpiše komisar z odobrenjem državnega pravd-nika Zedinjenih držav. Registracijski podatki in prstni odtisi bodo tajni ter dostopni le takim osebam in agencijam, ki jih bo določil komisar z dovoljenjem generalnega državnega pravdni-ka. Kazni, ki so določene za ne-j upoštevanje registracijske postave, so zelo stroge. Inozemec, ki se svojevoljno odtegne registraciji in oddaji prstnih odtisov, zapade globi ne več kot tisoč dolarjev ali zaporu ne več kot eno leto ali obojemu. Za onega, ki vedoma poda napačne podatke pri registraciji, velja enaka kazen. Vsak inozemec, kateremu je to dokazano in je za to kaznovan, je poleg tega podvržen še deportaciji, ako je bival i v tej deželi samo pet let ali manj. Inozemec, ki ne naznani v določenem roku vsake izpre-membe svojega naslova imigra-cijskemu komisarju, plača globo ne nad sto dolarjev ali dobi z^a-por ne več kot 30 dni ali oboje. Vse navedene kazni veljajo tudi za starše ali postavne varuhe inozemcev, ki so pod 14 let stari, ^ko na sličen način kršijo postavo. Inozemec more biti tudi deportiran, ako vedon^, in zaradi dobička pomaga cn-ugim ino-zemcem k nepostavnemu vstopu v Zedinjene države; ako je bil po kaki državni postavi kaznovan zaradi prodaje ali razpeča-vanja narkotičnih sredstev; ako je bil spoznan krivim posesti ali nošnje gotovih vrst strelnega orožja. Te določbe pa se ne nanašajo na take čine, izvršene pred sprejetjem registracijske postave. Postava izključuje iz Zedinjenih držav vsakega inozemca, ki je bil kdaj član anarhistične stranke ali kakih sličnih skupin, ki so označene v starem zakonu, znanem kot "Act of October 16, 1918." Zakon tudi določa de-portacijo vsakega inozemca (ne-državljana), ki je KADARKOLI po svojem prihodu v Zedinjene države spadal k prej omenjenim skupinam, brez ozira kako malo časa in četudi zdaj ni več član istih. Ostri zakon pa na drugi strani vsebuje neke olajšave za tiste inozemce, ki bi po prejšnjih zakonih morali biti deportirani zaradi nepostavnega prihoda v Zedinjene države ali zaradi dru-< gib zadev, ki niso kriminalnega značaja. Po novem zakonu za-more generalni državni pravd-nik takim osebam dovoliti postavno bivanje v tej deželi. Novi zakon tudi določa stroge kazni za vsakega inozemca ali DRŽAVLJANA, ki bi priporočal neposlušnost članom ameriške armade ali mornarice ali ki bi skušal škodovati disciplini v istih skupinah, dalje, če bi priporočal nasilno strmoglavi jen je vlade Zedinjenih držav ali katerega koli dela te vlade. Te kazni veljajo enako za državljane in nedržavljane. Razlika je le v tem, da nedržavljani, ki so spoznani krivim takih dejanj, so obsojeni tudi na deportacijo. Nova postava, znana kot "Alien Registration Act of 1940," je zelo stroga, toda postava je postava, in vsi, katerih se tiče, jo bodo morali brezpogojno upoštevati, če nečejo priti v velike neprilike. Stric Sam je potrpežljiv, toda ne pozna ni- jim ni natančno znana. V deželi je zdaj precej neke vojne histerije in mržnje proti inozemcem, zato je priporočljivo izogibati se vsega, kar bi moglo to mržnjo povečati in morda izzvati še strožje postave napram vsem priseljencem, tudi tistim, ki so naturajizirani. Bodimo Američani po srcu in naših aktivnostih! Carevbrodsko čudo V Bolgariji leži mestece Ca-rev brod (ne zamenjati s Cari-brodom, našim mestom na meji Bolgarije.) po imenu, ki je gotovo nekaj posebnega na evropski celini. 3,800 prebivalcev tega mesta je razdeljenih na na-" rodnosti: 1,000 Bolgarov, 548 PARKS STATE INDIAN LAKE STATE PARK COURTESY—THE STANDARD OIL CO. OH1C kake šale. Vsi nedržavljani naj se torej po 28. avgusta najkasneje v teku štirih mesecev registrirajo kot predpisano in vsi naj pri registraciji navedejo resnične podatke. To so samo predhodna naznanila za tiste rojake, ki še niso državljani, %deloma pa tudi za državljane, kajti zakon se v nekaterih ozirih nanaša tudi nanje. Več o tem bo še pred začetkom registracije naznanjeno in pojasnjeno na različne načine in tudi čitatelji Nove Dobe bodo o tem še čitali. Najbrž bomo ob priliki priobčili celotno vsebino postave v slovenščini in angleščini. Za enkrat samo priporočamo vsem nedržavljanom, pa tudi vsem drugim priseljencem, da naj se izognejo vsega, kar bi se moglo smatrati za neameriške aktivnosti. Ne pristopajo naj k skupinam ali organizacijam, katerih cilji jim niso natančno znani, in ne delajo naj jim sta-faže. Ne podpišejo se naj na graduirano strežnico, ki bi de-nobeno listino, katere vsebina lala v uradu zdravnika. Mora i- --—--———-- ' meti ohijsko licenco in mora 250C1 gallons Ohio Concord znay govoriti slovensko. Za več wtnf gal. | pojasnil naj pokliče KEnmore YTJ.11U ^ eJ«/u i6850 med 2. in 4. uro popoldne TED MANDEL | ali med 7. in 8. uro zvečer, ra- Mandel's Winery [ zen v sredo popoldne in v sobo- 821 E. 222nd St. KE. 3445! to-večer. Tatarjev, 300 Nemcev, 300 Poljakov, 240 Romunov, 220 Čehov, 204 Turkov, 200 Rusov, 200 Armencev, 198 Madžarov, 120 Arnavtov in 98 Nizozemcev. Nemci so se tu naselili v 18. stoletju, Poljaki leta 1863, Čehi in Rusi koncem 19. stoletja, druge narodnosti prej ali pa po-| zneje. Carevbrodsko prebivalstvo, kot se razume, govori več jezikov in nosi različno narodno nošo. V vsem mestu je samo eno cerkveno poslopje, kjei; se vršijo verski obredi po pravoslavnem, katoliškem in izlamskem obredu. V kabaretih plešejo val- ček, polko, mazurko in trepak. V kraju je bolgarska, ruska, nemška in turška šola. Toda vse evropske kulturne različnosti so zastopane v učnem načrtu. To svojsko bolgarsko mestece nam daje lep nauk: praktično nam dokazuje, da morejo različni evropski narodi živeti v sosedstvu, ne da bi se klali. Danes bi človek skoro kaj takega ne mogel verjeti, toda Carev-brod nam dovolj jasno kaže, da je tako sožitje možno. Kakor vsako mesto, ima tudi Carevbrod svojo policijo in razume se, da carevbrodska policija takoj nastopi, če bi nastal prepir med Nemci in Armenci ali pa med Madžari in Tatari. Če bomo ponovnp ustvarili Društvo narodov, se bomo morda spomnili na Carevbrod, nikakor pa ne bomo smeli pozabiti na mednarodno policijo ... Kanal. — Pri železniškem predoru pri Kanalu je povozil mptorni vlak 58-letnega Mohorja Blažiča. Trst. — Odkar je nastopila vsled evropskega konflikta podražitev živil, se oblasti vztrajno bore proti povišanju cen, ki so normirane. Vsled prekršitev se stalno veča število trgovcev, ki so zaradi tega opominjeni ali kaznovani z zaprtjem trgovin. Doslej je bilo kaznovanih že več desetin trgovcev. Milje pri Trstu. — Karabiner-ji so prijeli več tihotapcev kave in sladkorja, ravno ko so prenašali blago iz barke. Kanal. — Tovarna cementa v Saloni pri Anhovem zaposluje sedaj 950 delavcev. Trst. — Čevljar Alojz Žerjal, ki je umoril mladenko Rozo Godničevo, je bil obsojen na 21 let in 6 mesecev zapora. V najem Odda se v najem soba s kuhinjo in tudi lahko s pranjem. Pripravno za pečladja ali mirne-■ ga človeka, ki je na relifu. — Vpraša se na 1246 Addison Rd. Išče se POZOR POZOR One of Ohio's most attractive r-creation spots is the \ State-Owned Indian Lake, near Belle-fontaine. Indian Lake is unique in that has every possible facility for Vacation enjoyment. There are, *or instance, two camping and P'snic sites, one on Fox Island Car Russells Point and the other °n Black Hawk Island, just off gfate Route 69. At the latter P'ace there is also a trailer camp area. . In addition, there is fishing, Anting and trapping in season, Rimming, boating of all types, JPng; a golf course, and ample PPortunities for nature study. t -ndian Lake consists of approximately nine square miles of wa-r and one square mile of State-n*ned islands and upland State area. The islands are par- Park . «*.va. JLlie idiaiivio aiv pat- ___cularly attractive and dot the lake along its eastern and southern shores. The lake, itself, was originally a natural body of water but was greatly enlarged many decades ago so that it might sqrve as a source for water for a portion of Ohio's extensive canal system. One of the places well worth visiting at Indian Lake is the State fish hatchery, in which the Conservation Department, which has control of the entire area, propagates some of the millions of fish which are annually planted in Ohio's inland waters for the pleasure and benefit of the State's fishermen. This resort, with its many cottages and hotels, and its facilities for camping and picnicking, offers rare opportunities for either a sea-son-long stay or a shorter vacation. Because of the attractions at Indian Lake it has proven one of the mošt popular resorts in the KADAR želite poslati denar v Jugoslavijo in Italijo; vsaka pošiljatev je garantirana; kadar rabite krstni ali rojen list iz starega kraja; KADAR koli rabite informacije glede vašega denarja ali imetja v starem kraju; KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis; KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papir, se vedno obrnite na: AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slov. Narodnem Qomu Middle West. Visitors come not only from within Ohio's border: but from many of the nearbj States. NAJLEPŠI VRTOVI SO. TISTI, KI SO OBDELANI Z NAJBOLJŠIM ORODJEM V trgovini Superior Home Supply, 6401 Superior Ave., Cleveland, O., dobite najboljše orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsakovrstne grabi je, vile, motike, ogrebalnike, stroje za re-| zanje trave, škarje za prirezavanje žive meje terl sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hišo in* vrt. Velika zaloga raznega semena. .^X-BEAfV THE HANDLE THAT WONT RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE , SOLID ASH HANDLE/ 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik TALL FOR MR BINGO" Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 w m ! $ «j ! | ! | M m # 2 ! i i i NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala tudi druge. Sporočite jo nam pismeno ali pa pokličite HEnderson 5311 — HEnderson 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO v955 East 76th Street JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore 4680W JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott 0653 MR. P56QITT i Feet it > ryf OoTV lib TCLL VOO j Ihkt jinPsoAi OAS * OUT FOR LUMCK reti MiK>ure$ Lews ec THAAl Hj£ SKOULV> - - - ( t j ust cm keee nv hmips fecn ^ M6 CxCT /ST (LUYS UHO <<0 'GOOhO J < STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 17. julija, .19- JANEZ JALEN: 35 (VETKOVA CILKA trt je voščil rajnim večni mir in pokoj. Skoraj zavidal jim je. Neveda. se je še ekrat pokrižal, se pokril in odšel. Janez mu je prišel naproti. Blaž ga je vprašal po Cilki. Pogrešil je bil hčer v cerkvi. Da ženi nekaj ni prav, je povedal Janez in vabil očeta, naj gre koj z njim k Bajtniku. Blaž se je izgovoril, da bi bil samo v napotje. Janez pa očeta ni utegnil spremljati kakor druge krati. Ločila sta se in zavila vsak v svojo stran. Dva, trije možaki so še stali pod lipo. Blaž ni maral mimo njih; Naredil je ovinek in odšel proti domu po stezi skozo Ravne njive. Žita so bila že vse v klasju. Ozimni ječmen je že zorel. Krompir in bob, koprivniški fižol, sta lepo kazala. Cvetek je bil polja vesel. Žalosten pa je povesil glavo ob domači njivi. Bila je neobdelana in vsa zapuščena. Plevel jo je na gosto prerasel in se prelival v čudno mešanico zelenja in cvetja. Mak je bil najbolj viden. Vse polno ga je bilo, kakor bi ga bil kdo nalašč sejal. Živordeč se je veselo bleščal v soncu. Blažu je bilo žal, da se mu je posrečilo ustrahovati ljudi. Z grozečim govorjenjem je spomladi dosegel, da ni maral nobeden njive v najem. Natakarici Tinci je res hudo skljubal. Nejevoljni pa bodo nanj tudi so- ZGODBA %B0a08S«30SS«3006SSSXSS»0q0ttMeKSXS3S3SS^ "Kaj se mara tebi, Bajtnik," je potegnil Vrtačnik cigaro. "Začel si skoraj z nič, pa si hlev prizidal, hišo popravil, zemlje dokupil in za krono še pridno ženo dobil. Nisem ti nevoščljiv. Priden si bil, da si noč in dan nisi privoščil počitka in* pa izmed vseh Has si najbolje znal, kakor bi bil naprej vedel, kako se bo svet obrnil." Janezu je bilo nerodno. Tajiti ni mogel, hvale sprejemati pa ni marali Tiho pa tudf ni smel biti; bi le rekli, kako je časten. Pogledal je malo od strani zgovornega Vrtačnika in se nasmehnil, kakor bi hotel opozoriti, naj ga vsak prav razume: "Ni take razvleke, kakršna se varil vidi. Pritrdim pa rad, da mi je po vojski Bog dal zdravje in me varoval nesreče." Vrtačnik je že zinil, da bi vprašal Bajtnika, če je Bogu tudi za to hvaležen, ker mu je Viktor pred leti Cilko spited nosa vzel, pa si je premislil. Spoznal je, da bi se zameril vsem, ne samo Janezu, samega sebe bi pa po nepotrebnem grdil. Kar vesel je bil, ko je namesto njega spregovoril Klančar: "Reci, kar hočeš, Janez. Nobeden, še ti sam bi ne bil verjel, da bo kdaj pri Bajtnikovi hiši par konj." "Jih ni več," se je smejal Janez. "Kako dane?" "Konja sem prodal." • "Kdaaaaj?" ni vedel Vrtačnik. "Že spomladi, ko sem živino odgnal v planino." "Komu pa?" "Prekupcu Krašni. Sedaj pa z njim Zgornji He v Notranjih Goricah barje orje, sem zvedel." "Pa nič ne poveš. Tudi jaz bi bil kupec zanj." "Boga zahvali, da ga nimaš. Še s kobilo ne boš imel kaj voziti." "Res je, pa človek kar verjeti ne more." "Beš že verjel, ko skusiš," je v skrbeh pokimal Klančar. Pogovor o zaslužku in lesu se je stekel in možaki so se začeli razhajati. Janezu se je morebiti najbolj mudilo, skrbela ga je žena, pa ni mogel oditi. Čakal je Cilkinega očeta, starega Cvetka. Blaž je že od nekdaj v nedeljah po maši rad malo dlje pomolil. Po Cilkini poroki z Viktorjem se je le redkokdaj še u-stavil pod lipo. Odkar je pa sodišče dovolilo razprodajo Cvet-kove živine, sploh ni prišel prej iz cerkve, dokler se niso gospodarji razšli. Počasi je stopil Blaž čez cerkveni prag, segel s palcem v kropilnik se pokropil in pokri-žal. Zajel je blagoslovljene vode še v periš^e, da pokropi mimo grede Cvetkove grobove, očeta in mater in rajnico ženo. Viktorja ni štel med svoje. Izmed o-trok mu pa smrt doma ni nobenega pobrala, le Blaž in Andrej se nista vrnila z vojske. "Bog ve, kje sta pokopana, če sploh kje sta?" se je spomnil Blaž padlih sinov in vseh nesreč, ki so zapovrstjo zadevale Cvetkovo domačijo, največ zato, ker se fanta nista vrnila. "Da bi se bil vsaj eden!" Blaž se je spomnil, da stoji na pokopališču, na bla-goslavljenem svetu, drugače bi se bil skoraj gotovo spet razje- ] zil in preklinjal vojsko. Pogledal je pod lipo in se začel tolažiti, hkrati pa tudi dol-žiti: "No, pa saj je Janez kakor domač. Kako vse drugače bi bilo, če bi ne bil njem u in Cilki zmedel koj prvič, ne bil bi jima zapravil zemlje. Še premalo se mi oteplje!" Blaž tudi sam ni več verjel, da še kdaj pride domačija na Cvetkov rod. Ves po- sedje. Plevel se bo zasejal po vseh njivah naokrog. In kakor na Ravnih njivah, tako, če ne še bolj, je bilo zapuščeno tudi vse drugo Cvetkovo polje; le na zelnik je bil stari zasadil nekaj zelenjave in krompirja zase. » Blažu se je zasmilila zemlja. Ko bi Tinca polje hotela zasejati, s travo in pustiti v mejo, bi zemlja počila. Pa ne bo marala. Nalašč"ne, njemu na kljub ne. j Drugo leto ne bo več branil dati v najem. Nekdanji trdni in ponosni gospodar Cvetek s Kopriv-nika je ves potrt stal ob svoji ] najboljši njivi. Najrajši bi se bil j zjokal: "Ko bi me čez zimo hotela smrt rešiti!" si je zaželel in se spet prestopil. Začutil je, kako so mu noge postale težke. Komaj jih je privzdigoval. Zazdelo I se mu je, da z nevidnimi rokami sega zemlja po njem in ga hoče pridržati in prikleniti nase in ga prosi, naj jo spet preorje in ob-seje, da znova zavalovi v zlatem valu žita. Stari Cvetek se ni mogel več premagati. Sklqnil se je nad njivo. Na plevel je padla solza in zdrsnila naprej na tla. Popila ■ jo je zapuščena njiva, zemlja, ki jo je desetletja zalival Blaž z lastnim znojem. Cvetkov oče se je z obema rokama uprl na palico. Zbal se je, da ga premore omotica. Dolgo je stal sklonjen nizko nad njivo. Črno prst so močile solze. Visoko pod soncem je pa veselo prepeval škrjanec: "Žito, žito, žito." Popoldne po opravilu v cerkvi je Minca skoraj stekla nazaj k Robarju. Hitro se je pre-oblekla in si odrezala kos kruha. Ni ga utegnila pojesti doma, se ji je preveč mudilo k Bajtni-ku. Tudi ni marala čakati Ro-zalko, .ki zaradi otrok še ni mo- "CALL FOR MR. BINGO" ms. bingo! ulimxxj w The Gov cJmo jostles is a evu. Oho fositweuv n^es me ill 1 gla z doma, Bajtnikov Matija je pa kakor vselej, najprej malo postal pred cerkvijo, potem pa z drugimi fanti vred odšel v gostilno na pogovor in na steklenico piva. Ni je še spraznil, ko je skoz o-kno zagledal Minco, da hiti že nazaj proti cerkvi. Iztočil je, plačal in naglo odšel, da so se kar čudili, kam se mu tako mudi. Na vrhu hriba za cerkvijo se je Minca ozrla nazaj proti vasi. Videla je prihajati Matija. Sedla je, da ga počaka. Iz žepa je vzela kruh in ga jedla. Na redko porastli veji vrhu gabra se je oglasil strnad. Preprosto, pa vztrajno je prepeval in dopovedoval: "Si, si, moja si ti!" Minca je vedela, da na tleh blizu nekje pod vejico vali sinička. Pogledati pa ni utegnila. — Sploh pa, kaj bi motila drobni par. Saj njej in Matiju tudi ni všeč, če ju kdo moti, kadar se sama pogovarjata. Nekaj drobtin se je bilo naletelo Minci v predpasnik. Stresla jih je v perišče in jih usula v tista. Med vojsko, ko je na Ko-privniku tako manjkalo kruha, se je bila Minca naučila spoštovati božji dar. Strnad je utihnil in odletel. Prepodil ga je Matija, ki je pri-hitel po stezi navzgor. Komaj sta se veselo pozdravila, je že Minco zaskrbelo, kako je Cilki. "Oh," je zamahnil z roko Matija. "Za botra pojdeva kmalu. Morebiti koj jutri. Saj je Cilka naprosila tebe? Mene Janez je." "Žeeee? se je obotavljala Minca. "Pa ne vem, če bo prav. Zaradi ljudi ne." "Bodi, no, bodi! Kaj pa naju ljudje brigajo?" "Res je," se je zasmejala Minca. "Veš, Minca, midva bova pa tudi Janeza in Cilko jemala za botre." Matija je prijel Minco za roko. Minca mu je pa roko odmaknila in ga narahlo udarila po lakti: "Pojdi no, pojdi! Ne govori neumnosti. Kdaj bo še to!" "Nič nepoštenega ne mislim," okna in vrata lahko mimogrede sam napravi in da zna še marsikaj narediti sam, ko morajo se je branil Matija. "Le to bi rad j drugi najemati obrtnike. Prav videl, da bi se kmalu vzela." "Kam^a naj greva ? Naj nama mar v zaprašeni delavnici poptiljam in kuham!" Minca, je bila kar nejevoljna. Nič več ni hotela s svojim fantom ostati na samotnem kraju. Zaobrnila se je in stekla po stezi navzdol. Spodaj na poti jo je Matija dohitel. "Kako si še vendar otročja," se je Matija zasmejal svojemu dekliču. "Nič otročja," je hotela biti Minca huda. 1 "Tak počakaj, da ti povem," je Matija narahlo dregnil s komolcem Minco. . "Govori!" mu je prikimala Minca. Matija je bil tako vesel pošte-! nosti svojega dekleta, da mu je | kar srce vriskalo. Zdaleč se je prikazal izza ovinka Bajtnikov dom. Skodle na delavnici še niso posiyele. Sonce se je odbijalo od i rumenkljate strehe kakor od velike poševno pozlačene ploskve. Okrog poslopij je zelenelo drevje. Matija je stegnil roko proti obnovljeni rojstni domačiji: — "Poglej Minca, ravninico na koncu delavnice!" "Vidim." Minca je svojega fanta vprašujoče pogledala. "Kaj ni prijazno selišče za hišo ?" se je začel razvnemati Matija. ''Je. Pa kaj, ko svet ni najin," je Minca koj uganila Matijevo misel. "Janez mi ga zastonj odstopi, kadar hočem, mi je obljubil." "Res?" se je začudila Minca in od veselja kar zažarela. "O, naš Janez je uvideven," je Matija pohvalil brata. "Nagovarja me, naj bi kar spomladi začel zidati hišo." Minca je podvomila. Matija 'pa je začel razlagati, kako les zmeraj bolj izgublja ceno, da si j Rumeni oporni lističi na 1 med cerkvijo in župniščem so s* med tednom potegnili. Zdaleč bila lipa, kakor bi že cvela. M1' žaki pod njo pa so videli, da s še ne razpušča. Bajtnikovega Janeza nji bilo maši. Gospodarji so ga pog1* šili. Da je odšel navsezgodaj Bistrico in da ima opravke tu na Bledu, je povedal Robar. za prav bi bilo treba plačati samo zidarje. Zvozil bi vse z Janezovo kobilo, saj letos bo vožnja lesa kaj kmalu potekla. Denarja pa da ima tudi nekaj, je skončal Matija svoje sanje o lastnem domu. , . , 1 ki so jim kdaj bolehale zene. Jaz ti pa kar naprej dam svo-! T .. • A i. » • 1. 4. 1 j 1 v Janeza milovaii. jo doto, je hotela biti deležna tudi Minca novega gnezda. "Pa če te potem pustim in vzamem drugo?" je podražil Matija. "Samo poskusi! Boš videl, ka-jko znam biti huda." Minca je hotela napraviti resen obraz, pa se ji ni posrečilo. Minca in Matija sta se prijela za roke in počasi šla proti Bajt-niku in sanjala o lastnem ognjišču. Vmes sta se dražila in tudi resno računala. Nad potjo in "Pri gospodarstvu ima sreti v življenju pa ne," je sodil vf tačnik. Razsodni Hribar je Vrtaču* kovo misel popravil: "Kaks1 srečo! Saj vendar vsi vemo, bi Janez moral biti prav za p^ Cvetek. No, le verjemite! K"' Cilki ne bilo treba toliko p" stati, bi otrok ne bil umrl." Na voglu pokopališča Pa nekaj žensk ustavilo Jero, t pod potjo pa so razgrinjale se- j Cilki nič posebnega ni in dafl nožeti vso lepoto svojega cvetja, j Bog še otroke, jim je kratko V popoldanski soparici se je'govorila Jera. Teta je kaj W vzdigoval iz rož kar skoraj omo- n^a' da bi nekatere rade P , |,.v tičen vonj. Človek bi legel v tra- dale rajnemu Viktorju, kl vo in razmišljal in sanjal, je mi- svoje nerodnosti skušal jopjj slila Minca z na pol zaprtimi tre- jčiti s tem, da Cilka nima o ^ palnicami. "Sicer se je pa že marsikje 1 Krekec je priletel iz gošče, sedel vrh samotnega macesna na senožeti, pogledal ž iztegnjenim vratom mladi par pod sabo na stezi in mu kakor ponagajal: "Krek, krek, krek." "Brž pojdita!" je zaklical Janez z domačega praga. "Ježeš, Cilka!" se je prestrašila Minca in stekla naprej, pa je prišla komaj nekaj korakov pred Matijem, čeprav je ta le hitro stopil. Minca je morala brž k Cilki. Matija je odhitel po stezi nazaj Rozalki naproti. Janez je pa ves v skrbeh tekel proti Gorjušam po Marjetnico, ki je nosila ko-privniške in gorjuške novorojence h krstu. dokaj bolj narobe naredilo kor sedaj pri Bajtniku, Pa' kasneje komaj sproti h krstu .9 sile." Jera je s svojim na#%| van jem dve, tri kar prizad6' jezike je pa vsem zavez81' Ženske so se razšle. (Dalje sledi that euv know wow drive. 6OTONE HAND V ČETRTEK, 18. JULIJA! PO CELI TRGOVINI REMNANT DAY PRI THE MAY COMPANY J-3 Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine, katero lahko vidite v izložbenem oknu našega lista, obstoječo iz 2 velikih žlic, 2 malih dolgih žličk in dveh malih nožičev. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Ako živite izven Clevelanda, in ne morate priti v urad, priložite 10c, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. Ako želite imeti ta pribor ali enega prejšnih pohitite in pridite ponj, kajti v zalogi bo samo še en teden, potem se oddaja zaključi. Naročite tudi lahko malo, v notranjosti z baržunom preoblečeno skrinjico za pribor (Silver chest) za 6 ali 12 oseb. Cena prvi $1.75 In drugi $2.25. Ime _______________________________________ Naslov____________________________________ 4,000 prodajalcev na razpolago Odprto v četrtek od 9:30 zjutraj do 6. zvečer Mi damo in zamenjamo Eagle znamke OMEJITEV Zaradi ogromne množine nekaterega blaga in omejitve kvantitete v mnogih slučajih, se ne sprejema nobenih naročil polom telefona, pošte, C. O. D. ali "Will Call" na Remnant day blago . . . in nobenih zamenjav ne bo dovoljenih. TUKAJ JE SAMO NEKAJ VREDNOSTI V TEJ POL-LETNI RAZPRODAJI 3.95 to 7.95 Gantner Swim Suits, broken sizes, 2.95 Boys' 1.59 Button-on Suits, sizes 5 to 10, 5.95 Two piece Spun Rayon Slack Sets, 14 to 20, 3.95 5.95 Print Cotton Play Suits, 2 or 3-piece styles, 3.45 $4 White Chenille Wraparound House Coats 2.45 $4 Negligees, prints or stripes, half sizes, 1.99 89c-l.l5 Hosiery, broken assortments and types, 77c 89c Chateau Hosiery with jacquard lace tips, 77c Boys' $1 Two-tone Sleeveless Sweaters, special## Boys' 1.95 All-wool Worsted Slipon Sweaters 1 ^ Early June Small Sweet Peas, No. 2 Cans, 12 cans 1^ 69c to $1 Silk and Rayon Remnants, yard 39<5 1.25 to 1.98 Silk and Rayon Remnants, yard_79£ 1.59 to 2.25 Wool Remnants, 54-inch, yard_9^C Women's and Children's 25c Lisle Anklets, 8-11, 14c 59c to $1 Cottons, Rayorts, Remnants, yard 39c 2.25 to $3 Blouses and Jackets, broken sizes, 1.69 164.95 G. E. Refrigerator, 5.1 cu. ft., JB5'39, 119 59c to $1 Tailored and Frilly Neckwear at 44c eS 9§ Wom.'s 25c Handkerchiefs, cotton prints, linens, 11c Wom.'s 11c Printed, Hand-rolled Kerchiefs^jG forj44c Men's 11c White Cotton Handkerchiefs, 10 for 69c Women's $3 Parasols, prints on light grounds, 97c 1.39 to $3 White and Colored Lambskin Gloves 77c 59c-$5 Summer Costume Jewelry, half-price, 29c-2.49 2.95-$5 Simulated Pearl Necklaces, 2, 4-strand, 1.59 69c-1.49 Laces, 1 to 3-yard length remnants, 18c yd. 29c Hershey's Milk Chocolate Kisses, pound 23c Students' 19.95 to 22.50 Two trouser Suits 15.95 29c Genuine Imported Licorice Cakes, pound 23c Growing Girls' 3.95 to $5 Straps, Oxfords, 2/79 1.59 Play Sandals, white, tanj sizes 9 to 2, ^-29 $1 Little Boy Wash Suits, sizes 3 to 6,-----69c Tots' $2 Print Pinafore Frocks, 3 to 6x,______144 Girls' l.l5-$2 Summer Wash Frocks, 7-16, -- 89c 79.95 Maytag Washer, 1939 Model 10, 1 only, 64^ 69.95 Apex Washer, 1940 Model 347, 3 only, 49-9^ 54.95 Westinghouse Washer, '40 Model FE63, 44.9*? 12.98-14.98 Six-Way Reflector Lamps, shades, 7.9# Regular 2.50 Silk Shades for all types of lamps, 1; '40 Crosley Radio, Model 0Q0, formerly 69.95, 39^ 114.95 '40 Crosley Automatic Radio-Phonog'h, 79-9^ Used Baby Grand Pianos, famous makes, $95 to $1%^ Enterprise Aluminum Ware, $1 to 1.75 values, 8^5 Triple Coated Enamelware, $1 to 1.75 values, 8^ 8.95 Automatic Toaster, pops toast when done^x*^ Ready-made Draperies, regular 2.95 pair, special 2.^ 2.45 Washable Rayon Curtains, tailored style, pr.J^Z Odd Lots Curtains, Drapes, Bedspreads, '/2 price, l^8® 34.95 Coil Spring Gliders, 50 in group, reduced 1&^ Maple Porch Rocker, higlf back, 5.95 value, 3^. High Pile Axminster Rugs,9x12 ft.size,$73 valsl%^3