Potres Tsled potresa 30.000 mrtvih. — Sv. Oče ob'skuje ranjenc-. — Vec sio milijonov škode po potresu, — Novi avstrijski zunanji minister baron Burian. -¦¦ V Galiciji radi slabega vremena samo artilerijski boji. — Rusi od dalec opazujejo Przomysl. — V Karpatih vsled mraza in snega mir. — Ruske čete v Karpatih veliko trpijo vsled mraza in črnih koz. — S srbskega in črnogorskega bojišča nobenih poročil — Sovražno brodovje odplulo iz Adrije. S pridniiu delom se varujemo pred lakoto. Viada je kmetom lansko leto nujno priporočala. naj aejejo mnogo krušnega žita. Naše kmefiko ljudstvo se je temn pozivu tml.1 v voliki meri olzvalo, dasiravno je jeseni 1914 že mnogo mož in konj radi mobilizacije manjkalo. Sedaj pride čas spomladnih opravil na njivab in drugih nujnih del na polju. Kako se naj sedaj ista opravl-.a, ko .je vsled dveh por.ovnih naborov šla vefiina moških delavnih sil na bojišfte? To je vprašanje, na katero se bo vlada morala ozirati, ako nofie, da ostane režina našega polj-a neobdelanega in s» bo potem pndelala le maia mriožina žita, Slaba letiiia o1) cbsli vojske pa pomeni — iai-.oto! Delavske nioči za km-etijstvo so tovej nujno rabijo, In v Avstriji ih miamo dovolj. V vseh delih naše države jevse polo beguncev iz krajev, kjer divja vojska, imamo tudi a tisoče ruskih ujetnikov. Vse te mora naša država .'zdrževati. Naj bi se torej pri vladi tudi pomlslilo, kako bi se te ljudi moglo korigtao porabiti pri nujnih • lolili in j m tako dati pril.ko, da ne bodo v Avštriii [Jogu kradli zlati čas. Hegunce in ujet.iike se naj da ;;a pon\ob kmefjstvu pri nujnem spomiadnom delul To i)i bilo praviči.o! Dežela, ki jira je dala 6ez zimo krnIia, ima tudi toliko pravi^e, da zaliteva od n,ih, da poprimejo za delo, ko je treba, da so jzSrpane zaloge živeža :,<n kruha zopet napolnijo. Med begunci iz Gaioije in Bukovine jih je na fsoee, ki so vajeni kmečiwg;l rlela, imj se jih forej fudi za k) ,up'ora!jt. Isto velja glede ujetih ruskih vojakov. Ako bi se te delavske lnoči priraerr.o razdelile, bilo bi spomladi1 mogo6e v vsoh delih dežele poijska dela pravočasno opraviti. Skrb oblasti, posebno odborov za obdelovanje polja in spravljan.je pndolkov mora b ti, da še za to zadevo pobrigajo. Setev, delo na polju letos ni stvar posameznika, ampak cele deMe in države, S pr dnim deom sn varujmo pred — lakoto! Silen potres v Ltaliji. Nad 80.000 ljjudi mrtrib. Kakor smo že y zadnji številki med najnovejšimi poročili omenili, je bil v sredo, dne 15. janurirja v srednji in južni Italiji hud potres, ki je pokon<5al y nekaterih sekundah cveto5a mesta, trge in vasi. 1'otres ie zahteval nad SO.OOO glovešklh žrter. Začetek p*tresa. B lo je megleno jutro v sredo dn§ 13. jauuarj:1.. R» mestih so biie ulice polne Ijudi, Nekaj minnt pre ,1. ubo se je naenkrat stresla zemlja, slišalo se jo vo!>'It gromenje pod zemljo, v zraku pa je nastal sile ; piš. Hiše so se zrušile, kakor bi jih neka izredna s Ia pihnila s površja. Mesto Avezzano, ki leži iziiodro •d Rima, je bilo na enkrat sama razvaliaa. Vse hifco so se zrušile: pod razvalinaml pa je bilo na mah zakopanih samo v tem mestu n a d 10.000 prebival• e v. Prvi potresni sunki so bili najs lnejši ia so tn,j*Ii 3# sekund. Potresu sledi požar. V Arezzanu in tudi drugih po potresu poškoAvatiih inestih je potresnim sunkom sledil požar, Kar q$ uničil potres, jo pokončal požar,. Nad mestom Avo^muio, kjer ni ne eno poslopjo ostalo c e 1 0 , so se valili :z razvalin gosti oblaki črnega dima, poaekod pa so se dvigali proti nebu celi stolpi pla»ena. Mnogi ranjenoi pod razvalinami, ki bi se sicer š« bili mogoče rešili, so postali žrtcv ognja. Se le, ko j* došlo na pomočvojaštvo, so ogenj^po i;ekaterib kraJih ugasnili, drugod pa omejili. Zrtve. V mestu Avezzano je od 11.000 prebivaleev naSls sinrt pod razvalinami nad 10.000 oseb, v Pescin; 5000, v Magliano della Marsi 1500, v San Benedett. 3001, v Ortucnio 2000, v Gioia dell Marsi 3000, v Cclanu 4000, Osiale žrtve so bile ubite v drugih nianjših kFajih in na dežell Zeml|a je požlrala l|udl. V mestih Avezzano in Pescina je zeml]«, na več krajjih močno razpočila. Nastala so velika brezdna, kamor so se podiirale hiše in pogrezali ljudje in živina. Iz globočine teh razpok pa se je dvigal dim ir. žvepleni podzemski smrad. Jok in stok se je razlegal po ResreČnih krajib. Ulice italijanskih mest so po vočini zelo ozke. V času, ko je nastal potres, so b.li vodinoma vsi prebivalci na ulici. In tako so podirajoče hige se zrnšiie na stoti'ne otrok, ki so hiteli v šole, na krdela vojakov, ki so korakali na vojaška vežbališ&a. Zemlja se 115 krat stresla. Potresni sunki so se ponavljali na dan nesreče skoro celi dan in še naslednje- dni, V četrtek, dne 14. januarja zjutraj ob 3. uri je bil zopet posebno moče sunek, ki se je čut 1 skoro po vsej Italiji. Ljud'© s<> preplašeni bežali na prosto. Do sobote, dne 16. januarja se je zemlja stresla na Italijanskem 115krat. To liko je uradno dognano po potresnih opazovalnlcah. Škoda. Skoda, ki jo je napravil potres v srednji in južai Italiji, je sedaj še nepregledna. Ceni se površnona reg sto milljonov. Za prebivalstvo, ki je vsled potresa brez sti'ehe, se zbirajo po celi Italiji darovi. Vloda je uradno razglasila, da odklanja vse darove in podporo iz.tujine. Gotovo bi1 se vse države kosale, da v sedanjem vojnem 6asu izkažejo Italiji. prijateljstvo, ki še je nepristranska, Italija pa bi no bila rada hvaležna na nobeno stran, hoče pač imeti proste roke za bodofinost. Očividci pripovedujeio. Poročevaleo lista ,,Giornale d'Italia" je drugi daa po potresu odpotoval v Avezzano. Casnikar pripoveduje: Z avtomobilom sem se peljal iz Rima do vasi, ki leži 5 km pred pcrušenim mestom. Dalje ni šlo. Od tam smo šli peš. Za pot, dolgo 4 km smo rabili 10 ur. Prišli smo večkrat do globokih razpoklin, 6ez katere nismo mogli. Po velikih ovinkih smo se morali uavadno izogniti tem brezdnom. Ko smo prišli do vasi, ki leži kake pol ure pred Avezzano, smo obstali. Groza nas je spreletavala. Siroka državna oesta in železnična proga sta se v širokosti 10 do 15 metrov posreznili. Iz brezdna pa se je valil dim in med črnim dimom je sikal plamen. Zopern vzduh nam je silil v nos. Ko smo prišli v mesto, se nam je nudil grozen prizor: Poprej lično mesto je bila samarazvalina. Od treh cerkva v Avezzano ni ostala ne ena, vse je bilo porušeno k tlom. Gost dim in vzduh po ognju in žveplu se je valil po mestu, Redki prebivalci so jo kajoči tavali po razvalinali in iskali svojce . . . Glav;ia ulica se je fonolnoma pogreznila ..." • Vse naokoll razvallna. Italijan Ignazio Barbagallo se je ravno pripeljal v mesto San Bonedetto, ko so je dogodil potres. Pripoveduje tako-le: Bii sem priča enega groznih dogodkov, ki jih je povzročil potres. Govorim o ,,izginjenju" mest San Benedetta d'Marsi in Pescine. Dau»s teh dveb. mest ni več. Ostala sta dva kupa razvalin in ono malo prebivaloev, kar se jih je rešilo, je danes združenih v nesrefii, Prišel sem po opravku v San Benedetto z vozom od postaje Cerchio pet minut pred nesrefio. Teh pet miirut mi je rešilo življenie. Slišal sem grozen lirušft in na to videl, kako so je vse podiralo, rušilo; Trtinec, ki je vse vzel. Le raalo oseb sem videl rešenih. Kje so bili drugi prebivalci? Vsi pokopari! Nekaj sem jih videl bežati kakor prikazni; nekaj krvavečih otrok, žen, mož, neka] polnagih starcev, ki so klical: na pomoč. Pomofi, torla od kje naj pride, ko ]e vse naokoli razvalina in Ce ieza narave vse ruši in pokopu.je v svoji razdiral. jAr^-esnosti. V Pescino, nekaj kilometrov oddaljeno. Wffi fekel peš. Ali sem šel, tekel aJi letel? Pesoinska nesrofia se mi, je zdela še groznejša. Samo osemsto r«šenih. Iskal sem nekega prijatelja lekarnarja. Njeg*ra hiša j» bila podrta. NisMa mu mog«l pomagati. Ali ^e fc>il morda živ med ra.zvalinami? Bil sem si\v\ \n nih&e mi ni hotel ali mogel pomagati. Tekel sem \ njegovo lekarno, ki je na Glavnem trgu pri škofi]skei;i seme. išČMi. Pa tudi tu saiaa razvalma: trije semeni.šniki eo ležali pod grobljo. Druge sem videl v rana! in krvi. Nekega poročnlka je pokopalo, ko se je umival. Tako mi je povedal vojak, ki je ubežal. Je preoej rarzlo in oster nagel veter podira samotae zidove. Sv. Oče. Ob potresu je bil sv. Oče v svoji kiijižnioi. K>. s« je čuti'1 potres, so pr:]iiteli komornik Baggiaui, mon signor Faus in kardiual Gaspari b papežu vsi ric/ Hirjeni. Gaspari je bil med potresom maševal, a i«1 moral r;uli potresa maševanje prekiniti, Papežere pu Ia6e potres ni poškodoval, Sv. Oče je naroftil, da so morali 100 ranjence\ .z potresnega ozomlja prepeljati vvatikansko lx)liiišr.i co sv. Marie. Takoj drugi dan, dne 14. januarja in . soboto, <lrse 10. januarja je papež obiskal ubog« po-nesrečenoe v bolnišnici. Svolx>domiselni Hsti so tako; razbobnali, da je vatikansJd ujetnik šel j>o poti. I: rau nI dovoljena. Do.kaz.alo pa se je, da je nanež Se po vatikanskem svetu in je torej vse razburjenje svobodomiselnih živcev prazno. Bazuo podrobnosti. KraJj Viktor Eaiauuel je obiskal že dvakrat ponesrečene kraje in jc daroval večjo svoto za nesrečnu prebivalstvo. — Školija Marsa, kamor spadajo skoro vsa mesta, ki so najbolj trpela po potresu, je podobnti velikeniu pokopal šču. Tudi ve6 dulioviiikov je prišl.; ob življenje, — V roestu Avezzano so vsi uradniki na. Sli smrt pod razvalinami. — Dosedaj je dognaiio, da je polres porušil čez 20 katoli&kih cerkva. — V Rimn so mnoga znamenita poslopia možno poškodovana. -V* vaai Camtro se je cerkev zrušila ravno y trenutku. ko je- župnik bral sv. mašo. Župnik in 50 ljudi je bilo tvbitih.  Slike iz vo]ne. Slovenski ,,Orel" piše svojim starišem. Vrl mladenič Jožef Mulec, bivši načelnik hočkega Orla, piše svojim starišem z bojišča to le lepo pismo: Danes je sv. vefier. Družino doma delajo božično drevesce, otroci se veselijo raznovrstnih daril, ki jim jih bo mali Jezušček prinesel, svečke se bodejo prižgale, c-ela družina je okoli božičnega drevesra in pričakuje, kedaj bo rojen uaš Odrešenik. Veliko družin še?%0 lotos vprašovalo: Kje pa jo naš dragi oče, kje je moj ljubljeni mož, kje je naš sin ? Nekateri so že žrtvo^ ali svoje življenje za domovino,. drugi ležijo kot ranjenci v kaki bolnišnici, tretji so v okopih m stražijo ter se bojujejo na življenje in smrt. Mislil sem si ob začetku vojske, da okoli Vseh svetnikov ali k večjeniu k Božiču bomo gotovo doma. A sem se zelo zmotil, ker še ni nobenega izhotla za konec vojske. Danes na sv. večer smo marširali celi dan, tako homo tndi iutri in pojutrišnjem. V duhu sem med Vami, vidim, kako Lojzek z veseljem hodi in gleda, kako Mina in mati prirejata božično drevesce in tudi on tuintam ] rime in priveže kako slaščico ali oreh, da bode liubšo malemn ,TeznS?ku. Potem bodeta zar žgali svečke. Ertlčka in drugi bodo prišli gledat. Potem boste šli k polnoiJnicam,, kjer bo Lojzek ministriral, in drugi boste molili za nas vojake, ki smo z'elo oddaljeni od Vas dragih. Res, težavna je naša naloga, žalostni so naši pohodi, veliko moramo trpeti in vse radi žrtvujemo za našega presvitlega cesarja in 'domovino. Ali pomisliti moramo, kaj in kako se je ponižal naš Gospod Jezus Kristus in riaš Bog. Rojen je hotel biti y revnem hlevu, kjer je od zime trepetal, v svoji vsemogočnosti bi se lahko rodil v najlepši palači celega sveta, a on pa je liotel reven priti na svet in v največji rovščini svet zapustiti. Vse to me spodbuja, da ne tarnam veliko in si mislim, da se drugim sobojevnikom godi še veliko slabše, kakor meni. Hvala Bogu, da me je božja roka tako dolgo šo varovala vsega hudega in prosim, molite za me in za vse druge, da bi nas še zanaprej varoval Bog in Marija mati naša, ker gotovo bo vsak uslišan, ki z zaupanjem kliče njene pomoči, ako je to njegovi duši v prid. Brez božje volje niti las Člčveku z glave ae pade, vse lc naivečji časti božji. Božja volja je torej, da se moramo tukaj boriti, za to se tudi ne smemo zoperstavljati božjim naredbam, a\\ žalibog, da je veliko, ali skoraj bi rekel večina takih, Iči se norCiijejo iz vsega, kar je božjega, ne samo, kadar mu gre dobro, ampak tudi tedaj, kadar je v trpljenju in novarnosti. Jaz pa mislim in ako mi bo Bog dal toliko časa, da se bom lahko spovedal, bom klical duhovnika, dn me bo sprevidel ob zadnji uri in me nasitil z Najsvetejšim. Vest v. ,,.Slovenskein Gospodarju", da sem ranjen, je moral Simonifi po negotovih yirih spraviti v jaivnost. Prehladil sem se nekaterikrat, a Clovek lahko veliko pretrpi. Sedaj me že okoli 14 dni noga boli, zelo mi oteka; to pride od mokrote in mraza. Prav težavno je, ker ni tople obvez«. Upam pa, fta bom z božjo pomo$jo Tse pr«etal. Vm sku[»aj Vas v iatau J»iusa ia Mari|e lapo pozdravljam ter se Vam zalrvalim za poslau«. Prižio je uepričakovano. Z BogoorJ VaŁ hvakžni sai J»že'. Junaki ,,ZeIeznega kora''* Karol špan, p. d. Semiški, tržaii na Planini ^ge'laj prideljen kot ognjičar infanterijski munie.;iski Ko;oni št. 3) p še 6. Francu Gartnerju, župniku mt Fianiiii: Daa sv. Treh kraljev na bojne« p«|u 191ž. Castiti g. župnik! Vašo kartico sem da*es z v.e:ikim veseljem sprejel. Lepa, sržna Vam hvala! Jako me veseli, da še me spominjatt. Oprost le, da Vam še n.sem nič pisal, kar je tudi pri lej vojni goiui češtokrat nemogo&e. Zdrav sem hvala Bogii, snala želim in upam od Vas. Kdor vojne sam ne posktts', st ne inore predstavljati, kaj ta kratka besedars&buje. Grozov;tosti so tukaj gode, cla more človeku srce poCiti, j)osebi:o ako vidim svo]e domače tovariše, hrabre može in lantc, mrtve v jarkih ali pa težko ranjene. Bojujejo se nfiši fiintje kakor levi, priboriLi smo si1 pa tucli ime, kakor Vam bo znano iz časopisov: ,,Zelezni kor". Mnogo naših pofiiva v hladni poljski z€mlji. ¦]ax sem dozdaj šc zmiroui po ceni odšel in večni Bo« daj, da bi bilo tndi zanaprej enako, da se enkrat zoS>et vrnern v domovino. Tedaj Vaon bom maroikaj povedal, kar zdaj popisati ne morem. Zima ^ujtaj še ni preliuda, in bi bilo za prestati, samo golazni, nši :'fel. iias uadlegujojo grozno i'ii se jih ni mogože otepsti. Tolčemo jih kar po notah. Pred kakimi tr&mi tedni sem se seznanil z č. g. voj. župnikom Bant-em iu se sedaj večkrat vidimo, tudi o Vas sva govjorila i;i mi je rekel, da Vas pozna. Rusine ob«šajo radi izdajstva kakor 6ešplje. Tukaj iraajo danes Rusiini božič, pa nič maše. Prosim, izročite g. Skerbeu moje \\dane pozUrave, kadar ga vidite! Komaj 6aka«i, da dobim kako poroftilo iz mojega rojstnegakraja! Sprejmite mnogo udanih pozdravov otl Va&ega K. Spana. Vojaki na bojiščih se vesele daril od domačih. Cetovodja 87. pešpolka Alojz Pihlar, doma iz Žerovincev, pše svo.im starišem iz srbskega bojišča: Dragi mi stariši! Ljubi bratj* in sestre! V novem letu Vas naj Bog blagoslovi in Vam naj podeli zdravje in srečo. Potem pa tudi nas bojcrnike v Srbiji naj obvaruje zla. Ko Vam to pišem, je ura 9 (dne 1. januarja). Drugi že vsi počivajo v uti in jaz, naslonjen na zabojček, v katerem ste mi poslali darilo, pišem, Sprejel sem danes ob 6. uri zvečer dva zabo,ja: od Vas enega in en zaboj od žene. Vs« je v redu. Prav prisrčna Vam hvala! Ko sem to sprejel od Vas, draga mama in o6e, na bojno i)ol]e, bil sem ginjen od veselja. Solze so mi stopile v o6i, Res, veseli me, da se spominjate mene, ki se vojskujem za domovino iB cesarja. Peti mesec sein že na bojnem poiju, ležke ure sem žc prebil in veadar sem še sploh junak za nastop proti krutemu, sovražniku. Bog daj skoraj zmago in mir! Naznanjam Vam, da sem bil ranjen ia sera že okreval. PrviS mi je granata zdrobila puško in raztrgala plašč, a jaz sem ostal nepoškodovanx Zato se imara zalivaliti Vsemogof-nemu i'i Mariji, da sta me olvvarovala še liujšega. Ali drugič me je pa krogla od miške na vratu ranila pri levem ušesu, ia sioer ne prehudo. Bil sem bolan samo 4 dai, potem sem šel zopet v bojno firto. Naznaniam Varii , da se še z Dunajovim Lojzekom vidiva vsaki dan. Drugi prijatelji' so pa že vsi zgiaili, rie vem kara. Cimerlajtov sin je tukaj, tega Še tudi vidim. Tukaj ni snoga in še ni preveč mrzlo. Z Bogom, dragi oče in mati! Bratje in sestre: Bog Vas živi! Vaš sin Alojzij. Boj na življenje in smrt, PYanc Ulaga, doma pri Sv. Lenartu nad Laškim, (sedaj kot topničar-korporal na severaem bojii^6u), piše svojim star:šem dae 19. decembra 1914: Dragi stariši! Dne 8. decembra smo imeli strašno bitko, pa smo slavno zmagovali. Dae 9. in 10. deeembra smo aeprestano zasledovali sovražnika, ki je bežal vee kot 50 kilometrov daleS nazaj in dne 11. docembra smo zopet trčili z njim skupaj. Tokrat je bil zopet boj aa življ«nje in smrt. Ta dan smo izgubili od.naše bateri.je 11 možj 2 mrtva in 9 težko ranjenih. Dne 12. decembra je bilo mirao.in smo celi daa mar. Sirali, dne 13. decembra smo zopet dohi.teli sovražnika. Pokalo je zopet tako kot na sodni dan. Tudi, jaz sem bil lahko ranjen v levo nogo. A rana ni bila nevarna. Samo en teden nisem mogel jahati. Sedaj jo že zopet dobro. Dne 13. deoembra smo njeli veliko ruske i"fnnteriie -n 6 tonov t?er drugega vojnega gradiva Sedaj Rusi zopet bežijo. da je groza; mečfijo strelivo in puške od sebe, da se ložje umikajo. Ujetih je vsak dan veliko Rusov. Kaj vam bom v«č razlagal! Te stvari inogoče berete v listih bolj natanko. Ko pr:dem domov, Vam bom vse bolj podrobao razložil, če ie božja volja, da pridem.Ce me pa ne bo, mol te za me. Prosim pi&ite mi vočkrat kaj. Pozdrarlja Vas Vaš France. Sin se v daljni tujini spominja svojih starišev. Naš prijatelj, rezervni topničar Jožt Drolo, doma iz Polzele, ki je poslal že ve6 pisem za BSlov. Gospodarja", piše dne 24. deoembra 1914. a trancosko- • GraSki (3.) anaadni kor, v katerega bo urreCeni nafii Blor«nski polki, ad j» Tsled svojih izrednih jnmaiUk Mbot pridobil r aTstriiskl armadi ime ..železvl kor." nemškega bojišča, kjer je pri slavnoznanih avstri'skih velikih motoraili topovih: Dragi stariši! Srčne pozdrave iz Belgije! Naznanja-m Vam, da se. še zmiraj liya.!a; Boga počutim bolj krepkega, kakor sem bil poprej doma. Oh, da bi me roka Najvišjega obvarovala, cel čas tadi pred sovražnimi šrapaen in graaatarai, kafceri nas vsaki dan prav pridno obiskujejo! Da bi me aagelj varili srečnega Vam aazaj pr.peljal pod Va.še varstvo, pote-ni Se bomo vživali enkrat pravo družiasko veselo življenje. Oh, koliko živih sponfinov imam jaz aazaj aasvet večer pred seboj! Nocoj sem na straži aa utrdbah in jutri na Svieti dan se bomo pa streljali ako se ne bodo poprej pogodili za premirje, T.ukaj se meajavamo pri streljanju na vsakih 24 ur, tako da si aa, vsakili 24 ur odpoMjem. Pravzaprav nam še ne gre preliudo, samo da je lepo vreme. Tukaj je bolj močvirnat svet, to je težavno z*a naše težke avte. To je treba truda nad vse, pa mi vse voljno prenašarno za blagor našega bližnjega. Prav moško ia z, veseljem liodimo kljub slabemu vremenu in sovražnim granatam okoli naših velikanov; vsak top (možaar) telita brez lafete 300 metercentov, to je orožje, da ga še svet ni imel! A mi Avstrijci ga imamo ia amo ga celo Nemcem posodili! Ko smo za&eli dne 21. deceni!>ra streliat', so nas že opoldne z granatajni poz,dra\ijali, pa k sreči nič zadeli, a mi' smo jim prav hrabro ia bitro poš 1iaii nazaj naše velikanske bombe. In mi bomo tudi hrabiri ostali in zvesti do zadnjega zdiiiljaja.. Borili se bomo in maščevali za naše pradede, katerim so Fran. oozi pred sto leti veliko pnižadeli, Sedaj bodo laliko spoznali, kaj smo Slovenei in sploh Habsburžani. Bog nam pomozi ia naša priprošnjica Deviea Marija! Sedaj, ko to pismo koačam, grem na patrul.',o, ki bo do polaoči. Nocoj se ne sliši liobedea strel. Meatlaso Francozi vendar spoznali to noč kot sv. večer. Po polaoči gremo iskat Spijone, ki jili je t.ika/j nviogo. Z Bogom Vam kliče Vaš sin Jožel Drolc, rezorvi.i topničar. Slovenskasv.maša v Karfnt h. Kakor cfoma v ljubih slovenskih krajili radi molijo in pobožne pesmi v božjo čast prepevajo, Jako tudi storijo slovenski vojaki na daljnili bojišeili. Zr, Sveto noč smo bili pripravljeni, ob! polnočaici zapeti nekaj lepih slovenskih pesmic — pa sov-ražnik |ia,m je zmešal racun. Še prej, ko smo zvečer v našem taboru in v bornih kočicah zažgali božično drevesce, začeli so natn topovi iz daljajve namesto .,,Caist Bogu na višavah in mir ljudem ..." naznaajati sovraštvo in rlivje klanje. Bili smo blizu krvave bojne fcrte in povelje za pohod nam je ugasnilo prye st.efiice na božičnih drevesih. (V dežju in blatu smo celo Sveto noč v globoki temi korakali in proti jutru dospeli v neko sežgano vas. 0 kaki službi božji ni bilo več govora. Ravno ta.ko je bilo ob drugih praznikih. Na novcga leta tlan smo sicer imeli tiho sv. mašo v katoliški cerKvi, pa le malokateri so se je iz razaih vzrokov mogli udeležiti. Na praznik sv. Treh kraljev je bil zopet zjutraj odhod. Se le danes, prvo nedeljo V osmini Razglašenja Gospodovega se mam je posrečilo, v neki gr&kokaitoliški cerkvi blizu grebena Karpat obhajati sveto božjo službo. Pevski krožek našega ljubljanskega zdravstvenega oddelka je obljubil sodelovati s slovenIskiiini pobožnimi pesmicami. Naš divizijski župnik, duhovnik lavantinske školije, je po kratkem slovens kem in nemskem nagovoru, v katerem je pričujoče opominjal darovati Detetu Jeznsovemu, zlato j).rernih in eistih isrc, kadilo vrofiili molitev za vse nam ljube in rlrage v. domovini, za cesarja, za častno padle brate in za končno zmago naše svete stvari, -in milost potrpljenjai in vstrajanja v križih in težaiv|ah te ,vojske. Ko je zaoetkjom ,av. maše zadonelo iz kora ,,.Pred Bogom pokleknimo", so pričujoči padli na kolena in gotovo so iz vseh vernih duš ii.*virale vroče molitve k nebesom. Pevski zbor je p&, tudi s sodelovanjem preblagega) g. stotnika Colaričai in magistra farmaci.ie g. Hanfeika tako lepo in zbrano prepeval, da je v-sak prifiujofi — tudi častaiki in vojaki drugili aarodov in rusinsko ljudstvo — bil vidno ganjen. i Pri peti sveti maši je izbor jako točno četveroglaisno popeval. In ko je pri darovanju milo zadonelo po lepi cerkvi: ,,:M.arija, mati usmiljena", takrat so rosile oči vseh pricujočih, ki sicer ne trepetajo z očmi, 6e tiuli padajo v bližini isovražne graaate, vrofie solze in iz otroško udanih src se je vzdigo,vala k! Materi božji goreča molitev in pro&nja ,,Marija, prosi za nas!" TikU po povzdigovianju je krasen samosj)ev k)lCeSf-eaa Marija", in na koncu ,,Zahvalna pesem" tolmačila |vseh pričujočih pobožna čustva Marijinega/češfienja in hvaležnosti za sprejeto dosedaj božjo pomoč v vojski. Po blagoslovu z Najsvetejgim smo sklenili pobožuost z navdušeno ,,Cesarsko himno." Vsi pričujofti so trdili, da, je ta služba božja zapustila globoki utis v njih srcih in zatrjejali, d,a jim bo današnja pobožnost ostaia1 nepozabljena. Bog in Marija naj uslišita vse naše i^obožne molitve in vse želje! Po božji službi so vrli pevci vj bližajem farovžu, kjer je sedaj naš stan, za^.eli ljnbljenemu g. stotniklu Colariču, ko se je ravao jzvedelo, dai je bil odlikovan z zaslužno kolajao, imenovano JSignum laudis", nekaj lepih slovenskih narodaih pesmic v 6estitko, katere so bile ob enem izraz ljubezni do ljube domo(vine. Ob.iaAi.jamo to, da boste doma izvedeli, da 3mo tudi dalefi od doma zvesti staremu slovenSkemu geslu: ,,Vse z& vero, dom, cesarja! flustfijsko-rusho bojišče. Maribor, 20. januarja. V K a r p a t i h je nastopilo sedaj mrzlo, zimsko vreme. Sneženi zameti in precej,šnji mra^; zadržuje vojev&nje. Na črti D u k 1 a- in U s z o k-prelaz stojijo proti naSi a.rmadi trije ruski armalčlni zbori. Od njih so se prednje, ne mnogoštevilne fiete utaborile na gorskih grebenih in iprelazih. Glavna rusika sila pa je ostala na igališki strani v okolici mest Z m i g r o s, D u k 1 a, K o m a n c z a,. Ker primanjkuje konj za prevažanje topov in drugih vojnih potrebščin, so naši vpregli vole t>re'rl topove in jih tako spravljajo na karpatske vi&ine. Naj ogrski strani so Rusi « majhnimi četami udrli (v komitatu.iUng do mesta Csnntos. Rusi se nahajajo tostran Karpatov na črti od U s z o k- do J a bl 1 o n i c a-prelaza, ki je severnoizhodno od ogrskega mesta |Korosmezo, ležefiega nb Crni Tisi, ki blizu tam izvira. V B u k o v i n i so se vršili zadnje dni pri mestecu Jakobeny in Kirlibaba (v južno-zahodnem kotu Bukovine) vrofti boji med našimi četami in Rnisi. NaSi so ruske naipade 'jodbili in prizadjali Rusom velike izgube. V z a h o d n i G a 1 i c i j i se Ivrše Večinoma le boji med našo in rusko artilerijo. Pri mestu Z aklic z y n ob reki Dunajec (jnžnozahddno ;od Tarnova), se je naši artileriji posrečilo, da. je premagala ruske tekmece, kateri so morali v rrtzširju 6 km se umakniti dalje proti izliodu. Naši so zasedli nekaj važnib višin na izhodni strani ZlalMicz.vna ter so, uplenili tudi mnogo ruskega vojnega grailiva. Avstrijski uspelii v zaJicdin Galieiji ob j'Diinajecu in ob Nidi se pripisujejo v prvi Arsti r.ašim težkim topovom. Avstrijsr lo arniadno i oveljstvo je spravilo večje Ištevilo motoraih 1 ctorij na naPo bojro črto. JUs; eh naše artileri.]e v Galiciji bo gotovo ti;di ugodno uplival nai razvoj bitke ob Piliei, Nirli in Visli, kakor tudt na, Karpatili. fz zadajih poi-ofiil jje i osaeti, da naša, artilerija. gledo števila. to o.' ia kr.fcjvosti istih na nekaterili mestil: ,nad!;riljuje sovraži:o artilerijo. P r z e m y s 1 Rusi že vedr.o le od daleč opazujejo. Nr.ša hra' ra ics-.dka s svojimi rogostimi izpadi prizadeva Rusom vchko Slcode in izgub. Napove(li.ni splošai napr.d na trdujavo še še ni izvršil, najbrž zavoljo tega nc, kcr co Kusi s prvim jiapadom že nn. rnvili slabo slcršnjo. KaVor namreč poroCajo dunaj:-ifi listi. so Rusi pred Przeinysl«m do. Isedaj že izsujili do 100.000 mož. Ob N i d i aa južaem Riisko-Poljskem je naša, artilerijai z us;;ešaim ia močaim obstreljevanjem rusr kili posloaik n stavila rusko prodiranj e, in talck) prepreeila., da bi se ruska (arma;da pomaknila bližjo do Krafcov a. Nemška a r m a d a, ki prodira proti V a r š a v i, le počasi napreduje. Došla ^e do moCvirnatega ozemljpi, ki se irazteza. na južni in zahodni strani trdnjavskegai ^iaeu in tvori ruski armadi naravni pripomofiek z;a\ brambo ^'aršave. Ruski vojsKovodje so na nekiem pasvetovaaju sklenili, da se V a r š a v a 'i z p r a z n i ter da se ruska glavna sila iimakne na trdajavsko črto: iN o v o g e o r g i j e v s k, I v a n gorod, Brest-Litovsk. Vrhovni poveljnik ruske armade iNikolaj Nikolajevič pa je z a v r g e 1 ta skle]) poorejenih mu geaoralov in je iz.jav.il, d>aj Varšave ne prepusti sovr.ivžniki.i. C® pa V,a.rŠavlai pade, bo morala. sovra,žna armada korolkiati čez njegovo — mrtvo truplo. Nemci spravljajo (pred .Varšavo y obilnem žtevilu težke to;we. Na r u s k e m boiiš(v'« razun Karpatov je bilo zadnji črs bolj m i 1 o v r e m e. Npjbujša ovira vojskova:iju v teh krajih iso s 1 a h e c e s t e; vozovi se ogrezajo do osi v blato in je sploh izMjučeno, da bi eaa ali drnga arnt »da mogla kaj večjega podvzeti. Pizemvsl vznemirja Ru?.o. Vojni do])isiiiik ,,Posti Naplo" poroča iz vojnega stana različne podrobaosti iz :Przemysla, ki jih je izvedel od častnika letalcai ter pravi: Rusi so velik del oblegovalnih fiet umaknili od Przem.vsla. V zadajein oaisu so pošiljali svoje čete od Grodcka proti zahodu. p<\ Božifia sem so Rusi samo obstreljevali sevcrno črto ti'diijave od strani Mediyke, ali bili so njihovi topovi prisiljeni, da, so umolknili. Podmaršal Tamasy je neprenehoma na, delu. Vsako 1106 i.^ejo naši metalci sivetlobe (boljše: f-arkometi) sovražne postojaiike ia morebitno sovražno gibanje. Naši po noči izpadajo. Honvedi (ogrr.ki domobranci) so doscdaj osvojili pri teh izpadih mnoge sovražnikove postojaitike. Namen naše vojske V oblegani trdnjavi je, d,a; sovi^nika s svojimh izpadi neprenehoma vznemirja in tako oslabi. Huzars'ke patrulje so ujele dve sovražni patrulji, katerih moštvo je bilo oblečeno v avstrijske i.uniforme in sta ae na ta naCin hoteli približati našim postojankam. Najsiajvnejši izpad, naših honvedov je bil v smeri Dyrow. Po šesturnem boju so se vrnili z lepim plenom. Ujeli so 2000 Rusov in zaplenili vse orodje in strelivo nektega pionirskega oddelka, eden žarkomet in mnogo poljs^kih kuhinj. In pri enem rusicem častniku so našli list t,iRuskoje Slovo", katerega uvodni elanek se ravno peča z obleganjem Przemysla. V tem juvodnem članku primerja pisec Przemysl z modernimi belgijsKimi trdnja/vami, ki so se upirale štiri tedne nemški moči. Opisuje taktiko general';'! Radika Dimitrijeva, Mr ni dosegel vkljub žrtvam 70.000 mož nobenega aispeha. Koned, članka se glasi: ,,Nas je dosedaj stalo obleganje !Przemysla ve6 kakor pa osemdnevna bitka pri Lvovu." Poveljnik trdnjave Przemysl, Kusmanek, je dal ta uvodni članek prestaviti v različne 'jezike in je zapove'dal, da se ga prebere vsem vojakom. V Przemyslu so sedaj odprte tri kfiivarne ini šest hotelov. Hraine in tople obleke je v izobilju. 2Ja, časa tega tdrugega obleganja so ujeli Rusi pri vseh nočnih izpadih samo 180 naših vojakov. Od srede decembra divja med Rusi še tudi jcolera in jih je fte veft tisofi zaradi te nailezljivke umrlo. Pri ugodnem vreinenu potuje vi trdnjaivo Przemvsl vsak daa ena zračna pošta. Letalce jnore ovirati le megla. Na Ruskem za mir. Iz bolgarske prestolaioe Sofije prihajajoi vesti, da ])o.sia.ja razmerie med carjem in sedanjim poveljnikom rnsko armade velikim kiiezom Nikolaj Nikolajevičeni od dn-a do dne bolj napeto. V oarjevi okolici se ba;e že misli na to, da bi se Nikolaj Nikolajeviču odvzelo 'armndno poveljstvo, Mirovaa struja na. Ruskem inoino narašfia, posebno ker jo pospešule splošao preprTian.ie, da zamore Rusija iz gospodarskih ozirov zdržat1 vo"sko k večjemu še tri mesece. flustrljsho-srbsko bojišče. Maribor, 20. januarja. Na južnem bojišču se večji boji &e niso pričeli. Cete naše južne armade so se zopet popolnoma o d p o c i 1 e ter so dobile primerna o j at 6 e n j a<. Pričaikujejo obnovitev. bojev. Do sedaj so se vršile le manj&e praske me® predstražami. Srbi niso poskusili nik!a;kih večjih napadov; nekatere od ,Crnogorr-ev izvršeae suake proti Bjelici so naši jz lahkoto odbili. Razpoloženje med prebivalstvom v Bosni in. Hercegovini jo dobro, v deželi vlalcla mir in red,. • Nemški listi poročajo, da so Crnogorci obstreljevanje avstrijskih postojanic z Loi.čena o p u s t i 1 i. F r a n c o s k o in anglešKO brodovje je o d j) 1 u 1 o i z A d r i j e. so-f«oslio bojišče. Maribor, 20. januarja. Francoska in angleška armada je dne 18. dec. več ali !manj na celi bojni črti začela z napaidanjein, ki je trajalo tri tedne. Fra,acozi in Angleži so v to-le nap;:!daiije stavili jvelike lupe, ki se pa večinoma niso uresničili. Potem so sledili vroči <artilerijski spopadi pri Reimsu, Arrasu, Perieresu in v Argonih. Večje- ga | onieaa so tridaevni, zelo krvavi in srditi boji v čfiR-i med 12. in 15. januarjem ,v okolici mesta Soissonsa, kjer so Francozi nastopili z odločnim napadom. Francozom pa srefia ni bila mila; kajti v teh bojili so izgubili okrog 10.000 mrtvih, ranjenih in ujetih; vrliu tega so pa morali zapustiti d^sni breg reke Aisne in se umakniti na levi breg. NemSki topovi feerfaj z ;vso silo obstreljujejo Irancosko miesto Soisf.ons na levem bregu reke Aisne. Velik) <lel mesta, stolno eerkev in vefi drugih cerkev so nemške grauatc močno poškodovale in že se poroča, diaj bodio Fra loozi kmalu zapustili mesto. 'Iz srditih bojev na sredini bojae trte se pla, sklepa, da zasledujeta obe aas.irotai si armadi eden in isti cilj, predreti v tem ozemlju sovražno bojno črto ten uda^riti sovražnikat v bok ali za hrbet. Poraz Francozov pri Soissonsu je zahteval novo razvrstitev Irancoskih čet južno od reke Aisne. Urug-a, posledica je bila ta, da so Francozi morali svoje napadalno prodiranje na desnem krilu v okolici .Verduna in jzhodao od Verduna ustaiviti. Kar se ti6e Angležev. f.o porof:a, da prav priclno po&il.jajo nove (cete na franoosko bojišče. Po anglešikih 'oročilih se sedaj aaliaja okoli 400.000 vojakov iz ev- o; skc Anglije na Irancoskem bojišfiu. Stevilo indijskili in kaaadskih čet, ki jih. je poslala Anglija že na Francosko, se ra (ueni na 160.000 mož; izvežbanih pa e imajo IOO.OiTJ mož, katere botio do konca tega meseca spravili na francosko bojišee. Vrhu tega Še pa zbirajo novo armado, ki bo štela Co'0.000 do S00.00O mož in katero nameravajo istotako; do spomladi spraviti na bojno polje. Francoski vrliovni poveljnik Jolfre pa izbira novo veliko )rezervno. armado, baje 700 tisoč mož, s katero namerlaiva pritisniti na eni ali na drugi točki na nemško armado. Iz vseh teh pripray; ki se vrSe na obeh straaeh z mrzlično silo, se pa da sklepati, da utegne priti v kratkem času do velike, če ne otiločilne bitke med Iiiaiicosk.o-a,ngleško in neniško armado. General Joffre — katolik. Lisit ,,Aargauer VolLsblatt" objavlja, iz Lyoaa o francoskeni vrhovnem poveljniku \to-le: Svoj tčas ste z drugimi listi vred pisali, da je general joflre prostozidar in je kot tak imel pred generaloin Pau prednost. Ta trditev ni resnična. Tudi Joflre >je katolik in isvojega verskega preprieaaja nikdar ni prikrival. Ko je leta 1907 nevarno zbolel, se je vk\ljub odsvetovanju zdravnikov dal peljati v Lurd in ;pisec teli-le vrstic je bil dne 18. avgusta istega leta v votlini priča, kako je visoki castnik s prekrižaaimi rcJlcamii pobk)žno klečal dolgo časa pr-ed milostno ,.podobo in molil. Razna Jpfire-ova dnevna povelja v isedaaji vojai pričajo o velikem z'ti,upanju v Bogr«. v nasprotju z vlado izpo\ ednje Joffre Boga javno. Joffre je tudi namenjeai udarec vojnegiai miaistrstva zoper duhovščino, da, je bila poklicana tudi v fronto, izkušal kolikor le mogoče popraviti s tem, da je duhovnike ,tako.j poslal kot vežljalce čet nazaj za bojno vrsto, ali jih je pustil korateati s četami kakor rezervae častnike in izpolnjevati posel vojaškiega cluhojvnika. Tudi general Pau je ravj*al tako. .Oba pa v teh namenib čestokrat zadeneta na odpor podrejenih voditeljev; ker to je že treba reči, da je francoska armada od svobodomiselcev, čisto okužeaa. (Ventliar je pa pomembao znamenje, da,\ ravno trije najimenitnejši vojskovodje, ki jim je dala vlada v roke meč le z' nevoljo, ker ga dmgim ai mogla izročiti z mirno veStjo, niso junalki lože (prostozidarji), nmpak katoličani; ker *tudi Castelnaji je hraber kmtoliean. Morda se je Vi inozeinstvu opazilo, d'a je vlada, odlikovala celo vrsto generalov, le teli dveb ne, ki bi bila to najbolj zaslužila — Joflr<a in Paua ne. Zakaj »p.ki ne? \si se bodo še spominjali, da je doživel general iJoifre v prvem mesecu vojne .od strani Ikiilce generalov tako opozicijo, da je hotel odstopiti. Vlada je pa potem le spoznala resnost položaja in je baje pustila pasti tri svojih najljubših bratov, da bi mogla obdržati Joffra, ker ga je potrebovala. General Jolfre je <tu"di v moralnpm oziru zelo blag človek]. Z. inajostrejšimi sredstvi je napravil v francoski larmadi konec nečistovanju in je 'dal zdrrK*niKe zapriseči, rla bodo naznanili vsa\ega bolaega častnika. Manj zaano bo morda, da ,je Joifre n ojča;s z grožnjo odstopa odklonil, da.ti čete orl svojega armadnega zbora, da bi izpraznile samostane in zatrle punte, ki so nastajali zavoljo !viharja zoper samostane.,' TVdiaj ni maiiijkalo mnogo, da ni bil odpuščen. Zaplesti so ^a hoteli iv neko špijonažno zadevo, pa konečao se le niso upali napraviti iz nje drugo — Drejiusovo komedijo. 'Maribor, 20. januarja. V K a v k a z u, so dobili Rusi moffna ojaSenja. Turške čete so zapletene vi ljute boje z Rusi, ki imajo ponekod premoč nad iTurki. Dne 16. januarla se je vršil krvav spopad na zahodni strani mesta Ardaghama pri mestu Choi. Turki poročajo, da so Ruse zapodili v beg. V Kavkazu fe bil, kakor pravi neko poročilo z bojišča, tudi ranjen zgani branitelj Odrina, v bolgarsko-turški vojski Sukri-paša, 'katerega so težko ranjenega Rusi odpeljali v ujetništao. V P e r z i j i prodirajo Turki yedao dalje proti rusko-k'aivka;škemu ozemlju. Pred Dardanelami se je potopil francoski podmorski 6oln |,,Saphir"; zadel je na neko turško mino. V E g i p t u ni bojev; Turki še niso prišli v to dieželo. Nekateri sploh dvomijo, da bi Turki resnobno imeli tak naimen. Na morju. Francoskega brodovja ni v Adriji. Francosfco brodovje se je najbrže umaknilo iz Adrije. Dognalo se je, da se ob Jdalmatinski obali ne nah'aja nobena francoska bojna ladjai več'. Crnogorci niso ve6 poskušali popraviti svojih baterij na Lovčenu, katere je razstrelila naSa tojna ladjaj ,,Radecky." Admiral {Haus je v dnevnem povelju odlično pohvalil sodielovlanje ladje ,,Radecky'" pri uničenju črnogorskih baterij na Lovčenu, iki se je postavila skoraj navpifino ter iz svojili težkih topo\" neusmiljeno obstreljevala črnogorske topovske .postojaiiKie. Italijanska ladja zadela ob avst?;i]sk(> mino ia sc potopila. Dunai, 19. jaauarja. Uradao se porofia: Ita.lijan.ski parnik ,,Varese'% je zapeljal aa poti iz Sfaxa \- Benetke pri Pulju dae 18, januarja opolclue v megli ia slabein vremeau med mine, zacLel ob eao miao in se potopil. Od moštva so enega rnoža reči.i in truplo eaega so potegaili iz vode. Kraj, kjer se je zgodila nesreča, je veft čolnov po i:oči brezuspešao preiskaivalo, če, bi morda še našl:, nadaljne ])or.esrc('ence.