39 Določanje rastlin z mobilnimi aplikacijami Besedilo: Eva Prevec, Jan Gale in Tinka Bačič Foto: Gregor Prevec Ko naletimo na neznan organizem in želimo ugotoviti, kako se imenuje, si ponavadi pomagamo z določevalnimi ključi. Ti so lahko klasični (na primer dihotomni), slikovni ali interaktivni. Lahko so tudi takšni, kot jih najdemo v Trdoživu. Če imamo dovolj biološke- ga znanja, z nekaj truda in potrpljenja sčasoma pridemo do določitve. Če pa primernega znanja in izkušenj nima- mo, je določanje organizma lahko zelo težavno, zamudno in nezanesljivo. V zadnjih letih se ob pojavu pametnih telefonov kot rešitev težav z določanjem ponujajo različne mobilne aplikacije, s katerimi lahko tudi brez bioloških znanj določimo organizem. Uporabnik s pame- tnim telefonom fotografira organizem, ki ga želi določiti, posreduje fotografijo po- nudniku aplikacije in počaka na določitev. Ta možnost se – vsaj na prvi pogled – zdi izjemno obetavna, praktična in preprosta. Na tržišču je na voljo več takšnih aplika- cij, uporabne pa so za različne skupine ži- vih bitij: predvsem za rastline, pa tudi za nekatere živalske skupine. Pregled aplikacij pokaže, da se med seboj razlikujejo po načinu in hitrosti delova- nja ter po namenu ponudnika, ki je raz- vil aplikacijo. Namen ponudnika je lahko komercialen (na primer trženje vrtnih rastlin in dodatnih informacij o rastlini) ali pa ne. V tem primeru gre za ozavešča- nje ljudi o pomembnosti rastlin, širjenje vednosti o rastlinah za ohranjanje biodi- verzitete, zbiranje geolociranih podatkov o razširjenosti divje rastočih vrst in po- dobno. Nekatere aplikacije delujejo tako, da po- sredujejo fotografijo rastline svoji ekipi strokovnjakov, ki priskrbi določitev, to pa aplikacija potem posreduje uporab- niku. Takšne aplikacije so zagotovo zelo zanesljive, so pa ponavadi plačljive. Med njimi izstopa aplikacija za divje rasto- če rastline FlowerChecker (http://www. flowerchecker.com). Osnovali so jo trije doktorski študenti iz Češke, vendar je v nekaj letih prerasla v uspešno podjetje, znotraj katerega trenutno deluje okoli dvajset botanikov. Določajo praprotnice in semenke, mahove, lišaje in tudi gobe. Prvotni namen aplikacije je bil zbira- nje geolociranih podatkov o rastlinah; v zameno za podatek (oz. fotografijo) FlowerChecker ponudi določitev. Ker pa je bilo zahtev za določanje preveč, so uvedli minimalno plačilo storitve in zaposlili več botanikov. Danes delujejo v Evropi, ZDA, Kanadi in Avstraliji. Veliko večino določi- tev priskrbijo v nekaj minutah do ene ure, najdaljši čas pa je en dan. Podobno kot FlowerChecker deluje več aplikacij za določanje vrtnih in okrasnih rastlin ter njihovih bolezni in škodljivcev. Uporabnikova fotografija se posreduje strokovnjakom za vrtnarjenje ali skupno- sti ljubiteljskih vrtnarjev. Poleg določitve pri nekaterih aplikacijah prejmemo tudi podatke o oskrbi teh rastlin in ponudbo za nakup. Tako na primer z aplikacijo Plantifier lahko določimo vrtne rastline, okrasne rastline, grme, drevesa in čebul- nice, naša slika pa bo posredovana široki skupnosti ljubiteljev vrtnarjenja na por- talu MyGarden.org. Pri zgoraj omenjenih aplikacijah strokov- njaki določijo organizem, aplikacija pa služi le kot posrednik. Obstaja pa še en obetaven način določanja živih bitij, ki so ga strokovnjaki s področja računalništva razvili skupaj z biologi – to je prepoznava- nje organizmov s programom za analizo slike. Program našo fotografijo primerja s fotografijami v svoji bazi fotografij in po- išče najboljše ujemanje. Uporabnik preli- sta med zadetki (fotografije z imeni vrst) in poišče pravega. Od pošiljanja zahteve (fotografije) do določitve preteče nekaj sekund. Tudi tu lahko med aplikacijami izbiramo glede na to, katera tarčna sku- pina organizmov nas zanima. Med aplika- cijami, ki delujejo s pomočjo analize slike, je za biologe verjetno najbolj zanimiva aplikacija NatureGate, s katero naj bi se določalo tako divje rastoče rastline kot tudi ribe, ptice in metulje. Za določanje drevesnih vrst po listih se zdi najprimer- nejša brezplačna aplikacija LeafSnapp. Pokriva Kanado, SV del ZDA in Veliko Bri- tanijo. Za določanje rastlin iz narave je za Slove- nijo verjetno najbolj uporabna aplikacija PlantNet (http://identify.plantnet-project. org, različica za Zahodno Evropo). Razvi- li so jo znanstveniki iz štirih francoskih raziskovalnih organizacij (Cirad, INRA, INRIA in IRD) in omrežja Tela Botanica (z veliko prostovoljci) s finančno podpo- ro Agropolis Fondation. Identifikacijsko orodje (na daljavo) uporablja program IKONA (avtorji: Nozha Boujemaa, Alexis Joly, Inria 2002–2012), ki so ga pomaga- li izboljševati tudi številni drugi progra- merji PlantNet. Uporabnik s pametnim telefonom fotografira organizem, ki ga želi določiti, posreduje fotografijo ponudni- ku aplikacije in počaka na določitev. 40 Aplikacija je namenjena ljubiteljskim in poklicnim botanikom ter službam, ki po- trebujejo strokovno znanje in orodje za identifikacijo rastlinskih vrst: gozdarjem, kmetom, naravovarstvenikom, lastnikom zemljišč ... Prav tako je namenjena vsem, ki jih zanima, na katero rastlino so nale- teli na sprehodu po naravi. Botaniki in drugi raziskovalci si z aplikacijo lahko pomagajo pri ugotavljanju razširjenosti rastlinskih vrst, pri zaznavanju trendov širjenja ali upadanja populacij v času itd. Aplikacija naj bi pripomogla k širjenju znanja in ozaveščenosti ljudi o pomemb- nosti rastlin. PlantNet ima dva glavna cilja: pospešiti zbiranje botaničnih po- datkov (opažanj) s terena, pri tem pa za- gotoviti preprost in učinkovit dostop do botaničnega znanja. Rastlino aplikacija identificira prek vi- zualnega vzorca lista, lubja, cveta, ploda in/ali celotne rastline. Določamo lahko po posameznem delu rastline ali po kom- binaciji. Večje kot je število slik v zbirki podatkov PlantNet, večja je možnost pra- vilne identifikacije rastline. Botaniki in drugi, ki se registrirajo v PlantNet, lahko v podatkovno zbirko prispevajo svoje foto- grafije. Poleg tega registrirani uporabniki vrednotijo fotografije ostalih botanikov, s čimer je zagotovljeno, da so slike v zbir- ki res kakovostne in pravilno določene. Neregistrirani uporabniki si lahko prosto ogledujejo slike ali uporabljajo aplikacijo za določanje, vendar ne morejo prispe- vati svojih podatkov. V času pisanja tega prispevka je bilo v bazi PlantNet skupno 396.766 fotografij za 6.550 vrst (Zahodna Evropa). Z novimi fotografijami se pro- gram ves čas uči in tako se „znanje“ apli- kacije nenehno posodablja. UPORABNOST APLIKACIJE V SLOVENIJI Uspešnost aplikacije PlantNet pri dolo- čanju slovenskih rastlin sta preizkušala prva avtorja tega prispevka v okviru svo- je raziskovalne naloge Kako dobro lahko določamo rastline s telefonom? pod men- torstvom Martine Tanko (OŠ Bežigrad). Delovanje aplikacije sta preverila na 100 naključno izbranih rastlinskih vrstah, ki uspevajo v slovenski naravi. Primerja- la sta uspešnost aplikacije pri določanju žužkocvetk in vetrocvetk, dodatno pa sta preverjala aplikacijo še na dveh podsku- pinah vrst, ki veljajo za bolj priljubljene, pomembnejše oz. takšne, ki ljudi bolj za- nimajo: drevesa in pomladne rastline. Izkazalo se je, da aplikacija ponudi pravil- no določitev med zadetki le za slabo tre- tjino testiranih vrst v naključnem vzorcu (v prvem zadetku le za 7 % vrst). Razlog za slab rezultat je šibka zastopanost na- ših vrst v zbirki fotografij PlantNet. Dobra petina naših vrst v njihovi zbirki manjka, nadaljnji dve tretjini pa sta zastopani s premalo fotografijami, da bi jih program lahko pravilno prepoznal. Razumljivo je, da manjkajo vrste, ki v Sloveniji uspeva- jo, v Zahodni Evropi pa jih ni: med njimi na primer endemiti, kot so kranjski jeglič, hladnikovka in zoisova zvončica, pa tudi kakšna od pri nas pogostih vrst, npr. bla- godišeči teloh. Količina fotografij v bazi močno izboljša pravilnost določanja rastlin. Glede na re- zultate raziskovalne naloge računalniški program začne dobro prepoznavati vrste šele pri okoli 160 fotografijah na vrsto. V tem primeru bo aplikacija skoraj za- gotovo predlagala pravo vrsto v enem od zadetkov. Težava pa je, da so vrste v bazi zelo neenakomerno zastopane – v veliki večini z le nekaj fotografijami, pri drugih pa tudi s krepko čez 500 fotografijami. To ni problem samo pri naših vrstah, ampak tudi nasploh v celotni zbirki. Glede na zgoraj zapisano ni presenetljivo, da so bili deleži pravilno določenih vrst pri žužkocvetkah, pomladnih rastlinah in drevesih bistveno večji kot pri naključ- nem vzorcu. Naključno izbrane žužkocvetke so bile bolje prepoznane (36 %) kot vetrocvetke (13 %). Razlog za to je več kot dvakrat ve- čja količina fotografij izbranih žužkocvetk v bazi. Tudi pomladne rastline je aplika- cija določala zelo dobro – pravilna vrsta je bila med zadetki v več kot 80 % prime- rov. Več kot trikrat več fotografij na vrsto pri priljubljenih pomladnih rastlinah se odraža z več kot trikrat večjim deležem pravilnega določanja. Testirane drevesne vrste je aplikacija uspešno določila v kar 90 % primerov (določanje po listih). To je razumljivo, saj so v bazi zastopane z obilico fotografij. Še največ težav je imela aplikacija pri določanju iglavcev. Prepo- znavanje po iglicah oz. vejicah z iglicami programu ne gre dobro, čeprav je v bazi relativno veliko fotografij. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da za botanike in ostale, ki pogoste vrste pre- poznajo brez težav in bi želeli določiti ka- kšno redkejšo in manj vpadljivo vrsto (ki je verjetno v bazi iz istega razloga slabo zastopana), aplikacija zaenkrat še ni pri- merna. Aplikacija tudi (še) ni primerna za določanje podvrst in podobno. Če pa opa- zno, izrazito rastlino želi na hitro določiti šolar ali manj zahteven ljubitelj narave, se bo aplikacija zelo verjetno dobro obne- sla. Dobro se bo obnesla tudi pri listavcih. Opozarjamo pa, da je pri uporabi aplika- cije treba paziti, da posnamemo dovolj dobro fotografijo: cvet ali drug rastlinski del naj bo jasno v ospredju, na fotografiji naj ne bo motečih elementov (drogovi, av- tomobili, prsti, druge rastline), po potrebi fotografiranje ponovimo ali dodamo še fotografijo katerega drugega rastlinskega dela. Pošljemo zahtevo za določitev in po prejemu prelistamo vse zadetke ter izbe- remo najustreznejšo vrsto – podobno, kot Aplikacija PlantNet – Zahodna Evropa. Določamo lahko po različnih delih rastline ali po kombinaciji fotografij. 41 bi listali po slikovnem priročniku. Potem dobljeno ime preverimo na dodatnih foto- grafijah na spletu ali v slikovnem ključu. Za zanesljivo določitev nazadnje preve- rimo znake in podobne vrste še po Mali flori Slovenije. Čeprav je aplikacija zaenkrat le omejeno uporabna za določanje slovenskih rastlin, napovedujemo, da bo v nadaljnjih letih določala še veliko bolj točno, saj se ves čas nadgrajuje (s pomočjo strojnega uče- nja). K večji uporabnosti PlantNet v Slo- veniji bi pripomoglo, če bi se skupnosti registriranih uporabnikov pridružili tudi slovenski botaniki in prispevali svoja te- renska opažanja. Prepričani smo, da bo v prihodnosti način določanja z aplikacija- mi med ljubitelji narave postal zelo raz- širjen, sprejet in bistveno bolj zanesljiv, kot je danes. Če želimo na hitro določiti opazno, izrazito rastlino, se bo aplikacija PlantNet verjetno dobro obnesla, kot na primer pri črni detelji. Prof. dr. Vlado Ravnik na Krvavcu, 4. julij 1996. (foto: Ciril Mlinar Cic) Starosta slovenskih botanikov prof. dr. Vlado Ravnik je odšel 9. februarja 2017, ko se je narava začela prebujati. Rodil se je 7. oktobra 1924 v Kranju. Biologijo je začel študirati leta 1946, leta 1953 je diplomiral in leta 1963 doktori- ral. Štirideset let je poučeval botaniko na Biotehniški fakulteti; najprej kot asistent, nato kot docent in nazadnje kot univerzi- tetni profesor. Upokojil se je leta 1994. Ukvarjal se je s sistematiko rastlin. Opisal je križanca Campanula vrtacensis in en- demično vrsto Nigritella lithopolitanica. Sodeloval je pri vseh štirih izdajah Male flore Slovenije. Celo v svetovnem merilu je bil eden red- kih strokovnjakov na botaničnem podro- čju, ki je svoje znanje o rastlinah znal preliti v umetniško risbo. Ilustriral je pr- ve »rastlinske« znamke v samostojni Slo- veniji. Leta 1999 je izšlo delo Rastlinstvo naših gora z njegovimi akvareli, ki so na- stali po živih rastlinah. Leta 2010 je iz- šlo razširjeno in dopolnjeno delo Alpsko cvetje Slovenije in izbor nekaterih drugih gorskih rastlin. Obsežno znanje o naših V spomin prof. dr. Vladu Ravniku (1924–2017) Besedilo: Nada Praprotnik kukavičevkah pa je zbral v delu Orhideje Slovenije, prvi taki knjigi pri nas. V biltenu Trdoživ je bil leta 2015 (VI/1) objavljen obširen pogovor, v katerem smo prof. dr. Vlada Ravnika lahko spoznali ne samo kot botanika in pedagoga, ampak tudi zasebno. Revija Folia biologica in geologica mu je leta 2015 posvetila tretji zvezek 56. letni- ka. V uvodu je predstavljeno njegovo ži- vljenje in delo ter bibliografija. Leta 2011 je postal častni občan Mestne občine Kranj. Istega leta je postal častni član društva Nigritella, leta 2015 pa še častni član Botaničnega društva Slovenije. Celotno delo prof. dr. Vlada Ravnika je po- memben prispevek k botanični znanosti in njeni popularizaciji na Slovenskem. Pogrešali bomo srečanja z njim, saj je bil prijazen in je za vsakogar našel vzpodbu- dne besede.