Leto VIL. šfev. 94. Celie, četrieR 27. avgusfa 1925. Pošfninn plačana v gotouinu Naročninas Za Jugoslavijo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcrastvo: letno 240 Din. Posamezna stewiika I Din. _____.------------------—-------------------# --------------- IzhaSa v torelfe, Cetrtek In sobote. Redakci; .> pravai Strossmayerjeva ulica 1, pritl. 1.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. >glasi po stalnem c^eniku. IVAN REBEK: Velekapital in obrfništvo. (Naš znani delavcc in privrcdnik g. Ivan Rebek nam je prcdal svoj rc- ferat, ki ga je irncl na obrtniškem shodu v Ljutomeru dne 15. t. m. Po- dajamo razpravo javnosti cclotno, nc da bi vsemu pritrjevali ali pa izražali kako kritiko. — Red.) Ncgotovost v našem narodnem gospodarstvu, koje scstoji po večini le iz dcla srednjih slojev, iz obrtništva, male industrije in malega posestnika, mora vsakega narodnega ekonoma s strahom navdati, kaj bo z bodočnostjo teh stebrov narodne rnoči. Kajti povsod drugod je po 80% tuje imovine ali tujega kapitala, pa bodisi v velepo- sestvu, veleindustriji, velebanki ali vele- trgovini. In še to rnalo narodno pre- moženje, ki ga šc imamo v obliki male posesti, morda uniči naša, doslej papirnata, sedaj pa prenaglo se v zlato spreminjajoča valuta. Veliko je vpra- šanje, kako obdržati državi zdrav sedanji stan. Res, ponosni smo na našo poli- tično svobodo, toda v tej politični svobodi preti našemu srednjemu stanu gospodarsko zasužnjenje po tujem kapitalu. Poglejmo v tem oziru sarno na naš internacijonalni Zagreb! Z nje- govega lica bereš danes bore malo in kar je še, jc posvečeno poginu pod pritiskom židovskega velekapitala in in sedanjih gospodarskih razmer. Prcidirrio k dejstvorri! Z 2Q.junijem se je sicer uveljavila tiekaka carinska zaščita, ali to je le plusk v vodo, kajti Z brzimi skoki našega dinarja bomo v najkrajšem času, morda že v enem mesecu tam, ker smo bili; to je, po- polnorna nesposobni bodemo zcirzati tujo konkurenco v katerikoli tuji valuti. Seveda, bogatirn kapitalistom in lastni- kom različnih bančnih in industrijskih delnic gre pri tem skakanju dinarja tudi pozimi pšenica v klasje, ali večina malih ljudi, kateri so se morali po nastalih okoliščinah zadolžiti, morajo nckoč malo . vredni papirnati denar sedaj obrestovati v desetkrat večji vrednosti. Pravlm obrestovati, kajti na od- plačevanje dolgov nihče več ne misli, ker je to popolnoma izključeno. Zato bi morali naši finančni strokovnjaki, kateri imajo kaj narodnega in držav- nega čuta v sebi, v pretres vzeti vprašanje, kako rešiti srednji stan in našega malega človeka pogina, cloveka, ki je še vselej šel s svojo duševno in fizično silo v slučaju potrebe nabari- kade narodne in državne obrambe. Ko se bo pa nekoč uničil srednji stan bode konec narodne in prave državne zavesti, kajti takozvani pro- letarijat se skoro upmvičeno pridružuje vesoljni internacijonali. Čez nckaj de- setletij se bode le še bralo kakor kaka leger.da o nekdanjem zavednem sred- njem stanu. Se manj pa vidimo ka- pitaliste na braniku države in njenega razvoja, ker so oni bolj internacijonalni kakor naš proletarijat. Če hoče vele- kapital s tem pokazati svoj patrijoti- zem, da ob njemn ugodni priliki po- sojuje državi svoj kapital, je to le dobro preračunana naklonjenost, za kataro on vl^eče ob vsaki priliki deset- kratni dobičck. Mali človek se ne more posluževati takih first. Če mu je pa vendar mogoče doprinesti po skromni zmožnosti mal prispevek je to storil vsled notranjega prepričanja, da je to njegova državljanska dolžnost. Slika bodočnosti našega narodnega gospodarstva kaže že tako, da se ima ves kapital koncentrirati v roke malo- številnih kčipitalistov in to skoz in skoz s sodelovanjem našili svobodo- ljubnih državnikov, pa naj si bodo katerekoli stranke. Kajti če se postopa z državiiim kapitalom tako nesmiselno, da more imeti tuj industrijalec več milijonov posojila od Narodne banke, dočim ima 12.000 malih obrtnikov od Narodne bsnke nu razpolago borih 300.000"— Din, česa še imamo potem pričakovati ? Pri takem postopanju |e lahko umeti in dokazano je, da je smernica državnega vodstva, srednji stan popolnoma prezreti in se opirati le nn velekapital in na prolerarske mase. Če je to v interesu države, o tem dvomim, kajti v slucaju napada na državo od zunaj mal človek ne bo branil le celokupnc države, ampak on bo branil tem srčnejšc svojo lastno posest in imovino. Nasprotno se pro- letarec ne zmcni toliko za kaj takega. Njemu je skoro vseeiio, kam pripada, ker ga čaka povsod le delo in slabo življenje. Velekapital pa, ki je medna- roden, si že uravna svoje račune tudi ob najhujši katastrofi. Dokaz za to je naseljevanje tujih kapitalistov iz pora- ženih držav v naši državi. Ncmčija in Ävstrija ste bili poraženi in vendar sedaj poražcnci diktirajo našemu gos- podarstvu na polju obrti in industrije. Njih könkurenco čutimo bolj nego kdaj prej, toliko bolj, ker je njih kapital najvcckrat skrit za slamnaiim možem- našim državljanom. (Šc pride.) Politika. p RADIČ V SLOVENIJI. V nede- Ijo jc» prišel v Leskovec pri Krškem, kjer so bile konjske ilirke in splošna ži- viiiska razstava, tudi sam Stepan Ra- dio. Dasi je že pri zadnjih volitvah v skupščino nastopala njegova stranka pri nas in je tudi imelU nekaj uspehov mod državno inalo zavednimi in na- rodno nam vobče nasprotnimi ljudmi, vendar Radica samega še ni bilo. Se- daj pa je stopil sam osebno na sloven- ska tla in napovedal odkrit boj vsem, zlasti pa Koroščevi Slovonski fjudski sti-anki. — Sedaj bode 353 let od ža- lo.-cnoga trcnutka, ko so vodjo upornih knietov, ki niso mogli vec prenašati krutih ndarcev ohole pesti graščakov, kmetovalca Matijo Gubca na razbelje- neio prestolu na javnem trgu v Zagre- bn z razbeljeno zefezno krono krcmali in mu dali. razbeljeno železno žezlo v voi'o, da bi osmešili »kmetskega kra- Ija;, in posvarili upornike. Matija Gu- bec je umrl. Za Matijo je bilo že neko- I'iko Matijčkov. Vsi so imeli se manjše usp^'he, vsi so bile manje kaznovani. Za temi in za Pucljeui je sedaj na vrsti Ra«!.č. — Zdi se, zelo je verjetno, da upöWio K-rako pelje le ni za Radica. Pri nas bode sploh težje delo nego je n;i Hrvalskem. Naši l.jndje vendar le bolje niisfijo in če dero čez drn in strn za najmoenejšo stranko pri nas, je to pač za to, ker se jim v nejasnosti ne- spoznanja zdi, da jih vodi križ v mc- glali neba, ker pritiska za njimi sila zlih duhov in ker jih mami zadušni čad peklenskega žvepla. — Radic se je pri nas slabo upeljal. Obregnil se je ob vse stranke, razžafil vse stanove. Dovolj imajo sami sredstev, da se branijo, a vendar moramo reči, da je neumno tr- diti. da je pri nas med sto duhovniki samo eden dober. 0 ne, so dobri, a si- stem je tisti, ki jih vse dalje več kvari in t?. sistem ima paralelo pri nas edino v radicevščini. Vse jo puhla beseda, za- vijanje in potvarjanje. Tudi govorni- ško slovenski Radic ni bil brvatski Ra- dic. Udeleženoi se po številu ne dajo oceniti. So bilj preveč razkropljeni. In ve-fi kdo, čemu so prišli: Saj si mogel videti na Krskem polju i iskre konje, i lepo govedo, i opešanega Radica, ki išče pri nas — ker mu ne dajo priti v Srbiio - primernib tal, da bi vzk-t-]. P RADIG O ZDRUŽENJU Z BOL- GARIJO. Iz Aten poroeajo o razgovo- m, ki ga je imel Radic z dopisnikom atenskega gfasila predsednika grške repnbliko Pangalosa. Radic pravi med drugiin: »Jugoslavija ni samo jadran- ska. ampak tudi podonavska država,- ker nima baze samo ob Jadranu, am- pak tudi ob Donavi. Vprašanje odnoša- jev z Bolgarsko je zelo kočljivo, ker nas loci od njili pleme.nska razlika in po- sebno socijalna struktura. VeKke so ovire na poti zbližanja obeh narodov, vendar se gotovo prej ali slej združita. Ne govorimo dosti o tem, ampak vedno misiimo nai to.« — Dasi g. Radic se to- rej vedno misli na zdruiitev z Bolgari- jo. kar je narodna, gospodarska in po- litična potreba, je pa vendar sedaj to- liko trezen, da priznava velike ovire, ki jih morejo premagati le dalekovidni in ne malenkostni državniki, katere niovata podpirati dva resno stremeča naroda. Na zalost pa še nismo tam, kjer bi se že nioglo javno o tem vpra^- šanju razpravljati. p NASI ODNOŠAJI NAPRAM TU11ČIJI. V Beograd je prišel te dni delegat turške vlade v cinu minisira g. ITiknwt beg. Hikinct beg je imenovan kot diploin^Chki. ^astojjnik larcije pri na.ši vladi, vendar pa pri njej še ni «•ikrcditiran, kakor je to običajno, ker unkn (h'zavji. noce podpisati la,usannsko rairovne pogodbe. — Bivša Srbija je s podpisom mirovne pogodbe Teta 1913. v Londonu prevzela primeren del tur- skih dolgov za ozemlje, ki ji je pripadlo po balkanskT vojni. Ker pa naša drža- va ob izbruhu svetovne vojne sploh ni imela s Turčijo skupnih mej, še manj pa je po svetovni vojni dobila od Tur- čije kako novo ozemlje, je razumrjivo, da Jugoslavija ni mogla pq'istati na za- htevo tursko vlade o ponovni razdelit- vi tnrškili dolgov, vsled Cesar je odklo- nila podpis lausannske mirovne po- gedbe. Prihod Hikmet bega v Beograd ima namen, da izgl"adi nesoglasja, ki obsrojajo med našo vlado in Turčijo, da se z eventualno posebno ureditvijo razmer rešijo sporna vprašanja. UAJKO VRECER: 5a Jadran. (Konec.) i'ozabili tudi ne smein na Vranji- co. Ko se vračava iz Solina, sva si rto- miisljala, da sva že oba Rimljana in da morava srečati samega Dioklecijana. Potegnila sva jo deloma na liški progi, deloma po lepi cesti v Vranjico sredi Kaštelanskega zaliva. Mudila sva se v gostilni, koje lastnik je trdil, da bo se- daj »sve bolje«. Da bi lc imel prav pre- bivalec dalrnatinskih Benetk, kakor na- zivajo Vranjico. Colnic naju zapelje iz Vranjice zo- pel k obai'i, kjer polagajo iz Splita že- lezniške tire za novo postajo in delajo novo trgovsko pristanišče v zalivu, ki je tukaj 20 m globok in kakor ustvar- jen za (o napravo bodočnosti. Ob 11. uri dopoldno sva zopet v Bačvicah. Za spremernbo sva prebila hladen večer v Narodni kavarni na Narodnem trgu, mi šetališču elegantnega Splita. Trj»- je krasno razsveifjen z velikimi oblocni- cami. Za razvedrilo igra dunajski sa- lonski orkester slovanske, nemške in laške komade. Cetrti dan si preskrbiva vozne list- ke pri »Jadranski plovitbi«, na yecer pa sva že na niügoeiium in elegantneni. brzoparniku »Karadjordje««. Ko si debiva primerne prostore, si ogledava parnik. Kakšno življenje! Nalaga se tovor za v^ibenik in Sušak; nosači pre- nasa.jo premog s pornofa na parnik. Kakor za stavo so vršili svoje delo. Potniki prihajajo peš in s fijakerji in poslavljanja ni ne konca ne kraja. O napoyedanem oasu, to je točno o pol- sedrnih, se oglasi sirena, »Karadjordje« pa cdpluje iz pristanisča. Morje je mir- no in nedolžno. Parnik se je usmeril koj proti severu in prenagfo narna je izginilo lepo mesto izpred oči. Sprem- ljajo nas pa zvesto bližnji otoki, vzhod- na obala in ponosne dinarske alpe. Morje je bilo v začetku mirno, po dveh urah pa se je malo razburkalo, kar je povzročilo mnogim morsko bo- rezon. Po dveinpolurni vožnji se bliža- mo Šibeniku, ki se nam kaže iz daljave v krasni razsvetljavi. Tu stojimo eno uro. Nato pa je šla pot brez prestanka do Sušaka. Noč je vetrovna. Pa kdo se znieni za to. Na parniku je zivljenje. V salonu prvega razreda opazujem, kako neka dama s svojo dobro igro na pianinii zabava svoje sopotnike. V re- stavracijali prvega in druge^ga razreda je zbrana večerna družba za razkošno ohloženo mizo, kjer dobi potnik za 50 dinarjev dobro izbrano večerjo, poleg pa unionskega piva ali dobrega dalma- tinca. Pocasi se izgube gosti drug za drugim, midva pa leževa na inehke bfa- zine restavracije drugega razreda in sladko zaspiva. Prehitro se je zdanilo, llajd zopet na noge, da se nekoliko urediino; in že sva zopet na krovu lad- je, ki je že v Kvarneru. Na levi otok Gres, na desni Krk in bližnja obala; v ozadju na obali pa Mala in Vefrka Ka- pela. Velebit smo pvespaU; istolako la- ski Zader. Dalec pred nami pa se leske- i-G v jutranjem solncu naš Sušak s Tr- satom, Keka. Votovsko, Opatija, Ika in Lovian; v ozadju pa TJčka gora, ki gle- da s solznimi oqmi na Jugoslavijo in " H Tijono nebeškoiepo morje. To morje je bilo mojo hrepenenje in užival sem ga v polni meri. Prekrat- ka je biJa dvanajst in pol ure trajajoča morska pot, ko krene »Karadjordje« skozi ozki vhod v luko Baroš. Na Suša- ku smo pa takoj preko mostiea Rečine. Posrečilo se nama je priti po Tjubez- nivosti našega obmejnega komisarja ii! Jaškega oficirja brez pismenega do- \oljenja na Reko. Lppa je Reka in ško- dii je zanjo. Po dveh urah sva se mo- rala vrniti. Vožnja jjroti Zagrebu je zelo za- nimiva. Brzovlak se vse bolj vzpenja na gole \rliove Krasa, spremlja ga pa sinje morje skoraj poldrugo uro daleč. V globini ob morju leži Baker, Kralje- vica in končno tudi Crikvenica. Vlak pa drdxa preko gora in skozi neststo prcctorov naprej. Bližajo se hrvatske šiune, krasno letovišče Delnice in daije gre pot prcti Ogulinu in Karfovcu. A ta del poti je že zopet enoličen. ^iaš vo:; tretjega razreda je bil napr- tan, vsi drugi vozovi prvoga in dru- gega razreda pa skoro prazni. Priliko sva imela slisati češko, nemško in hr- vatsko o udobnosti, snagi, redu na br- zoparniku »Karadjordje«. Zlasti sopot- nico so zavidale Tepega kapitana, ki je pcveljeval tej naši ponosni ladji. Ob o.?mih zvecer smo v Zagrebu; ;jj')inu ;;e \e)jal pocitek in potem spre- hodi brcz cilja v novom dnevu. Ohiskala sva v dopoldanskih uraK tudi krasno katedralo; vršifa se je rav- iio svečana slnžba božja in mogočne orgle so me naravnost očarale. Zagreb je bil v zastavah — jasno, če se vračata dva »Žalčana« iz Splita v domovino. Razen tega so pa imeli doli tisočletno sravje. Stran 2 »NOVA DOBAc Stc*. 94. p MEDNARODNI KONGRES SO- GIJALISTOV. Na mednarodnom kon- gresu socrjalistov v Marseille je raz- pravljal nemški delegat Helfferdmg o potrebi, da se nadafjuje boj za dosego svetovnega miru na ta način, da se uve- de načelo vzajemnosti narodov in suve- renitete Zvezo narodov. Holfferding je objašnjeval razloge, radi katerih naj bi vstopilo v Zvezo narodov Nemčija, Ru- sija in Amerika, in je odobraval ženev- ski protokoL ki se nanaša na varnost. arbitražo, razorožitev in varnostni pakt. Francoski delegat Leon Blum je ravno tako zahteval, da se pripustijo Nemčija, Rusija in Amerika v Zvezo narodov in je povdarjaf potrebo var- nostnega pakta, ter obsojal boljševiško propagando mod zapadnim proletari- jatom, češ da jo brez ueinka. Na drugi strani je ta propaganda na daljnem vz- hodu vzbudila fanatičen nacijonalizem, ki jo povzročil nove plemenske in ver- ske boje. Blum je zakljucif, da more sa- in o mednarodna organizacija propre- čiti vojne konflikte. — Ameriški dele- gat Billquick pa je izjavil, da mirovne- ga problem a ni. mogoče rešiti brez po- rnoci Amerike. Govornik je očital Ame- xiki, da stoji ob strani, goji imperija- listične tendonce in skuša zavzeti sve- tovni trg. Biflquick je odločno nasto- pal za vstop Amerike, Rusije in Nem- čije v Zvezo narodov in je zaključil, da je edino Pocijalisticni nauk zmožen, za- gotoviti mir. Celjska kvonika. c PAS.1IH DNI JE BILO KONEG MINOLO SOBOTO. Nekateri proroki so takoj začeli trditi, ^da bode sedaj do srede septembra lepo. Izgleda pa, da žeijn ne bo uslišana in, da nas lastavice zapuste Se to dni; saj do mate maše mora itak zadnja izginiti, če je tudi le- po vreme. Za take-le dni po pasjih dneh bomo'tudi morali najti kak pri- meren izraz. c OSEBNA VEST. Gospodu Slav- ku Ostcrcu, strokovnemu učitelju na deški meščanski Soli, je ministrstvo prosvete podelilo eno teto dopusta za inozemstvo, da nadalj.uje in izpopoliii svoje glasbene študije. Čujemo, da se g. Osterc namerava obrniti v Prago. c IZ MEŠČANSKE ŠOLSKE SLU- ŽBE. Za stalnega strokovnega učitelja na tukajšnji deški meščanski šoli je imcnovan g. Fran Cilenšek, ki je do- slej služboval na Ptuju. c RAZGLAS 0 PROSTIH STA- ¦NOVAN.TIH. Sledeca stanovanja bo- do v smislu zakona o stanovanj ih dodeljena: Prvie objavljena stanova- nja: Cefje, Kralja Petra cesta St. 37, Božiček Fran, 3 sobe, 1 kuhinja. Ce- lje, Kralja Petra cesta St. 16, Celjska posojilnica, 4 sobe, 1 kuhinja in pri- tikline. Brastovöe, Podvrh St. 25, Tura- sek Anton, 2 sobi, 1 kuhinja. Stranke, ki spadajo po stanovanjskem zakonu mod zaščitene osebe, se pozivajo, naj v roku pteih dni, to je do 31. avgusta 1925 ob 12. uri opoldne naznanijo v pisarni stanovanjskega sodišča, da se potegujejo za eno izmed gorioznačenlti stanovanj. To imajo tudi storiti tisti prosnjiki, ki1 so v svojih prošnjah na- vedli, da se potegujejo za »katerosibodi stanovanje«, ali ki so prijavili kako drugo stanovanje, ki pa jim ni biio do- deljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju gori označenih stanovanj ne prišli' v poštev kot reflektanti. Zaščitene stran- ko, ki svojih prošenj za nakazilo stano- vanja do sedaj vobče niso vložile od- nosno starih prošenj niso obnövile ali spopolnile po predpisili novega zako- na o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navedonega due, ker bi se jih sicer pri dodelitvi teh stanovanj ne moglo upoštevati — Stanovanjsko so- dišče I. stopnje v Gelju. c RTBARSKO DRUŠTVO obnav- lja sedaj svoje ribogojne naprave v Pe- čovniku. Obnavrjanje bo stalo precej voc, nego je bilo proracunano. Glani se vsled toga pozivajo, da si vzamejo ¦ ribolovne karte, da društvu ne bo po- trt'ba jemati posojila. c Elektrfčna luč v okollcl. Te dni baje zasveti tudi na Bregu in v Zavodni električna luč, ki sveti po Gaberj» že skoro mcscc dni, oziroma noči. Luc sc okoličanom tako dopadc, da bi jo radi imeli tudi na Spodnji Hudinji, a kaj, ko je napeljana samo do občinske I hišG, dočim je naprej egiptovska tema, I Upajmo, da se s časom še vse napravi. c Katehetski sestanek. Sestanka katehetov se je v torek udeležilo v za- vodu šolskih sester nekaj nad sto du- hovnikov. Zborovanje se je vršilo pod osebnim vodstvom g. škofa dr. Karlina. Po posvetovanjih je bil obed v hotelu »Evropa«, pri katerem pa je bilo le kakih 60 oseb, ker so se nekateri bili že prej razšli. c Pot esperantista okoli sveta. V torek jutro se je pojavil v Celju gosp. Ladislav Sintak iz Trutnova, ki potuje kot esperantist okoli sveta. Dosedaj je prepotoval že 3000 kilo- metrov na svojem kolesu. Bil je v Franciji, Švici, Italiji, iz Ljubljane je prišel k nam, a odtod pojde v Zagreb, Budimpešto in Beograd, ter naprej v Turčijo. Namerava prepotovati tudi Perzijo, Indijo, Kino, Ävstralijo in druge dele sveta. c Obrtniško zborovanje. Obče- slovensko obrtno društvo v Celju je sklicalo v nedeljo 23. avgusta v Na- rodnem domu obrtniško zborovanje. Udeležili so se ga zastopniki obrtnih društev Jesenice, Brežice, Sevnica, Trbovlje, Slovenjgradec, Vransko in Mozirje. Udeležba od strani celjskega obrtništva ni bila taka, kakoršne bi z ozirom na izredno važni dnevni red po vsi pravici pričakovrali. Gosp. Rebek je kmalu po 9. uri otvoril zborovanje, pozdravil gg. predavatelje, odposlance obrtnih društev, g. ministra na razp. dr. Kukovca in zastopnike časopisov. Gosp. obrtno-zadružni komisarZaložnik je obsežno in zanimivo predaval o delavskih zakonih, to je o bolniškem zavarovanju, o zakonu za zaščito de- lavstva in o raznih zadevnih ustano- vah. K posameznim točkam je podal temeljito razlago. K debati so se pri- glasili gg. Bizjak, Koren in nekateri drugi. Svoje pomisleke so posamezni izrekli tudi glede borze dela. O dav- kih je predaval konzulent Trgovsk» in obrtne zbornice g. Žagar. Mnogi so pri tern predavanju marsikaj pridobili; saj je pa to tudi točka, ki nas naj- bolj tlači. Navajatt vse številke in pri- mere bi vedlo predaleč, v ostalem je pa davčni sistem tako kompliciran,. da bi bilo ireba za razlago pisati cele knjige. G. Lešničar, ravnatelj Zadružnc zveze. je predaval o obrestni meri oz. o kreditih. V poljudnem govoru je na- vedel vse one razloge, ki so krivi današnje visoke obrestne mere in tako dragega kredita. Govoril je o vclikem pomenu obrtno-kreditnih zadrug, za katere se naše obrtništvo vse premalo zanima. Obrtništvo se naj tesno oklene svojih lastnih zadrug, ki edine imajo smisel in umevanje za težnje obrt- niškega stanu. Le v samopomoči je rešitev. Po izčrpanih treh točkah se je vsem predavateljem posebej zahvalil predsednik g. Rebek. Pri slučajnostih je bilo na to načeto vprašanje volitev v Trgovsko in obrtno zbornico in uvedba obrtniškega dneva, obveznega za vse obrtništvo. Četudi bi morala biti udeležba dosii lepša — navzočih je bilo samo 82 oseb — je obče- slovensko obrtno društvo vendar z uspehom popolnoma zadovoljno. Zu- nanji udeleženci, ki so odnesli gotovo najboljše utise, bodo o teh poročali med ^svojimi tovariši na deželi. Pri- hodnje tako zborovanje se namerava sklicati v Trbovlje in sicer v nedeljo, 4. oktobra 1.1., kjer ima Zveza obrtnih društev za Slovenijo svoj občni zbor Pričakujemo, da bode takrat odziv mnogoštevilnejši. —n. c ObvestlloGremijatrgovcev. Pre- jeli smo od Gremija trgovcev v Celju in objavljamo : »Gremij trgovcev v Celju je v zadevi ureditve vprašanja pre- voznih tarif na železniški progi Gro- belno — Rogatec na svojo vlogo od Zveze trgovskih gremijcv in zadrug prejel obvestilo, da je slednja po go- spodu Mohoriču kot pomočnik ministra sum in rud, v predmetni zadevi inter- venirala pri merodajnih faktorjev, ter bil uspeh intervencije ta, da je prišlo vprašanje naših lokalk pred ministrski svet in da je bila ustanovljena po- sebna komisija strokovnjakov iz mi- nistrstva trgovine in industrije, mini- strstva financ, ministrslva saobračaja in ministrstva pravde, kakor tudi glavne kontrole iz državncga sveta, ki bo proučila pravna in finančna vprašanja vseh lokalk, da se sedanje nejasno stanje poteni na podlagi zakljuckov te komisije enkrat koncnoveljavno uredi. Kar se tarifnih vprašanj tiče, se pri- pominja, da jih ne bo mogoče preje rešiti, dokler ne bodo pravna in fi- nančna vprašanja popolnoma razčiščena. Glede uvedbe direktnega frankiranja na gorenii progi, je načelnik komer- cijelnega odelenja državnih železnic dr. Markovič obljubil, da bo zadevo ugodno rešil. Vendar do danes pred- loga ni mogel izvršiti, V vseh slučajih napačnega tarifiranja se prizadeti opo- zarjajo, da v takih primerih pravo- časno vložijo reklamacije za povračilo preveč vplačanih zneskov.<: NARODNA ENCIKLOPEDIJA S. H. S. od prof. Stanojeviča. Abonente Narodne enciklopedije tvrdke Biblio- grafski zavod. Zagreb, opozarjamo, da Narodno enciklopedijo dobijo v knji- garni Goričar & Leskovšek, Celje, v predplačilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopedije, da se v svrho prinesitve predplačila v knjigarni Goričar & Les- kovšek, Celje blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goričar & Leskovšek. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapernika gosp. Silbersteina. Ši^om domovine. š POLITIGNA AMNESTIJA. V ministrstvu pravde je izdelan ukaz o pomiloščenju političnih in novinar- skih krivoev. Izvršen je popis oseb, ki se imajo pomilostiti. Na prvi seji mi^- riistrskega sveta se bo razpravljalo o tern popisu. ki ga predložijo kralju skupno z amnestijskim ukazom v pod- pis. Pomiloščeni bodo zfa-sti politiki, ki so bili obsojenL od 1. 1919. do najno- vejših dni. i LETOŠNJA GLAVNA SKUPŠCl- NA CM. DRUŽBE bo dne 13. septem- bra v Brezicah. š NOVI ZLATNIKI. V najkraj- šeni času naroči finančni minister ko- vanje novih zlatnikov s sliko kralja Aleksandra 1. Za kovanje zlatnikov se porabi zlato Narodno banko. š POŠTNE IN BRZOJAVNE PÜ- 8TAJE V ZDRAVILIŠCIH. Ministr- stvo poste in telegrafa je izdalo nared- bo, da se poštne in brzojavne postaje v manjših zdraviriščih zatvorijo s 1. septembrom, v večjih zdra-viliščih po 15. septembru. « IZREDNO ŽIVAHNA SEZONA NA R0GASK1 SLATINI. Letošnja se- zona. v državneni zdravilišču Rogaška Slatina nudi povsem driigačno lice ne- go lani. Ceprav je cutiti povsod vlada- jočo denarno krizo, je zdraviližče do- seglo v saboto doslej rekordno števito obiskovalcev, to je 4947, dočim je bilo lani istega dne 4939 obiskovalcev, leta 1923. pa 4748. Pri tern pa seveda niso šteti korporativni enodnevni obiski ka- kor zborovanje trgovcev, zdravnikov in podobno. Kljub temu pa ni bilo letos nikoli tolikega navala trenotno kakor lani. ko so bili gostje na višku sezone primorani spati celo po kabinah. Letos so se namree ctostje radi večjega štede- nja večkrat menjavafi. Minolo soboto je bilo na Slatini še 967 gostov, prihaja jih pa povprecno na dan 30. Zadnji cas je opaziti zlasti večji dot ok doma- cinov Slovencev. Sezona bi bila brez- dvoinno še boljša, če bi vladala med podjelniki. neoporečna solidnost. Ne bo skodilo, temveč še koristifo bo za lepšo bodocnost našega zdravilišča, če se o priliki. o tej stvari spregovori odlocnej- sn beseda. i IGRALNIGA NA R0GAŠKI SLATINI ZAPRTA. Že lani je med- narodna hotefska družba luksnrijozno opremila na Rogaški Slatini enonad- stropno vilo in ji nadela bleščeč napis > Kazino«, da bi v njej otvorila igralni- co, ki jo jo pa vlada prepovedala. Po- slopje je ostal'o dosedaj ves čas zaprto. Lotos pa je francosko-ttalijanska drn- ¦ žba zopet otvorila igralnico, ki je ime- la res "takoj dovolj klijentele posebno iz Zagreba, čeprav otvoritev ni biTa nikjer"javljena. Ko je oblast to izvede- l;i. je ugotovila, da družba nima dovo- ]1jenja za igralnico. Podjetniki pa so se izgovarjali, da tudi v Zametn, Crikve- nici in drugod nima jo dovoljenja, pa se baje vendar moTče trpijo igralnice. Mariborski veliki župan je rogaško igrnlnjco kljub temu izgovoru zatvoril in ltpa vila Kazino nad Rogaško Sla- tiiio zopet sameva v tisini. ž NERODEN DOLG. V pondeljet dopoldne je posetil pomočnika zunanje- ga ministra Jovana Markovica guver- ner Narodne banke Vajfert. Razen te- ga je posetil g. Markovica tudi avstrij- ski poslanik Hoffinger, ki se je vrnil z dopusta. Ob tej priliki je urgiral", da bi naša država pričela odplačevati dolg 7M popravljene vagone tvornici vago- nov v Gradcu. Ministrski. svet je nam- reč že pred meseci sklenil, da se prične ta dolg odplačevati:, vendar pa se to doslej še ni zgodifo, jer ima vremena. i NOV KOVAN DR0BIŽ. Iz Za- greba javljajo, da je prišlo tjakaj osem vagonov (200,000.000 dinarjev) kova- nega denarja. Trije vagoni drobiža ostanejo v Zagrebu, štirje gredo v Beo- grad, eden pa v Ljubljano. V promet pride kovan drobiž po 2 Din, 1 Din in 50 par — najbrze že ta ted en. Novi de- nar jo kovan iz 75% bakra in 25% nikTja. i PO DESETIH LETIH IZ RU- SKEGA UJETNIŠTVA. Po desetlet- nem. ujetnistvu v Rusiji se je sedaj vr- nil 32-letni posestnik iz Škofljice pri Ljubljani, Anton Novak. L. 1915. so ga Rnsi ujeli v Galiciji, nakar je bilv do leta 1918. v Pensi pri Moskvi, potem pet let v Omsku v Sibiriji, zadnji dve set! pa v Moskvi. Do poljske meje se je vrnil na svoje stroške, v VarSavi pa je dobil na našem poslaništvu CO poljskih zlatov, da se je mogel vrniti v domovi- no. Novak pravi, da je v Rusiji miiogo bivsih avstrijskih vojnih üjetnikov, ki jim sovjetske oblasti ovirajo povratek v domovino, domovina pa se tudi zanje ne briga. i IZ VO.TAŠKE SLUŽBE. Na last- no zeljo je upokojen polkovnik in ko- mandant 32. artitjerijskega maribor- skega polka g. Milan Bleiweis-Trsteni- ški. Bil jo predsodnik oficirskega do- ma v Mariboru, priljubljen in spošto- van v mariborskih oficirskih in dru- žabnih krogih. Z njim odhaja baje zad- nji polkovnik slovenskc narodnosti iz aktivne službe, a v službi je dosti pod- pofkovnikov iz bivšo. avstroogrske ar- niade, ki bodo še napredovali. i DM. KUKOVEG V AVDLIENUl. Z Bleda poročajo, da je v četrtek dopol- dne kralj sprejel bivšega ministra dr. Vpkoslava Kukovca v avdijenci. Vla- dar se je osobito zanimal za gospodar- ske razmere mariborske oblasti. š ČETRTI IZKAZ DARIL ZA TILLERJEVO KOČO V LOGARSKI DOL1NI. Nabrali so: g. Matko Šmid, baucni uradnik, Celje 200 Din; g. An- ton Zdolšek, učitelj, Celje 184 Din; g. Filip Vrtovcc, drogerist, Celje 1.15 Din; g. Alojz Mastnak, trgovec, Celje 80 di- narjev. Darovali so: Južnoštaj. hranil- nica v Celju 5000 Din; g. Jos. Ceplak iz Gornjega grada 40 dolarjev, to je 2200 Din; g. H. Woschnagg, toyarnar iz Šoštanja 2000 Din; po 100Ö Din: Celjska posojilnica in Zvezna tiskarna v Celju; po 500 Din: Ljudska posojil- nica v Gelju, Fr. Kosenina, notar v Gornjemgradu in Podravska podruž- nica S. P. D. v Rusah; g. Kuss iz Ame- rike 10 dolarjev, to je G10 Din; Savinj- ska posojilnica v Žalcn 250 Din; Vran- ska posojilnica 200 Di:n; po 100 Din: ga. Fr. Trobej iz Gornjegagrada, kL je tudi bvezplacno speljala 5 vozov desk \-L Gornjegagrada h koči (vrednost 2000 Din,); ga. Angela Agnofa, trpcov- ka in ga, Gabrijela Žužek, obe iz Ljub- ljane. g. Fort. Remše iz Mozirja in ga. Kranjc, tr^ovceva soproga iz Celja. — Na.ilep.se darilo v vrednosti nad 10.000 dinarjev pa je poklonil neimenovani iz gornjegrajskega okraja. — G. Janez PiT-secnik pd. Matjaž, pos. iz Stangro- be pri Gornjemgradu je brezplačno speljat 1 voz desk iz Gornjegagrada h' koči; g. Čamernik, kamnosek iz Celja je daroval lepo mramornato spomin- .sko ploščo, g. Čuk iz Celja pa 10 kg oljliate barve za markiranje, a tiskar- na biatov Rode «fe Martinčič v Celju lopo spominsko knjigo. — Opromili so po eno sobo in podariTi oprcmo dru- stvn: g. Majdic, veletrgovec v Celju, s 6 posteljami; g. Kralj, ravnatelj poso- jilnice v Celju, s 4 posteljami in Celjski odsek Sav. podružnice sobo s 3 jipste- ljami. Po 1 sobo z dvema posterjama pn: g. dr. Jes'lic. knozo-škof Ijnbljanski, S'. dr. Zdolšek, odvetnik v Brežicah, tu- Stev. 94 »NOVA DOBAc Stran 3 ristovski krožek »Ojstrica« v Gelju ter ga. Trobej in g. Kocbek, oba iz Gornje- gagrada. — Vsein nabiralcem, daro- valcem in opremiteljem iskrena hvala. Savinjska podružnica S. P. D. v Gelju. Š RAZSODBA V PRAVDI PROTI ZVODNIGAM in lastnikom javnih his je po Stiri dni trajajočih razpravah bi- la v Zagrebu izrečena v torek. Pravda jo pokazala žalostno sliko in razgalila nesramne zvodnice, ki so spravljale zlasti mnogo stovenskih deklet, iskajo eik službo na Hrvatskeni, v sramotno suženjstvo. Obtoženke in obtoženci so bili obsojeni v zapor od šest tednov do šest mesecev. g VOJAŠNIGA NA SUŠAKTJ. Vojno ministrstvo je otvorilo vecji kre- dit za zgradbo vojašnice na Sušaku. s ČUDEN MENIH. V svetogorski samostan na Primorskem je hotel vstopiti 24-letni Adolf Škarabot, kate- rega je pater gvardijan sprejel pod streho. Za zahvalo je odnesel meniški pripravnik 2400 lir samostanske goto- vine in se i>zgubit. i PREMIŠLJEN SAMOMORI- LEG. V Trstu se je pognal v morje ne- znan človek z zvezanimi nogami in ve- likim kamnom okoli vrata. Iz čolnov so opazili na dnu nekaj, kar se jim je zdel'o. da bi moralo biti človeško truplo. Oz čas so potegnili truplo iz morja. Kamen za vratom tehta nad 20 kg. Pozneje so mrtveca spoznali za Melbi- jora Delia Vedova, 60' let starega, brez- poselnega reveža, ki je bil vrhu tega še bolan na živcih. i 27 UR V BORBI Z MORSKIMI VALOVI. Kakor javljajo iz Spllta, se je tain ponesrečila mala ladja, dolga 7 metrov, na kateri se je nahajalo pet oseb: Mato Markovie in njegov 13-letni sin, ter 3 ženske, ki so na otoku Žirje nabirale suhljad za kurivo. Ko sc je ladjica vracala v Zfarin, jo jo zalotil silen vihar in jo prevrnil. Štiri osebe so utonile, le lŠ-fetno Ivanko Jerko je retell parobrod »Sub.« društva »Oce- anija«, ki je plul iz Benetk v smeri proti Gružu. Rešil pa jo je šele nasled- njega dne na odprtem morju, 25 km oddaljeno od kopnega. Gelih 27 ur se je dekfica junaško borila z razburkani- mi. nioi'skiini valovi. i MILJONI ŠKODE RADI GIGA- RETE. V Čepinu v Slavoniji je nastal strašen požar, katerega je povzročil neoprezen kadilec s cigareto. Na podu knieta Stojana Stojkoviča je neki mla- tič vrgel v pleve tlečo cigareto, od ka- tere se je užgala sfama. V hipu je bil eel skedenj v plamenu. Ker so tudi Stojkovičevi sosedje mlatili, se je ogenj razširil na njihove pode in poslopja ter se je kmalu nahajato pol vasi v pla- menu. S skrajno požrtvovalnkn napo- rom se je posrečilo vaščanom požar omejiti, ter tako rešiti vas pred kata- strofo. Škoda pa vendar znaša po po- vršni cenitvi nekaj milijonov v di- nar jih. š BOJ Z VOLKOM. V vasL Gubra- nje pri Mostaru v Hercegovini se je splazil velik volk v ograjeni prostor kmeta Stojana Gabriča, kjer je imel spravljene svoje ovce in mu jih nekaj raztrgal. Na žalostno meketanje ubo- gih živali je prihi'te? Gabrio, da prežene volka Toda ta se je zakadil v njega, ga podrl na tla in ga močno ranil. Po hu- dom boju pa se je kmetu konono ven- darlo posreeilo vreči volku okoii vratu zanjko, nakar jo je zadrgnil in volka zadavil. Š MORSKI PES V SPLITSKEM KANALU. Ribič Ivan Bandalovič je v splitskem kanalu blizu Drvenika v mre- žo ujel te dni mladega morskega psa, dolgega tri metre, ki tehta 70 kg. Lep eksemplar je bil izročen prirodostov- nerau muzeju v Splitu. Š PRVIPES VRH TRIGLAVA. Nfki ljnbljanski trgovoc je bil te dni na vrhu Triglava s svojim psom. Pes je hodil še precej dobro, le na nekaterih nevarnih in nerodnih mestih ga je mo- ral prijeti in nesti. Ko pa je bis pes na vrhu, je bil zelo vesel in je dal na ves gins duska svojemu turistovskemu raz- položenjn. g SMRT POD ŽIT0M. V selu Bi- ličani v Dalmaciji so je v hisi posestni- ka Pavla Švelja pripetila te dni težka nesroča. Nad sobo, v kateri so spall otroci, je imel kmet shrambo za žito. Ponoči se je strop nenadoma udrl in žito se je vsulo na spece otroke. Enega so srečno rešifi, dva pa sta se v žitu zadušila. Pro« odebclosti 2$Li STÄ »Vilfanov 5aj« äo^Äf.0 - Dobiva se v vseh Iekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem. pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilica 204. A. č s Ljudska pr»osvel a. 1 DUŠEVNA 1NTERNACI0NA- LA. Znana so i^rizadevanja po svetovni vojni, da se čim ožje zbližajo znan- stveniki, umetniki in drugi duševni de- lavci vseh držav civiliziranega sveta. Pripravljalna dela za mednarodno zve- zo duševnih delavcev so že skoro do- vršena; v večinii držav so že ustanov- ljene državne zveze duševnih delavcev, ki stopijo v mednarodno zvezo. Za to se zlasti toplo zavzemajo francoski in- telektualni krogi, ki so zainteresirali tudi francosko vlado. Ta je že dovolila priinerne kredite, da se osnuje v Pa- rizu mednarodni zavod, ki naj pospe- šuje delo intelektualne zveze in prak- tično izvršuje njen program. Krediti so sedaj še skromni, vendar pa se franco- ski znanstveniki in javni delavci nade- jajo, da jih bo mogoče že v bodočem proračunu toliko povečati, da bo mo- sol institut začeti s smotrenim delom. 1 FILM NOVE VRSTE. Iz Pariza je prišla senzacijonalna vest, da je končno razrešen davni problem plastič- nega filma. Obiskovalci biografov bo- do kmalu gledali filme, katerih figure ne bodo le slike na platnu, ampak se bodo gibale kakor žive osebe v prosto- ru. Poizkusi za plUstični film so stari že pol stoletja. Izumitelj najnovejšega in rnenda že definiti^Tiega načina v iz- delovanju plastičnega fiilma je mladi romunski inženjer Demeter Daponte, ki živi v Parizu in je po večletnem de- lu izpopolntf svoj novi projekcijski; aparat. Na zadnji seji^pariske Akade- mije znanosti je Daponte projektiral slike na platno drugo na drugo. Tako je nastala spočetka. razmazana slika, a genijalne naprave pred projektografi sliko izjasnijo, da je zelo nazorna. IVANA GANKARJA zbrani spi- si so začeli izhč51s:e dL^izssi-rx-e. jp&uzjpexlxiLe) Iot©r»ije- Olvarja akredltlve In Izdaja Kredftna plsma za m- In ftnozemstvo. Mi I. E. We ne ordinira do 5. septembra. Kupim rabljen, dobro ohranjen pianino in ], gosli Naslov v upravi lista. Lepa, velika nemeblirana soba z električno razsvetljavo in separiranim vhodom, se takoj odda w najem. Jog. Kirbisch, Celje. V zelo dobri hiši se sprejmeta dijak in dijakinja samo iz boljSe rodbine v popolno oskr- bo. Strogo nadzorstvo, dobra vzgoja in uporaba glasovirja. Vpraša se v upravi. ftntomja ?risWnil{ 3_2 pstiina pri „Jeknu" Cctjc, Kralja ?ctra «sta. Sppejemajo se abonenti za opoldan in zvečer po nizki ceni. — Dobra haloška vina in vedno sveže pivo- Dva dlfaka oz. dijaklnji se sprejmeta na stanovanje pri boljši rodbini v zvesto oskrbo. Glasovir na razpolago. Vpraša se v Kersnikovi ul. 5. Pianino vzamem v najem v Celju. Ponudbe pod L. A. na upravo. IGNAC ŠIMENC ščetarslvo Koda se živina 2-2 montofanshe posme in sicer: 1 bik, rojen 15. marca 1924 1 » » 27. junija 1924 1 » » 11. aprila 1922 PrvQvrstno pokolenje ! V Ietu 1924 je dajala ena krava povprečno 10 / mleka na dan. Krmljenje na paäniku. Živina je prosta tuberkuloze. Oskrbnfštvo graščine Neukloster Sv. Peter v Savinjski dolini. 3 Išče se 2 knjigouodkinja ki je obenem zmožna tudistrcjepisjain stenografije. Reflektira se samo na mar- ljivo moč, ki dokaže večletno prakso. Nastop takoj ali po dogovoru. Prednost imajo one gospodične, ki so bile že za- poslene v specerijski stroki. Ponudbe je poslati upravi iista pod šifro ,Služba\ Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti I Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernova uliea št. 15. 63-51 Iz maiega raste velikol Kleparstvo9 vodovodne inšta- lactje in i&aprava strelovodov Franlo Dolžan CELJE - Kralja Petra cesta - CEUE SprcjcmaVsadclazgoraj otnenjcnih stroH H^Hor tudl popraVila Postrcžba toena. C«ne ztnerne. Sotidua izVrjitcv. 401 100-41 Najboljše, najtrpežnejše in najcenejše , dežnihe yseh vrst, za- jamčcno solid- nega domačega izdelka po naj- nižjih cenah nudi le DEžniharna 10S. ÖRBH3EK CELJE, Hralja Petra cesta it. 25- PopravUa in preobleke izvršuje točno in solidno! Na drobno! 10—9 Na debelo! „INKRA" indLvnstx>ija. kravat D. Oerlini St C/omp. Celje» Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 12 Cene konkurenčne! Tedenski izkaz mestne klavnlce o klanju in uvozu od 17. VIII. do 23. VIII. 1925. Zaklana živina____________UVOŽeno H1ES0 V kfl_____ — rt : rt ra — I Hl e « ^S|'E*««il|:|««i Opomba Dečman Ferdinand------1------2 1----------225 103145 - - - Esih Matija ....------1-121—-----------_____ Friedrich Ivan ...-------------1 1------— _— — — ___ Gorenjak Josip . .----------1— 1------— — — — — — — — Hohnjec Viktor . .----------1 1 1 9 —— — — 45 300— — — T kravo za klobasičarja Janžek Marija . . .-----------------1----------— ~~ — — — — — Junger Ludvik . .----------2------10------— — — — — — — Kroflič Alojz ....------1-1 2---------------546-------------- Lapornik Ivan ...------2------31------— — ~~ — — — Rebeuschegg Franc------613-17 2----------247159 78 - — — Senica Karol . . .-------------1.1--------------— 82 ~ — — — Urbančič Adolf . .------3------3 1----------— 100-------------- Voisk Rozalija ...-------------321---- — — — _ — Zany Viktor . . . .----------2------6---------- 134 - 415 — _ — Zavodnik Alojzija -- 2-- 4 1------— — 114 — - _ _ Čoh Štefan . . . . —•-—¦ —--------------~~ — ~~ ~" ~ — — — Bernardi Drago . .------— —-----------------— — 56 — — — — Perc Karol . . ..---------------------1 — — — — — — — — — Reberšak Anton . .---------------------1 — — — — -— — — — — Robek Anton . . .---------------------2 - - - - 168 —------------- Lebič Fani.....----------------------------~— — ~~ ~ — ~~ — Plešivčnik Ana . .------------------------------------264- _-------- Žumer Josip . . . . —--------------------------------77 51 — — — — Permozer Anton . .------1— 1 1 2----------— — — — — — Leskošek lvan . . .-------------1 —------------------— — — — — Lesjak Franc ...-----------------------------------_______ Skoberne Fric . .-----------------------------------110— — — — — Potekal Ludvik . .-----------------2----------j----------------------------I Trškan Alojzija . .--------------------------------1— 1 — — — —— — Skupno . . .------|l7 19 1043J39------|-||793|l688|938| —| — |- Pupilarnowarea 1» Jairnokoplstsn denaiMti zavorii eeUakega mesta Mestna hranllnlca celjska UštanovlfeaA leta 1864. — P*d tntfnim držttvaJm taufxotmtvmm. IH laatni palaöl i>r*l kolodiropu. . V« _MUiJ_alCiil POMIm Urvrinlelo nal_alanlneje. hltro In toe- I _o. UgodB» *-»re-Rwv&_Je. Polamfla In nasvelä brexplacuo, ¦ Vrvdaoet nxervnib n&kladov wad «Ton 2fii.OOO.OOO*—. Za hranifne vloge jainä mesto Oelje s ceiim svojim premoženjem in i vso svojo davSno močjo. ^ _? 8_flfe&'uTiska in izdaja Zvezna tiskarna v Celju. Za tiskarno odgovarja Milan Öetina v Celju. Urejuje Vintto V. Gaberc v Celju.