OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
vol. xxx. — leto xxx.
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), AUGUST 14, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 15S
DomaČe vesti
Na operaciji
V Glenville bolnišnici se nahaja Mr. John Logar iz 1035 Creekview Ave., ki se je moral podvreči ponovni operaciji, želimo mu, da bi kmalu okreval in se zdrav vrnil na svoj dom!
Pozdravi
Mrs. Caroline Gulich in njena sestra Mrs. Matilda Vidmar pozdravljata vse svoje prijateljice in znance s obiska v Chica-gu in Lemontu, odkoder ste se podale v Indianapolis, Ind. Prav posebno se zahvaljujeti Mrs. Frances Urbančič v Indianapo-lisu za fino postrežbo ter Mr. Joseph Pushnerju, ki jima je razkazal tamošnji Slovenski dom, kjer so se prav dobro zabavali.
Poroka
V soboto se bosta poročila Miss Dorothy Rossa in Mr. Pete Janes iz 14501 Sylvia Ave., sin Mrs. Mary Kaluza. Poroka se bo vršila v cerkvi Marije Vnebovzete ob 9. uri, poročna slavnost pa zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., nakar se bo mladi par podal na ženitovanjsko potovanje v Ca-lifornijo. Čestitamo!
Piknik Prog. Slov.
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk prijazno vabi na piknik v nedeljo popoldne na SNPJ farmi. Ženske bodo pripravile vse najboljše, da bo zabava čim bolj prijetna za vse navzoče. Igrala bo izvrstna godba, okrepčila bodo prvovrstna in za balincarje bo tudi dovolj zabave.
Se obeta uteha
Za jutri nam obeta vremenski urad nekoliko utehe pred silno vročino, ki vlada zadnjih par tednov. Za danes zvečer se napovedujejo plohe, ki bodo nekoliko ohladile oeračje.
Nadaljne obtožbe proti groceristom
Odkar sta bila aretirana Richard Vura in Michael Sef-chick, ki sta pod krivo pretvezo izsiljevala denar iz žensk v verižni trgovini na Miles Ave., s6 je oglasilo kak ducat drugih gospodinj, ki pripovedujejo, kako so bile z grožnjami, da bodo pro-sekutirane, tako prestrašene, da so lopovski dvojici plačale večje vsote denarja.
Redna seja
Jutri večer ob osmih se vrši redna mesečna seja društva Washington, št. 32 ZSZ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Članstvo je proše-no, da se udeleži polnoštevilno.
Nov grob
john lukac
Po dolgi bolezni je preminil John Lukač, star 67 let, stanujoč na 9607 Prince Ave. Doma je bil iz vasi Orehek, fara Slivja na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti. Bil je član društva sv. Jožefa, st. 146 KSKJ. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frančiško, hčer Mrs. Frances Zakrajšek, vnuke in brata Franka, v stari domovini pa brata Antona in sestro Ivano. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 9.30 uri iz Fer-foliatovega pogrebnega zavoda na 9116 Union Ave. v cerkev sv. Lovrenca in nato na Calvary pokopališče.
Zed. države zanikujejo, da se izvaja ekonomska blokada proti Jugoslaviji
WASHINGTON, 13. avgusta—Ameriška vlada je danes zanikala obtožbo maršala Tita, da Zedinjene -države izvajajo ekonomsko blokado proti Jugoslaviji, obenem pa je državni tajnik Marshall poslal sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu pritožbo z ozirom na zastoj, ki je nastal v zvezi z delom za ustanovitev vlade v Koreji.
Izjavo glede obtožb od strani*	' '
maršala Tita je podal nadome-stujoči državni tajnik Robert A.
Lovett, medtem ko je tajnik Marshall direktno obtožil Sovjetsko zvezo, da je odgovorna za zastoj, ker ne dovoli Korejcem, da bi poverjeništvo imelo besedo pri razgovorih za formiranje vlade.
Državni department je z ozirom na obtožbo maršala Tita, da Amerika skuša Jugoslavijo ekonomsko odrezati od sveta, odgovoril, da je Jugoslavija odklonila povabilo na konferenco, ki je razmotrivala Marshallov načrt za obnovo Evrope.
Z ozirom na obtožbo, da je stališče Zedinjenih držav in balkanskega pododbora Združenih narodov povzročilo napetost med jugoslovansko-grških odno-šajih, je Lovett izjavil, da "so dejstva preveč dobro znana, da bi se o teh trditvah moralo komentirati."
f
Izjava potem zavrača Titovo obtožbo, da Amerika tekom ži-vežne krize ni hotela dati Jugoslaviji žita, da je Amerika zavirala jugoslovansko obnovo, da so Zedinjene države zavrnile prošnje za lend-lease zaloge, in da brez-vzroka držijo 4 milijonov dolarjev jugoslovanskega zlata.
Oče družine priznal umor v parku
Včeraj popoldne je bil aretiran Christian Van Dalen, star 29 let in oče dveh malih deklic, ki je dve uri po aretaciji izpove-da je preteklo soboto zvečer *^oril 31-letno Mildred McKel-katere pretepeno truplo je bilo naslednji dan najdeno v Brookside parku.
Policija je dognala identiteto morilca s pomočjo ročnega ra-dio aparata, katerega je običajno nosil s seboj. Po izpraševanju raznih oseb, ki so ga v soboto večer videle v raznih gostilnah v okolici W. 25 St., kjer je popivala na isti večer tudi umorjena ženska, so detektivi šli na Van Dalenov dom in ga našli v postelji.
Kakor se poroča, je bil areti-ranec med spraševanjem tudi vprašan, kaj se je zgodilo s prstanom umorjene ženske, ki ga ni imela na roki, ko je bilo najdeno truplo. Van Dalen je te-daj segel v žep in izročil prstan detektivom.
Zedinjene države vidijo "rdečo zaroto" na Grškem
LAKE SUCCESS, N. Y., 12. avgusta — Zedinjene države so danes obtožile komuniste, da se skušajo polastiti Grčije iiji zagrozile, da bodo nastopile izven Združenih narodov, ako bi Sovjetska zveza poskusila z vetom preprečiti akcijo "za po&iirjenje Balkana."
Ameriški zastopnik pri Varnostnem svetu Herschel V. Johnson je formalno naznanil, da bo Amerika balkansko vprašanje predložila prihodnjemu zasedanju zbornice Združenih narodov. Ako se ta akcija izjalovi, ker bi Rusija nastopila z vetom, je dejal Johnson, tedaj se ne bo moglo preprečiti, da bi zapadne države ne podvzele "individualne ali kolektivne akcije" v svrho aatrtja tega, kar je on imenoval "komunistično zaroto za vsiljen je manjšinske totalitarne vlade grškemu narodu."
Johnson je med ostalim rekel, da so Albanija, Bolgarija, Jugoslavija in komunistična stranka v Grčiji- "partnerji" v tozadevni zaroti.
Ameriški zastopnik je predložil nov predlog kot nadomestilo za od Rusije vetirani načrt za opazovanje meje, po katerem bi se tri severne države obtožile agresije proti Grčiji, s pozivom, da s to "agresijo" takoj prenehajo.
(Stališče ameriškega zastopnika je v očitnem nesoglasju s poročilom ameriškega časnikarja Daniela De Luce-a, ki je pred par dnevi na licu mesta ugotovil, da ni na jugoslovansko-grški meji nobenih vojaških edinic z izjemo navadnih mejnih straž in da življenje v jugoslovanski obmejni pokrajini teče mirno in normalno, brez kakršnih kolih znamenj, da se vodijo kake oboroževalne akcije).
AMERIŠKI ČASTNIK POROČIL HČER JAPONSKEGA DIPLOMATA
YOKAHOMA, 14. avg. — Danes sta se tukaj poročila 21-letna Pia Kurusu, hči bivšega japonskega poslanika S a b u r o Kurusu-a, in ameriški poročnik Frank White iz Somerseta, Pa.
Oče neveste je bil poslanik Japonske v Washingto-nu, ko je bil izvršen za-vratni napad na Pearl Harbor, iu se je bag tedaj pogovarjal z ameriško vlado glede "miru" med Japonsko in Zedinjenimi državami.
Poročna ceremonija je bila civilna in se je izvršila v poslopju anieiiškega konzulata. Ženin je časnikarjem rekel, da želi, da bi se ju fotografiralo, ko sta od-liajala iz konzulata.
Jugoslavija je žrtev obrekovanja, pravijo duhovniki iz Zed. držav
Delavska kontrola v Angliji odobrena
Delavske unije in delodajalci se izrekli za nujnostni zakon
gospodinja, ki skrbi
za svojega najemnika
WETHERSFIELD, Conn., 9. avgusta—Mrs. Frank lacino je danes plačala globo $30, ker je v tej že itak hudi vročini naložila ogenj v furnezu, da bi tako nekega svojega najemnika spravila iz stanovanja. Toplomer je v stanovanju najemnika kazal 110 stopinj. Preteklo zimo pa je ta skrbna gospodinja bila kaznovana z globo $25, ker ni preskrbela toploto v stanovanju istega najemnika.
omet v gledališču padel na gledalce
AKRON, 13. avg. — Danes je v kino gledališču State med predstavo padel omet s stropa, pri čemur je bilo pet oseb poškodovanih. Ostali gledalci, kakih 45 po številu, so ušli vsem poškodbam. Panika je bila preprečena, ker ob času nesreče ni bild mnogo ljudi v gledališču.
LONDON, 13. avgusta — Delavska vlada je danes pospešila akcijo za uveljavljenje novih drastičnih oblasti, ki so ji bile poverjene v parlamentu, da se najde izhod iz obstoječe gospodarske krize, medtem pa je konferenca delodajalcev in delavskih unij dala pečat bdobrenja vladni odredbi, s katero bo vlada v omejenem obsegu kontro-rigirajo v industrije, ki se jih smatra bistvene važnosti za deželo.
V smislu te odredbe bo vlada od 1. oktobra dalje usmerjala vse delovne moči dežele potom že obstoječih vladnih delavskih posredovalnic. Te agencije bodo imele oblast, da delovne moči dirigira v industriji, ki se jih smatra bistvene važnosti za deželo.
Možje in ženske, ki so uposle-ni v profesionalnih upravnih ali eksekutivnih poslih, so izvzeti, kakor tudi pristaniški delavci in mornarji, katerih najemanje je že sedaj regulirano potom industrijskih dogovorov.
Istotako se že nahajajo pod vladno kontrolo delavci v premogovnikih, p o 1 j e d e 1 stvu in gradbenih in civilnih inženirskih podjetjih.
paragvajski bebeli prodirajo naprej
POSADAS, Argentina, 11. avg. — Paragvajska vlada je priznala, da rebeli prodirajo in ,da so dospeli že v predmestja Asunciona, glavnega mesta. To je skoro odrezano od ostalih krajev države. Ljute bitke med rebeli in vladnimi četami divjajo v predmestjih.
ponuja $3,000 nagrade za izgubljenih $11,800
NEW YORK, 13. avgusta— Prekupčevalec rabljenih avtomobilov Frank Wortonberg iz San Francisca je danes izjavil, da je pripravljen plačati $3,000 nagrade osebi, ki mu vrne port-felj, katerega je pozabil na vozu podzemske železnice. V portfelju se nahaja $11,800 v gotovini.
Naročajte, širite "Enakopravnost!"
in čitajte
angleška delegacija na poti v ameriko
LONDON, 13. avgusta —Za-kladniški department je danes naznanil, da se nahaja na poti v Zedinjene države 12 mož broječa britska delegacija, ki se bo pogajala K ameriško vlado glede olajšanja pogojev posojila, ki ga je Anglija pred letom dni dobila tukaj.
amerika prodaja letala braziliji
WASHINGTON, D. C. — Dr zavni department je razkril, da je Amerika prodala 99 bojnih letal Braziliji v juniju. Za leta la je dobila $1,194.500, stala pa so jo $12,903,645.
PROTIDELAVSKI ZAKON NEUSTAVEN. PRAVI DELAVSKA FEDERACIJA
WASHINGTON, D. C., 11. avgusta. — Federalni del; vski odbor je izjavil, da so klavzule v pogodbah med delavci in delodajalci, katerih namen je izognitev odškodninskim tožbam na podlagi Taft-Hartleyevega zakona, legalne, a se jih ne more enforsirati.
Take klavzule so v pogodbah med rudarsko unijo UMWA in operatorji ter, med avtno unijo in Ford Motor Co. V obeh slučajih so se prizadete stranke obvezale, da bodo same izravnale razlike in prezrle določbe protidelavskega zakona.
HARTFORD, Conn., 11. avg. - Državna delavska federacija in krajevna unija ADF trdita, da je protidelavski zakon neustaven. Objavili sta oglas v tukajšnjem listu s pozivom, naj volilci porazijo senatorja Tafta in kongresnika Hartleya, avtorja protidelavskega zakona.
Uradniki federacije so izjavili, da je oglas preizkušnja legalnosti provizije proti-delav-skega zakona, ki prepoveduje unijam trošenje denarja v političnih kampanjah.
Pred odhodom poudarili, da obstoja popoL
dežele so iznova voslaviji danes "ska svoboda
Sprejem Madame Peron v Švici
Kakor je bilo 5. avgusta poro-čano iz Bema, je bila Evita Peron, žena Juan D. Perona, predsednika Argentine, sprejeta v Švici uradno po vseh tozadevnih predpisih, a po drugi strani pa je bil avto, v katerem se je vozila z zunanjim ministrom M. Pe-titpierre, obmetan s kamenjem in paradižniki, ki- pa niso zadeli nje, so pa oškropili zunanjega ministra in par drugih oseb v uradnem avtomobilu.
Ker je bilo rečeno, da so metali kamenje in paradižnike neki člani švicarske delavske stranke, ki so bili tudi aretirani, je Švicarski federalni svet izrekel Peronovi obžalovanje nad incidentom, pblicija pa je izjavila, da je bil eden aretiran moški "momentalno iz reda." Kamen, ki ga je tisti moški zagnal pa je razbil sprednjo šipo pri avtu.
dokaz temperence
DENVER, Colo. — V tukajšnjem mestu živi zakonski par pod imenom Robert C. Beers in njegova žena, Laura Beers. Oba sta zagrizena pristaša tem-perenčne stranke. Sedaj sta vložila pri tukajšnjem pokrajinskem sodišču prošnjo — za iz-premenitev njunega rodbinskega imena v Bartell, kajti sosedje so ju vedno šaljivo pozdravljali s znanim pozivom "two beers up", kateri ziv je slišati v vsakem saloonu, kjer se ljudje krepčajo z pivom.
kongresnik ramey izključen iz unije
TOLEDO, O., 9. avg. — Kon-gresnik Homer A. Ramey, republikanec, je bil izključen kot član unije državnih, okrajnih in mestnih uslužbencev ADF. Izključitev so zahtevali uradniki unije, ker je Ramey glasoval za Taft-Hartleyev protidelavski zakon.
BEOGRAD, 13. avgu testantovskih duhovnikov, Jugoslaviji, je danes podala vtisov v deželi, v kateri je r slavij a žrtev potvarjanj in la. rejo brez vsakega pridržka iz j popolna verska svoboda.
V izjavi, katero so podpisali' vsi člani delegacije, je med ostalim rečeno:
"Kar smo videli, nas je globoko prepričalo o potvarjanjih in enostavnih lažeh, ki danes povzročajo slabo voljo napram Jugoslaviji, katere zgodba, brez prjmesi politične in cerkvene propagande, bi morala biti deležna simpatičnega in informiranega zanimanja svetovnega javnega mnenja."
Negacija ameriških pro-^ dva tedna mudila v lo izjavo glede svojih ^a je današnja Jugo-zemstvu, in da mo-' v deželi obstoja
Nihče ni bil obsojen radi verskega prepričanja
Soglasna izjava delegacije potem nadaljuje:
"V luči tega, kar smo videli in na podlagi našega povpraševanja, želimo izjaviti brez pridržka, da v Jugoslaviji danes obstoja popolna svoboda bogoslužja in spoštovanje za verska I lOfT	llKifih \r prepričanja in ustanove. "oCU UUllIll V
"Duhovniki, ki so bili sojeni j IZgrcdlll V Indiji in spoznani za krive, niso
dela pa da vrši jugoslovanska mladina.
Delegacija se je iz Beograda podala v Prago, kjer se bo razcepila. Nekateri bodo ostali še nekaj časa v Evropi, drugi pa se vrnejo domov.
Franc Snoj obsojen, na sedem let zapora
BEOGRAD, 12. avg. — Med onimi, ki so bili obsojeni pri špijonskem procesu v Ljubljani, je bil Franc Snoj, član narodne skupščine. On je bil aretiran, ko je bila obravnava že v teku, ko so bili podani dokazi, da je bil zvezan z grupo, kateri je stal na čelu prof. Boris Furlan.
Snoj je bil obsojen na sedem let zapora.
bili
kaznovani radi verskega prepričanja, temveč kot posamezniki, ki so zakrivili zločine proti' ljudstvu, za katere so bili moralno odgovorni. Med te spada očitno tudi zagrebški nadškof Alojzij Stepinac, katerega smo obiskali v ječi, kakor tudi drugi menihi in duhovniki, ki so pripadali gibanju Ustašev in ki so podpirali lutkarsko hrvatsko državo za časa Paveliceve-ga režima."
Delegacija je prišla v Jugoslavijo na povabilo jugoslovanske vlade in tekom svojega obiska potovala širom dežele.
Ameriški duhovniki niso govorili s papeškim nucijem v Beogradu škofom Joseph P. Hur-leyem in tudi ne s patrijarhom srbske pravoslavne cerkve, ker sta bila oba odsotna iz mesta. V Zagrebu so govorili z mon-signor jem Svetozar jem R i t i -gom, ki zavzema uradni položaj pri hrvatski vladi.
So svobodno govorili s komurkoli so želeli
Dr. Guy Emery Shipler kot vodja delegacije je poudaril, da je grupa potovala svobodno in lahko govorila s komurkoli je želela, brez navzočnosti vladnih zastopnikov.
Z ozirom na odredbo ameriške vlade proti potovanju Ame-rikancev v Jugoslavijo, je delegacija izrazila dvom, da je bila ta odredba potrebna. Eden izmed članov delegacije je izjavil, da so tekom potovanja srečali mnogo tujezemcev — Dancev, Čehov in Angležev — in so se vsi svobodno kretali.
Obiskali so tudi mladinsko progo in govorili z mladinskimi brigadami iz inozemstva ter se prepričali, da so mladinci res delali prostovoljno. Omenili so med ostalim mladinsko brigado iz Skandinavije, katere člani so jim povedali, da tujezemci vršijo le lahkejša dela, vsa težja
LAHORE, Indija, 14. avg. — ilzza včeraj zgodaj zjutraj je to mesto, ki je prestolica province Punjab, pozorišče velikih spopadov med muslimani in hindu-stanci, tekom katerih je bilo ubitih najmanj 153 oseb. Več mestnih delov se nahaja v plamenih.
Provinca Punjab se ima v soglasju z načrtom za razdelitev Indije v Hindustan in Pakistan, razkosati na dva dela, in napetost, ki obstoja v zvezi s pričakovanim poročilom razmejitvene komisije, se drži odgovorno za izbruh nasilja, ki je največje, kar jih je bilo v teku zadnjih pet mesecev.
Tako muslimani kot hindu-stanci se boje, da bo ozemlje, ki ga smatrajo za svoje, izročeno nasprotni strani.
zasebna trgovina z japonsko pred obnovo
WASHINGTON, 12. avgusta —Svet 11 držav za Daljni vzhod je danes naznanil, da bo kmalu odobrena zasebna trgovina pod strogim nadzorstvom gen. Mac-Arthurja med Japonsko in ostalimi državami.
mehika legalizirala hazardne igre
MEXICO CITY, 13. avg. — Danes je bil izdan predsedniški dekret, s katerim se je legaliziralo vse hazardne igre z izjemo rulete in kart, v prestolnici in v Spodnji Kaliforniji.
Prva pevska vaja
Mlad. pev. zbora SDD na Waterloo Rd.
se bo vršila
V ČETRTEK OB 5. URI POP.
Poučevala bo Mrs. Anna Vadnal Starši so prošeni, da pošljejo «voje otroke, da se ohrani lepo slovensko petje.
stran 2
enakopravnost
14. avgusta 1947
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta);
For One Year—(Za celo leto) —-
For Half Year—(Za pol leta) ——-
For 3 Months—(Za 3 mesece) —-
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece) --
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve);
For One Year—(Za celo leto) ——---$9.00
For Half Year—(Za pol leta) —--5.00
Entered as Second Class Matter April 20th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
04
OBETAJOČI ŽARKI
Odnašaj i med Zedir.^nimi državami in novo federativno republiko Jugoslav/je so bili zadnja leta zelo hladni, v več slučajih celo sovrfaini. Zadnja leta se po ameriškemu tisku vodi tako silovit'? propagandna gonja, da se lahko reče, da je ni države, katero bi se bolj napadalo kot je baš Jugoslavija. Iz dneva v dan se to novo Jugoslavijo obre-kuje, žali, prikazuje v luči najbolj ordinarne propagandne gonje in v histeričnemu vpitju najbolj zagrizenih sovražnikov te mlade in nadebudne dežele, ki si je z ogromnimi žrtvami izvojevala svojo nacionalno in ekonomsko svobodo, se pridružujejo celo uradni predstavniki Zedinjenih držav. Toda največjo odgovornost za to sovražno stališče in razširjanje te navadne propagandne gonje proti Jugoslaviji je za pripisati elementom, ki jim progres sveta in prijateljski odnošaji med posameznimi državami sveta, nikakor ni v računu. O Jugoslaviji se je pričelo širiti laži celo ko je ta Jugoslavija na strani Zedinjenih držav in ostalih svobodoljubnih narodov sveta vodila svojo težko borbo proti skupnemu sovražniku človečanstva. Niti takrat, ko so junaški partizani pod vodstvom maršala Tita čistili svojo domovino od tujega in domačega sovražnika, niti takrat se tej Jugoslaviji ni prizanašalo. Jezuitski elementi, ki v temi nevednosti delujejo, seje jo razdor in sovraštvo, so tudi takrat bili ne na strani jugoslovanskega ljudstva, ampak na strani raznih domobrancev, ustašev, križarjev in četnikov, ki so' skupaj z nemškimi načisti in italijanskimi fašisti tvorili enotno fronto svetovnega fašizma. In jasno je, da tudi ti zagovorniki teh domobrancev, belogardistov, ustašev, križarjev in četnikov niso mogli biti nič boljši kot so bil^ njih krvavi somišljeniki tam. Sedaj, ko so doživeli svoj poraz v novi Jugoslaviji, so pričeli s svojo borbo s pomočjo intrig in obrekovanja, s pomočjo širjenja laži in sejanja sovraštva proti jugoslovanskemu ljudstvu iz tuje-zemstva, v upanju, da se bodo zopet polastili svojih korit, ki so jih v Jugoslaviji izgubili. K temu je še za priključiti močne reakcionarne skupine, ki v histeričnemu strahu pred Sovjetsko zvezo in mladim državam vzhodne Evrope, huj-, ska j o na novo svetovno vojno. Ni to glas ameriškega ljudstva, ki se dviga proti novi Jugoslaviji, proti Sovjetski zvezi, ali pa proti katerikoli državi vzhodne Evrope. To je glas najbolj črne reakcije, ki se nikakor ni pomirila s svojim porazom v drugi svetovni vojni, kajti ni bila samo nacistična Nemčija, ali pa fašistična Italija, ki je v zadnji vojni bila poražena. V zadnji vojni je bila poražena reakcija celega sveta, toda ta reakcija navzlic porazu ni defi-nitivno uničena. Vidimo, da, fašizem ponovno <^viga glavo. Vidimo,, da se močne skupine v Zedinjenih državah, ki so bile na strani fašizma in reakcije polaščajo vse večjega vpliva v deželi, vidimo, kako se je pozabilo na žrtve fašizma, in kako se je pozabilo "ha fašistične zločince, kako se zopet vršijo poizkusi za obnovo nemške agresije in kako se zatirajo progresivna gibanja.
Razumljivo je, da so najbolj progresivne dežele tarče najbolj strupenih napadov. Med te najbolj progresivne dežele spada tudi nova Jugoslavija.
Skozi to atmosfero sovraštva in propagandnih laži pa je zadnje čase prodrl žarek, ki nam vliva nove nade, da utegne priti do izboljšanja odnošajev med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo. Dopisnik ameriške agencije "Associated Press" Dani»l De Luce, ki je nedavno pobil laži proti Jugoslaviji, kar se tiče vesti o "nekemu vojnemu pod-žiganju na grški meji," je zopet poslal poročilo in sicer iz Beograda. Luce piše, da so se odnošaji med Zedinjenimi državami in FLR Jugoslavijo zadnje čase izboljšali in da se še vedno izboljšujejo. Največ nade polaga Luce v novega ameriškega ambasadorja v Beogradu, ki da lahko dosti stori, da se preprečijo nesporazumi in ustanovijo taki odnošaji, ki bi bili v soglasju z čuti tako ameriškega kot jugoslovanskih narodov. Luce pravi, da zunanji turisti lahko svobodno potujejo po Jugoslaviji in da jo vedno več in več turistov poseča. Svobodno potujejo in lahko vidijo karkoli želijo. Kot-pravi de Luce, Anglija uradno spodbuja svoj narod na potovanje v Jugoslavijo, ter pristavlja, da so "sedaj edino Zedinjene države, ki niso sigurne za 'varnost' svojih državljanov."
Poleg tega optimističnega poročila je še eden zelo važen doprinos za izboljšavo odnošajev med Jugoslavijo
SANS se naj še bolj razširi po naselbinah
Druga konvencija Slovenskega ameriškega narodnega sveta je med drugim ukrepala tudi o vprašanju, kako povečati, po-krepiti in zboljšati našo organizacijo ter razširiti njen delokrog na čim širše mase slovenskega priseljenega in tu rojenega naroda. Delegacija se je zavedala, da je močna, konsolidirana in čim reprezentativne j ša organizacija v stanju vršiti veliko in potrebno delo, za katerega je bila ustanovljena.
Mnogokrat je bilo že poudarjeno, da je SANS ameriška organizacija ter da dela v prvi vrsti za korist in v interesu naših lastnih rojakov in njihovih potomcev v Ameriki ter da potom tega dela koristi tudi našim bratom in sestram v naši stari domovini. Vsi si želimo boljših delavskih in sploh družbenih razmer v Ameriki. V skrbi smo glede svetovnega miru, vznemirjeno opazujemo svetovno politiko, ki sili vedno bolj nasprotno novemu prelivanju krvi. Potrti in zaskrbljeni zasledujemo domačo in našo zunanjo politiko in se vprašujemo, ali je za dosego teh namenov pretrpel demokratičen svet toliko krvavih žrtev?
Navadni ameriški človek se ne strinja s temi razmerami in tudi slovenski Amerikanci, ki mislimo pošteno in delamo odkrito, se zavedamo, da pride do izboljšanja položaja in do zaželjenih izprememb le tedaj, če se zanje borimo in zmagamo. Jugoslovanski narodi so s svojo borbo najbolj dokazali, da ni sile na svetu, ki bi premagala državo, koje ljudstvo je zgradilo svojo moč na podlagi narodne enakopravnosti, bratstva in edinstva. To je pokazal tudi ostali svobodoljubni svet v svoji borbi proti nacifašizmu. In v medvojnih letih smo tudi Amerikanci južno-slovanskega porekla pokazali, kaj lahko doseže organizirano delo, ako vlada med nami bratska solidarnost in edinstvo.
Tako organizirano delo je treba poživeti in poostriti posebno sedaj, ko smo po triletnem delovanju na polju pomožne akcije postali nekam utrujeni in mehkužni ter podvrženi neoprez-nosti. Druga konvencija SANSa je začrtala po svojih resolucijah in drugih zaključkih jasno pot, po kateri je treba korakati. Delo, ki nas pa čaka na tej poti, pa bomo lažje izvajali le tedaj, ako se vse naše podružnice vrnejo k aktivnemu delu, pridobivajo čim večje število novih članov, se ustanavljajo nove podružnice ter še na vse druge načine pomagamo glavnemu odboru z agitacijo v naših naselbinah. Da se pride do večjega razmaha, je konvencija spremenila tudi gotove določbe pravil, ki bodo pripomogle podružnicam razviti čim večje gibanje. Ta pravila smo razposlali vsem podružnicam.
Članarina za navadne člane je ostala $2 letno. Ker pa nekateri člani plačujejo večje vsote, smo te razdelili v podporne člane, ki plačujejo po $5 letno, ter na častne člane, ki plačajo letno $10 ali več.
Samostojna podporna in kulturna društva, klubi in zbori, narodni domovi, centralne organizacije in njim podrejena društva in federacije ter ostale gospodarske, prosvetne, kulturne in politične organizacije lahko tudi postanejo član SANSa in podružnice, ako se zavežejo plačevati primerno vsoto mesečno, polletno ali letno za SANSovo upravo. Dasi je sedaj že mnogo društev in drugih ustanov včlanjenih v SANSovih podružnicah, še vedno ostaja večje število organiziranih skupin, ki se sicer strinjajo z idejami SANSa, niso pa nikjer pridružena. Vse te skupine so vabljene, da se nam pridružijo kot člani. Ne smelo bi biti ene napredne organizirane skupine, ki bi ne bila v okrilju SANSa.
Poleg tega določajo pravila, da imajo priliko postati člani SANSa tudi posamezniki, ki ne spadajo v kako podružnico in ki bi plačevali svojo članarino direktno v glavnem uradu SANSa. (Naš naslov je: SANS, 3424 W. 26 St., Chicago 23, 111.)
Za bodoče so tudi pogoji za zastopstvo na SANSovih konvencijah olajšani. Vsaka podružnica ali samostojna organizacija itd. bo imela pravico do enega delegata, ako je prispevala v medkonvečni dobi ne manje kot $5 za upravo SANSa.
Pozivamo torej vse naše podružnice, odbornike in posamezne člane, da organizirajo svojo lastno kampanjo v svojem okrožju za pridobivanje čim več novih članov. Naj vas ne zastavlja nobena grozqja ali pret-nja, bojazen ali malodušnost, kajti gre za zaščito vaših lastnih interesov, za katere se ne bo boril nihče drugi, ako se ne boste zavzeli zanje sami. Naša naloga je^ zgraditi najprvo solidarnost in edinstvo zavednih Amerikancev slovenskega porekla in se povezati z drugimi progresivnimi ameriškimi silami in preko njih skleniti prijateljstvo z rojstnimi deželami v Evropi.
Tako zgrajena sloga, bratstvo in prijateljstvo bo največji pogoj za izgraditev svetovnega miru ter za bratsko sožitje naše Amerike z državami, s katerimi imamo krvne vezi. To bo tudi pogoj za uravnavo naše domače in zunanje politike ter za ohranitev in raztegnitev pravic, do katerih je ameriško delavstvo pošteno upravičeno.
To je pogoj za varnejšo in srečnejšo bodočnost nas vseh.
Mirko G. Kuhelj tajnik.
Zahvala in vabilo
Cleveland, O. — Zelo malo se sliši v javnosti od našega kluba. Je pač tako, kot povsod drugod, da vsakdo rad bere, a žal tistih je malo, ki bi tu in tam kaj opisali. Tako je tudi pri nas. Že celo poletje čakam, da se bo oglasil eden ali drugi ter kaj poročal javnosti o delovanju našega lovskega kluba. Žal, da tega ne stori nihče, zato pa naj mi bo oproščeno, da se danes drznem že vsaj jaz malo sporočiti.
Kdo in kaj je ta klub, ni treba še posebej omenjati, potrebno pa je, da se malo sporoči
in Zedinjenimi državami, to je obisk, ki so ga napravili Jugoslaviji ameriški duhovniki. Njih izjave so sicer bile pri-občene v le nekaterih časopisih in to večinoma v izčrpkih, toda navzlic temu so tudi te poštene in hrabre izjave ameriških duhovnikov močna klofuta vsem propagandističnihi lažnjivcem, ki so širili posebno v zvezi z verskim položajem tako ogromne laži o Jugoslaviji, da jih celo sam Goe-bels ne bi mogel prekositi.
Ameriško ljudstvo, ki je za časa vojne z velikim občudovanjem in prijateljstvom gledalo na jugoslovanske narode, bi prav gotovo z istim občudovanjem in prijateljstvom gledalo na te narode, ki si na ruševinah stare Jugoslavije dvigajo novo, sijajno in obetajočo domovino, če bi bilo resnično pravilno poučeno o dogodkih, ki se danes tam vršijo. Zato bi izboljšava odnošajev med Zedinjenimi državami in FLR Jugoslavijo, ki bi omogočila to nepristransko obveščanje in zveze, bila zelo koristna in potrebna.
javnosti, kako ta naš klub obstoji. Kakor je povsod, tako je tudi pri nas, da je klub tak, kakršni so možje-člani in pa "hats off to our men, three cheers for them!" kajti takih članov je malo, kot jih ima naš St. Clair Rifle Club. Celo poletje so vedno pripravljeni, da storijo to ali ono delo na klubovem posestvu, katero ni majhno in potrebuje veliko delavnih rok.
Posebno klubov predsednik Anton Novak vedno skrbi, kaj se bo izboljšalo. Tako je tudi zadnjo nedeljo, 10. avgusta, povabil vse člane, da naj pridejo na klubovo posestvo na delo, katero je še potrebno, da se izvrši. In vsa čast in hvala vsem tem članom, kateri so se v tako velikem številu odzvali ter izvršili ogromno dela. Bilo je nad 20 članov in dobrih delavcev, kar pomeni, da ima klub dobre člane in lepo bodočnost. In vsi ti delavci so naredili toliko, da vsi oni, kateri ste redno zahajali na ta prostor, se boste čudili, kako je bilo mogoče to storiti.
Zato naj bo v priznanje vsem tem članom, vam pa v vednost, da je vsem tem članom klub res pri srcu, kakor se vsakemu dobremu članu in lovcu spodobi.
Žal, da je preveč vseh teh imen, da bi jih tu našteval. Ne smemo pa prezreti mladih članov iz St. Clairja, a za te mi je pa res žal, da ne vem vseh imen, ker v resnici zaslužijo, da bi javnost vedela, kdo so ti mladi fantje, ki so šele zadnji mesec pristopili v klub, pa so storili največje in najtežje delo. Ako bodo v klub pristopali taki člani, tedaj se bo lahko še veliko bralo o St. Clair Rifle klubu.
Poleg ogromnega dela se je postavilo ter sezidalo tudi nov "trap-house," za kar se ima klub zahvaliti članoma John Urankar Jr. in John Pauli. Videti bi ju morali, kako sta zavihtela lopato in kramp in naenkrat je bilo izkopano, kar je bilo potrebno za zidavo.
Tem in vsem drugim se v imenu kluba zahvaljujem za ves njih trud in dobro voljo. Le tako naprej fantje, pa bo St. Clair Rifle klubovo ime lahko bliščalo in se pisalo z zlatimi črkami.
Mogoče se je ta ali oni čudil napisu tega dopisa, da je bila zahvala pred vabilom. Sedaj pa lahko vsak razume, da gre zahvala tem možem in farjtom, kateri so jo zaslužili.
Da se pa prepričate, da je res tako, kakor sem opisal, vas pa prijazno vabim, da pridete v nedeljo 17. avgusta na klubovo posestvo, kjer se bo vršil klubov letni piknik. Tam vam bo tudi z vsem postreženo in se nič ne bojte, da bi trpeli žejo ali bili lačni in sence je pa tudi še vedno dovolj. Največje zanimanje pa bo gotovo na strelišču, saj sedaj se bo lahko streljalo na dva kraja in za streljanje bo pet ali šest nagrad v gotovini.
Vabljeni so v prvi vrsti vsi člani kluba in njihove družine ter prijatelji. Vabimo pa tudi vse ostale lovske klube iz Cleve-landa, Lorain a in Barbertona. Na veselo svidenje na pikniku.
Član.
Apel Mladinskega pevskega zbora
Cleveland, O. — Naznanjamo staršem otrok, ki so člani Mladinskega pevskega zbora na Waterloo Rd,, da se bo pričelo s sezonskimi pevskimi vajami in sicer pod vodstvom naše bivše učiteljice Mrs. Anna Vadnal.
Prosi se vse člane zbora, da se gotovo udeležijo vaj. Priče-tek teh vaj je danes (četrtek 14. avgusta) ob 5. uri popoldan. Imeli bomo pevske vaje in otroci si bodo po svoji volji izbrali dan in kraj kamor želijo iti na izlet, ki bo prirejen v tem poletju.
Kot prejšnja poletja, tako bo tudi letos odbor zbora poskrbel, da bodo mladi pevci imeli
čim več zabave in razvedrila na tem izletu, pozneje pa seveda tudi pri vajah.
Torej ponovno apeliramo na starše collinwoodske naselbine, da svoje otroke v starosti 7 do 16 let nagovorijo in jih pošljejo v krog Mladinskega pevskega zbora. Ni vam treba skrbeti, če ne znajo dobro slovensko. Krasota melodije in besedilo pesmi je prvo, kar zbudi v mladini zanimanje za slovensko govorico.
M. Vidrich, tajnica.
Piknik in kampanja "Progresivnih Slovenk"
Cleveland, O. — V nedeljo 17. avgusta priredi krožek štev. 1 "Progresivnih Slovenk" velik piknik ter balincarsko tekmo na izletniških prostorih SNPJ. Tekme se bodo udeležili krožki^ št. 1, 2. in 3. Upamo, da se bomo ravno tako složno in veselo zabavali pri balincanju, kot smo se pri krožku št. 3 v Euclidu. Vse tiste, ki bodete balinale pri-
(Dalje na 3. strani)
O RAZNIH REČEH
M. I L J I N
Zgodovina čaja
čaju so pripovedovali, da je božanska trava, ter so priporočali popiti ga 40 do 50 čašic na dan, vsak čas podnevi in ponoči. Neki holandski zdravnik je sploh namesto drugih zdravil zapisoval sam čaj za vse bolezni.
V	resnici pa čaj sploh ni trava. Delajo ga iz listov čajnega drevesa. Potem pa čaj tudi ni zdravilo; močen čaj celo zdravju škoduje.
Čaj so prvotno pili samo bogati ljudje, saj je bil prav drag.
Za Č2jem je prišla kava. Francoski trgovci, ki so prihajali iz Turčije in Egipta, so že davno pripovedovali o tamošnjem čudovitem drevesu. Iz semen tega drevesa delajo Turki pijačo, ki se ji pravi "kaova" ali tudi "kota," in jo pijejo namesto vina v krčmah. Pijača preganja skrbi in clabo voljo, krepi želodec, ter daje človeku moč in zdravje.
Kaj kmalu je prišla kava na mizo francoskega kralja, kadar je imel povabljene goste, Za kraljem so potegnili knezi, za knezi grofije in baroni, za temi dvorjani z naslovi, pa drugi brez naslovov, ter trgovci, doktorji in odvetniki. Odprli so množico kavarn, v katerih so ljudje posedali cele dneve. Kar je prišlo v navado na dvoru, to je takoj postalo moda.
Kava pa je imela tudi nasprotnike. Eni so pravili, da se turška kava za katoličane ne spodobi. Drugi so trdili, da si je' minister Colbert ožgal z njo želodec, da kava krajša življenje, da od kave boli trebuh, da se od nje delajo čiri v želodcu in da je sploh vir vseh slabih počutkov.
Neka princesa pa je kar naravnost izjavila, da za nič na svetu ne bo pila "saj z vodo,"— tako je pravila kavi—,in da ima rajši kakor vse te zamorske pijače—dobro staro pivo.
Točno se da povedati, kdaj sta se kava in čaj prvič pojavila v Rusiji. Leta 1665 je zdravnik Samuel Collins zapisal carju Alekseju Mihajloviču recept. Tam je bilo rečeno:
Kuhana kava, Perzijcem in Turkom znana in po obedu navadna pijača, prekuhano listje kitajskega čaja—to je izredno zdravilo proti napenjanju, nahodu in glavobolu.
Čokolado so sprejeli s še večjim nezaupanjem kakor kavo. Pravili so, da bi s čokolado morali krmiti svinje, ne pa ljudi, ter trdili, da sežiga kri in celo ubija človeka.
Res, čokolada, ki jo je bil prinesel iz Mehike znameniti potnik Cortez, ni bila prav nič podobna sedanji čokoladi. Mehikanci so delali čokolado iz zmesi, koruze in popra, in" čisto brez sladkorja. Šele potem so začeli pripravljati čokolado, kakor jo imamo danes. Za ta namen pre-mlevajo bobe kakava, mešajo to moko s sladkorjem, z vanilijo in drugimi dišavami, in to vse močno stiskajo v ploščice.
Kako smo dobili vilice
V	dnevniku je zapisano to;
Ko Italijani jedo meso, se poslužujejo vil iz železa ali pekla, včasi pa tudi iz srebra. Italijanov nikakor ne moreš prisiliti, da bi jedli z rokami. Pravijo, da
je jesti 2 rokami grdo, ker vsi ljudje nimajo čistih rok. .
Preden je zapustil Italijo, si je Anglež nabavil take "vile." Vilice, ki si jih je kupil, so bile malo podobne našim vilicam. Imele so samo dva roglja, a ro-kaj, ki je imel na kraju za okrasek gumpico, je bil prav majhen, in ne mnogo daljši kakor roglji. Sploh so bile vilice bolj podobne ubiralu glasov za pevski zbor kakor pa pripomočku za jed.
Ko se je vrnil domov, je sklenil postaviti se s svojo pridobitvijo pred prijatelji in znanci. Bil je povabljen nekam n,a ob6d in tam je potegnil iz žepa vilice, da bi začel jesti po italijanskem načinu.
Vsi so zastrmeli vanj. Ko jim je pojasnil, kakšen čudež ima v rokah, se je vsem zahotelo, da bi si ogledali italijansko orodje za jed. Vilice so obšle vso mizo. Dame so se navduševale za elegantni izdelek, moški pa so sb čudili iznajdljivasti Italijanov, a vsi so kakor en glas sklenili, da so Italijani veliki čudaki, kajti nerodno je -jesti z vilicami.
Naš popotnik je ugovarjal in dokazoval, da ni lepo jemati si meso z rokami, kajti vsak niiiio-čistih rok. To je izzvalo splošno ogorčenje in zamero. Saj ta človek si menda vendar ne misli, da si v Angliji nihče ne umiva rok pred jedjo? In pa, kaj nam ni dovolj deset prstov, ki smo jih dobili od narave, da bi si morali nabavljati sedaj še dva umetna? Naj vendar pokaže, če je tako zabavno ubadati se s temi nerodnimi in grdimi vilami!	,
Mož je hotel pokazati svojo umetnost. A že prvi kos mesa, ki ga je vzel iz sklede, mu je cepnil z vilic na prt. Smehu in zbadljivim šalam ni hotelo biti konca. Bilo je tako, da je ubogi potnik moral svojo reč zopet skriti v žep.
Minilo je 50 let, preden so prišle vilice v Augliji v modo.
Marsikakšne bajke in legende so o tem, kako so se ljudje naučili zanetiti ogenj ali o tem, kdo je bil prvi kovač, in tako naprej. Pripovedujejo pa tudi, zakaj so začeli rabiti vilice.
Pravijo, da so vilice iznašli takrat, ko so začeli nositi velike čipkaste ovratnike.
Ti ovratniki so motili človeka, da ni mogel jesti. Podpirali so namreč podbradek in niso dopuščali, da bi jedec sklanjal glavo, ker je bila nekako posajena na velik krožnik. V takem ovratniku je kajpada bilo z vilicami udobneje jesti kakor pa z rokami.
To je najbrže vajka. Vilice so se pojavile, ko so začeli češče menjavati perilo in umivati se; to je pač bilo takrat, ko so ljudje začeli dobivati več smisla za čistočo.
Skoro isti čas kakor vilice sta prišla v modo tudi krožnik in za njim prtič.
Pri nas sta se pojavila h koncu 17. stoletja, čujmo, kaj je zapisal Meyerberg, ki je potoval takrat po Rusiji:
K obedu polagajo za vsakega gosta na mizo žlico in kruha, krožnik, prtič, nož in vilice pa dajejo samo bolj počaščenim gostom.
(Dalje v torek)
14. avgusta 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. Sušnih:
Iz starih Jesenic se oblikuje novo industrijsko mesto
Jesenice so staro delavsko naselje z zelo razvito železarsko industrijo*. Stari del Jesenic obsega napol lesne, ob vznožje hriba Mirce prislonjene hiše. Gradnja upravnih, trgovskih in stanovanjskih poslopij ni šla nikoli 'vzporedno z naglim razvojem železarske industrije in stalno naraščajočim železniškim in cestnim prometom.
Jesenice so v minuli vojni hudo trpele. Veliki anglo-ameriški letalski napad dne 1. marca 1945 je uničil središče mesta. Porušenih in težko poškodovanih je bilo okoli 130 upravnih, stanovanjskih in gospodarskih poslopij.
Središče mesta nudi še danes zelo žalostno sliko. Najlepše stavbe so bile porušene do tal ali tako poškodovane, da so jih morali pozneje izravnati z zemljo. Še uporabno gradivo je zdaj zloženo na velike kupe in čaka na zidarje, tesarje in delavce, ki bodo na izravnanem ozemlju zgradili moderna i|pravna poslopja, sindikalne in prosvetne domove.
dograjena prva hiša z 18 veliki- je nastopila v živinoreji. Toda iz
Regulacijski načrt za ta del mesta še ni izgotovljen v celoti. Za to veliko in važno delo je potreben daljši študij, da se ne bodo spet ponovile tako hude napake, kakor so se pri gradnji v letih 1900-1906 ob gradnji karavanskega predora, jeseniškega kolodvora in bohinjske železniške proge, napake, ki so razmaknile Jesenice ha, pobočja in na skrajne robove že itak preozke doline.
Načrt predvideva obnovo sedanjega težko poškodovanega postajnega poslopja in še znatno podaljšanje proti vzhodu. Poleg postajnega poslopja bodo v kratkem začeli graditi poštno poslopje, ki bo 35.5 metrov dolgo in 13.5 metrov široko.
Na nasprotni strani, kjer je prej stala Paarova hiša in obe železničarski stanovanjski hiši, bosta zgrajeni dve moderni upravni poslopji, nižje doli pa Sindikalni dom. Ta poslopja so zaenkrat najbolj potrebn^,, ker bodo služila splošnim ljudskim interesom.
Nova bolnišnica bo v nekaj tednih izročena svojemu plemenitemu namenu. Mogočna stavba stoji na skrajnem zapadnem koncu mesta, tako da je dovolj odmaknjena dimu, prahu in ropotu. Lega je zelo sončna in idealna. Proti vetru, ki prihaja iz doline, jo varuje hrib Žerjavec. Načrte za stavbo je napravil inženir arhitekt Miroslav Kos iz Ljubljane. Delo na tej veliki stavbi je močno zavrla vojna.
Stavba je trinadstropna skoraj vsa podkletena. V njej bo septični in aseptični oddelek in to ločeno za moške in ženske, dalje porodniški oddelek, ločeni oddelek za nalezljive bolezni in dve operacijski dvorani. Bolniških sob je okoli 30 in so v vsaki dve do štiri postelje. Vseh pO" stelj bo preko sto. Bolnišnica je opremljena z najmodernejšimi zdravstvenimi, higienskimi gospodarskimi napravami. Njena zmogljivost bo zadostovala za ves industrijski revir in za vso Zgornjo Savsko dolino. Jeseničani so na to moderno stavbo res lahko ponosni.
V svobodni ljudski državi so Jesenice dobile popolno državno gimnazijo. Pouk je v poslopju bivše meščanske šole. Na gimna-
ziji poučuje 26 profesorjev, obiskuje pa jo 640 dijakov in dijakinj iz industrijskega revirja in iz Zgornje Savske doline. Spričo tako visokega števila dijakov je poslopje mnogo premajhno. V načrtu je gradnja novega poslopja za gimnazijo, ki bo docela ustrezalo svojemu velikemu namenu.
V industrijskem revirju pa je najbolj pereče stanovanjsko vprašanje, ki ima že kroničen značaj. Stanovanjska stiska sega daleč za desetletja nazaj in se tudi kmalu ne bo rešila. Nekdanji kapitalisti so spravljali težke milijone čistega dobička, stisnjeiiega iz delavskega znoja in žuljev, na gradnjo stanovanjskih hiš pa je le malokdo mislil in tudi ni bilo nikogar, ki bi jih bil temu prisilil.
Po prvi svetovni vojni je Železarna zgradila na Savskem nabrežju nekaj nizkih barak, v katere je natrpala okoli 30 družin. Vsako stanovanje obsega kuhinjo in sobo in v taka stanovanja so natlačili, družine, ki so štele šest do 12 oseb. Da je slabo vplivalo na vzgojo in na razvoj mladine, ni treba posebej naglašati.
Te barake niso nikdar ustrezale sodobnim higienskim, socialnim in gospodarskim pogojem. Zgrajene so na najlepšem zemljišču, koder bi lahko zgradili večnadstropne stanovanjske stavbe, ali pa celo četrt ličnih eno- ali dvodružinskih hišic in vil. Gradnja stanovanjskih hiš je bila prepuščena zasebnim iz-podbudam.
Šele zadnja leta pred minulo svetovno vojno se je stanovanjsko vprašanje obrnilo na bolje. Toda tudi ta široka zasnova ni mogla rešiti stanovanjskega vprašanja. Kriza se je po vojni še bolj zaostrila. V revir prihajajo trume ljudi za delom in jih je treba nekje nastaniti. Na stanovanjskem uradu je nakopičenih že preko 500 nerešenih prošenj za družinska stanovanja. Število prebivalcev se je v dveh letih povečalo za 40%.
mi in svetlimi stanovanji. Druga taka hiša v bližini je že pod streho, dve podobni hiši sta že v gradnji, tako da bo ob novem letu 54 novih in udobnih stanovanj na razpolago. Na Javorni-ku so začeli graditi sedem stanovanjskih hiš, v katerih bo 28 lepih stanovanj. Na Jesenicah SQ pred kratkim začeli graditi dom za samce, v katerem bo 150 do 200 samcev dobilo prijeten dom.
V okviru gospodarske petletke bodo zgradili za osnovno šolo na Koroški Beli celo stanovanjsko kolonijo. V načrtu je še vrsta gradenj na skrajnem obrobju železarskega revirja, daleč izven središča Jesenic, na soncu ter med svetlim zelenjem. Ce bo šlo tako dalje, se bodo Jesenicam kmalu zacelile težke rane dolgo-
(Dalje na 4. strani)
Zebu v Krizi
Govedo v Braziliji ni popolnoma takšno kot so naši voli in krave. Tamkajšnje govedo se imenuje zebu. Te živali so manjše od našega goveda iA njih poreklo v Braziliji sami ne sega prav daleč.
Vemo, da je že prezgodovinski človek poznal govedo, saj so poznane celo slike, izpraskane v kamen, ki so se našle poleg drugih najdb iz prazgodovine. Kajpak so razne vrste goveda; vsakomur so gotovo poznana imena bivol, bizon, tur itd. Ena izmed teh vrst so zebu, katerim je kot domovina pripadla Indija.
Bilo je v zadnji četrtini prejšnjega stoletja, ko si je nek Bra-zilijanec Manna prizadeval, da bi kako odpomogel revščini, ki
Indije je težko dobiti zebu, ki pač pripadajo govedu in so torej tudi oni svete živali. Saj je znano, da uživajo krave v Indiji največjo svobodo in spoštovanje in da se jih nihče ne sme dotakniti. Brazilijanci pa, ki ne gojijo do goveda tolikšnega češčenja, so nekaj teh zebu ukradli in jih prepeljali v Brazilijo.
Po vsej tej pustolovščini in po dolgi vožnji čez morje so se zebu nekoliko slabo počutili, toda popravili so se in vrsta, ki se je zdela slabotna in rahitična, je postala zelo krepka. Danes je v Braziliji kakih 45 milijonov glav-zebu.
Od našega goveda se zebu takoj ločijo po grbi (ki ni seveda tolikšna kot pri vel^lodu) takoj za vratom in pa po obilici temnih marog ,ki so posejane po telesu. Njih oči gledajo v svet nekako otožno, njih mukanje je skoraj hripavo, sicer jim pa zelo ugaja polenariti in za )iro prijetnega oddiha bi žrtvovali življenje.
Njihovi lastniki se imenujejo zebuieros. Ti se ukvarjajo le z organizacijo nakupa in prodaje. Tisti pa, ki so poleg zebu žrtve špekulacije, so pa njihovi redilci, tako imenovanj caboclos. Njih delo ni lahko in morajo tako rekoč učiti zebu pametno živeti. In čeprav si ti caboclos včasih privoščijo nekoliko razsipnosti v razkošnem San Paolo, spadajo vendar med najubožnejše in najnižje med prebivalstvom Brazilije.
Sedaj pa zebu preživljajo neko krizo in mogoče, da se bo njih rod nekoliko zmanjšal. Vzrok za to je v kratkovidni špekulaciji lastnikov zebujeros, še bolj pa v borbi, ki jo mora Brazilija vodi-
ti proti internacionalnim monopolom, ki jim ni do drugega kot da prepečijo brazilskemu govedu dostop na velike svetovne trge. Vtej borbi je vsako sredstvo dobrodošlo. Tako se je nedavno razširila med govedom v neki državi neka nalezljiva bolezen in takoj se je skušalo onemogočiti zebu, ki so bili tjakaj uvoženi, češ da so oni prinašale! te bolezni. Po pravilno prestani karanteni se je izkazalo, da je brazilsko govedo " zdravo, toda kadar je treba škoditi, tudi obrekovanje nekaj zaleže.
"Ljudski tednik."
Urednikova posta
(Nadaljevanje z 2. strani)
dite zgodaj, tako, da se lahko prej prične. Serviralo se bo večerjo za igralke (country style).
Seveda se bo serviralo tudi okrepčila za ostale posetnike. V točilnici pa bodo pomagali naši možje. Torej nič ne ugibajte kam se popoljete v nedeljo 17. avgusta. Kar pridite tam gor na našo farmo! Tam je vedno prijetno in zabavno, še posebno pa bo omenjeni dan ko bodo imele "Progresivne Slovenke" piknik in tekmo.
Kot ste že čitali, se je pričela s 1. avgustom velika kampanja za pridobivanje novih članic v našo organizacijo. Na na-,ši zadnji seji smo jih sprejele kar 9; z Manco Bashel sva jih pripeljale 4. Danes smo pa peljale kosilo našim delavcem, ki delajo na naših izletniških prostorih. Domov gredoč smo se ustavile pri družini Turšič na Wilson Mills Rd. Tam smo vpisale v naš krožek Mrs. Turšič. Manca pravi, da je to šele začetek. Vsaka članica, ako se le ko-
ličkaj zanima, lahko pripelje vsaj eno novo članico na prihodnjo sejo. Sklep seje krožka št. 1 je, da vsaka nova članica, ko bo pristopila za časa kampanje in ako plača za eno leto naprej, bo plačala le $2.40 članarine ostalo vsoto pa se bo plačalo iz krožkove blagajne.
Torej vse tiste ženske, katere se zanimate za napredek našega ženstva, pristopite v sredo Progresivnih Slovenk. V Col-linwoodu imamo tudi krožek št. 7, ki je angleško poslujoč. V omenjenem krožku so zelo agil-ne in pridne članice; udeležujejo se poučnih predavanj, udej-stvujejo se tudi v šivanju in sličnih stvareh. Matere, katere imate hčere, povejte jim o tem! Tajnica krožka je Mrs. Millie Bradach, hčerka naše članice Malči Terbižaiv
Theresa Gorjanc,
krožek št. 1.
V blag spomin
OB PRVI OBLETNICI KAR NAS JE NENADOMA ZAPUSTIL NAŠ PRELJUBLJENL NEPOZABNI SOPROG IN OČE
Stanovanjstvo je za Jesenice najtežje vprašanje našega časa. Toda le malo je ljudi, ki gledajo stanovanjsko stisko s splošnega vidika, ki to težko socialno resničnost vključuje v celotno problematiko sedanjega časa, ko se še niso zacelile težke rane velike vojne. Ljudje mislijo le na sebe in pri tem pozabljajo, da je tudi na drugih področjih vrsta nujnih potreb in da so vse velike potrebe današnjih dni med seboj tesno povezane in da ni mogoče nebene od njih ločeno reševati od drugih in da ni mogoče prehitevati vrstnega reda, ki ga časovno neusmiljeno nareka načrtna obnova in izgradnja.
Kljub vsem težavam pa se v vsem železarskem revirju zelo veliko dela. Delovni kolektiv Železarne Jesenice je storil vse, da se stanovanjsko vprašanje čim preje zadovoljivo reši.
V letu 1946 je bila na Plavžu
Moški in ženske, ki morajo nosili
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postreženi pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
Lekarna je odprta ob nedeljah.
Mandel Drug
LODI mandel. Ph. g., Ph. c.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 waterloo road
Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Paul Nadbath
Svojo blago dušo je izdihnil dne 17. avgusta 1946.
Minulo je že leto dni,	V lihem grobu tam počivaš
odkar zapustil si la svet	in večno, smrtno spanje spiš,
in odšel si tja, kjer ni nadlog	ne mile prošnje, ne solze
preljubljeni soprog in oče.	Te s lega sna več ne zbude.
Počivaj v miru v hladni žemljici,
v življenju bil si odvzet nam enkrat združili se bomo zopet tam gori nad zvezdami za vekomaj!
Žalujoči ostali;
ANTONIA NADBATH, soproga RUDOLPH, sin FLORENCE, sinaha trije nečaki tukaj v stari domovini pa bratje in sestre
Cleveland, Ohio, dne 14. avgusta 1947.	'
The MAY Co s Basement

/ y Y


g
s




Nova zaloga! Atraktivno Paisley pisani
rKUIT-OP-THE-LOOM
HOOVERETTES
Lahki za pranj e-Lahki za nošo!
2
.98
Znani "Fruit-of-thc-Loom" hoovcrcttcs v wraparound" stilu in s pasom zadaj, kar vam bo ugajalo! Atraktivno paisley pisani v modri, rozasU ali sivi barvi z okraskom belega ric-rac. Mero 14 do 44 za dekleta in žene.
Telefonska naročila sprejeta—Pokličite CHerry 3000
Basement—Hišna oblačila
Avgustova razprodaja
Daljše—polnejše vse volnene
CASUAL SUKNJE
25™
Bolj halja kol suknja—to jo višek v modi sukcnj za prihodnjo sezoa,o! Na sliki je vzorec ene naših najnuveiših—s štirimi gumbi model v novi daljši dolžini—s polnim okrožcnim ovratnikom. Zelene, rdeče, sive barve, mere 10 do 18.
Vprašajte o naših priročnih načrtih
za odplačevanje.
•	Basement—Suknje
St. Clair Rifle
and Hunting Club
PIKNIK in TEKMO
NEDEUO 17. AVGUSTA
NA KLUBOVIH PROSTORIH, dve milji zapadno od Painesville, Route 44
PRIJAZNO SE VABI LOVCE IN PRIJATELJE NA OBILNO UDELEŽBO!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
14. avgusta 1947
A. AVDEJENKO
LJUBIM
Poslovenil: D. RAVLJEN
m
(Nadaljevanje )
—	Udari, trešči, dedek Nikamor! Toda glej, nad kom grmiš! Zakaj pa ti ne greš nad gospodarja? Zakaj njega ne po-padeš za golt?
Nikanor je ostrmel in zaše-petal:
—	Mar nad Nemca? . . . Nad Karla Francoviča?
In je omahujoč splezal z bajte.
Nekoč je na trgu srečal konja, vpreženega v lakirano kočijo. Belonogi lepotec je zvonko tekel po trgu. Kočija se je po-zibavala na gumijastih kolesih in slepila oči vseh na trgu z bleskom okrasja, ki se zajčkalo kakor zrcalo. Nikanor je odrinil hvalisavo gručo brezposel; nih, pohitel je konju naproti, ga poprijel za uzdo, se vlekel nekaj metrov ob konju in ustavil kočijo. Vrgel je kočijaža s kozla, popustil vajeti konju, ki je hrzal, in se začel pogovarjati z Nemcem.
—	Delal sem pri vas, v vašem rudniku, pet in dvajset let. Napolnil sem tisoč vagonov premoga. Pogoltal sem pri vas cele kupe prahu in še venomer gre premog od mene. Preživel bom še sto let, toda premog ne bo jenjal bruhati iz mene.
Bolj in bolj se je ožil krog ljudstva na trgu in ta krog je zajemal Nikanorja z vročim dihom.
—	Premog se je vsesal v mojo kri. S premogom je moja žena rodila sina. Premoga se bodo spominjali tudi moji potomci. Ali me čujete, Karel Franco-vi?
Nemec' je ostrmel. Niti s prstom ni mignil, sapo mu je vzelo.
—	Kakšno nagrado mi boste prisodili za pet in trideset let dela? Kakšno? ...
Nemec je molčal. Prijezdila je policijska konjenica. Razgna-la je množico, pritisnila Nikanorja ob konjev vroči bok in ga gnala v zapor.
Nekoliko dni deda ni bilo videti na trgu. Vsa Pasja vas je govorila, da bodo deda poslali v daljno Sibirijo.
Mati si je kar očitno oddahnila. Bila je nežna in dobra z nami. Toda ded se je vrnil — oglušel, oslepel. Pripovedoval je, da so ga v zaporu tepli, bili z njim ob zid in ga izpustili samo zato, ker je v letih.
Vračal sem se, nesoč nabrano železje, pa srečam deda na trgu. Ded se je počehljal po glavi, zamižal z enim očesom in je vzdolž vseh branjarij vzkliknil:
—	A, marljivi dečko, kako mi živiš?
Pristopil je k meni. Vzel mi je vrečo z železjem, ga iztresel na tla, me prijel za roko in me povedal v ljudsko kuhinjo. Obložil je mizo a drabavino, pecivom, kumaricami in žganjem.
—	Melji, dečko, s tremi žlicami! Nabaši si trebuh!
Nato me je Vodil po trgu in se hvalil:
—	Našel sem si vodnika.
Zvečer me je odvedel v prenočišče, zaril glavo v cunje in nadaljeval:
—	Mar je to človek? Podlež! Goni ti sina, da mu nabira sta-iro, zarjavelo železje! Pojdi jutri domov, pljuni mu v lice in se vrni semkaj. Ne boš se več potepal po gnojišču.
Ded je zaudarjal po bljuvanju. Stenice so mu lezle; v uše-
sa. V kislem ozračju je medle-la luč.
Razjokal sem se. Vse prenočišče mi je zapretilo z rokami.
—	Domov! Ma-a-ma-a!
Ded je vstal z ležišča, prijel nekaj na ovratniku in zmečkal, ne da bi pogledal. Nato me je prijel za uhelj, me potegnil z ležišča in pri tem strašno zakričal:
—	Zgini, pasji skot!
Za mano so se zaloputnila vrata. Pred menoj tema kakor v rovu, plotovi, psi. Tresoč se od glave do pete stopicam po stranskih ulicah v svojo Gnilo globel.
Ne vem, ali zaradi tega dogodka ali zaradi česa drugega, — posihmal mi ni bilo več do življenja.
Kadar koli nas je obiskal ded, vselej se mi je rogal. Prekrižal je roke na hrbtu in me zbadal:
—	Tako torej, izrodek, zbiraš staro robo! V nogah boš pre-padel, malopridnež, izrodek nesrečni.
Jokal sem se, se skrival za vogali ali pod posteljo, dokler ni med vrati izginila sklonjena dedkova postava.
Nekoč je prišel pijan in je stekel za menoj. Zleknil se je po tlelj, iztegnil roko pod posteljo, v temo, me popadel za nogo, povlekel po podu, ne meneč se za moje javkanje in vpitje na pomoč.
Oče se je nehal umivati in je, stoječ s čipkasto belim milna-tim ovratnikom okoli vratu, kriknil:
—	Pustite ga, oče!
Ded je obrnil glavo, strogo je pogledal očetu v oči, počasi se je vzpel, se opahal, me prijel za ušesa in me pričel vleči, zraven pa je psoval in karal:
—	Ti ščene ti, mar se bojiš deda?
Oce je popadel deda za ramena, ga odpahnil, mene pa dvignil in me jel božati po glavi.
Ded je molče in ž nestrpnim korakom stopil proti očetu. Oče se je ustavil sredi bajte in počakal. Ded je morda prvikrat zaslutil moč v svojem sinu, česar pa z ničimer ni izdal. Zamahnil je z desnico, jo zadržal kakšnega pol metra pod očetovo glavo in je mahoma udaril očeta z levo pestnico v čeljust.
Nikoli več se ni oče s sinom mirno srečal. Prelivala sta svojo kri v Gnili globeli, pred kontrolnimi vrati tovarne, kjer je ded posebno rad in namenoma prežal na očeta, kakor tudi za mesnicami na trgu.
Kadar koli sta se stepla, se je okoli njiju zbirala gruča ljudi, in kadar je naneslo, da se je ded spopadel tudi a Garbuzom, je ta vzklikal:
—	Lejte, tovariši, lejte, kako daleč spravijo gospodarji delovno ljudstvo! Hudobijo so zase jali v njegovo dušo, da med nami ne bi bilo tovarištva.
Poslej smo se zaklepali, toda ded je z ramenil vlamljal vrata in se pretepal z očetom. Nekoč je mati stala pri vratih in je z železom razbila dedu glavo.
Potem ga ni bilo več k nam.
Peto poglavje
Našli so Nikanorja poleg zakajenega okenca naše kolibe. Veliko telo je bilo premrlo in se je umirilo.
Teden dni se ni zavedel. V mrzlici je lomil lesene stranice postelje. Pljuča so bila prizadeta, prav tako jetra, rebra je imel polomljena, desno nogo prebito.
Kočijaži so se mu bili maščevali za žalitve. Zmamili so ga bili v klet, naložili nanj vreče — in desetero rog in nog je udrihalo po tem premrzlem životu. Ponočf SQ ga prepeljali v Gnilo globel in ga vrgli kraj naše kolibe.
Odprl je oči, začel gibati z levico in je izpregovoril nekatere besede. Mati mu je ponudila velik pločevinast bokal. Jaz sem ga pristavil dedu k ustom. Dolgo je gledal, ni razume!. Nato se namhščil, dvignil svojo težko desnico, udaril po kupi in zašepetal:
—	Hudoba nesrečna!
Trudno je zaprl oči in obrnil svojo sivo glavo k steni.
Le zakaj me ded tako sovraži? Mar sem res tako hudoben? Ali grd? Mar zato, ker sem tako suh? Res, moje noge so podobne praznim, pokončnim nogavicam. Toda nisem kar tako šibak. Po cele tri vrste daleč nesem po dva puda iverja in ob-lancev in kadar me mati koplje, govori očetu:
—	Poglej, Ostap, Sanjka ima kosti po dedu, prav takšen bivol bo!
O, naj je bil Nikanor še tako izmrcvarjen, je vendar znal sovražiti. Videl sem, kako je gledal očeta.
Varka, katero je edino imel rad, se mu je prikupovala. Polagala mu je na glavo mokre obkladke, jih menjala, prinašala mu je piti in je ljubeznivo vpraševala:
—	Kaj bi še radi, dedek?
Ded jo je gledal z vlažnimi
očmi in je šepetal:
—	Limone bi si želel, Var, limone.
Prišel je Garbuz in je govoril brezupno:
—	Ako bi poklicali zdravnika k Nikanor ju, ali če bi ga odpeljali v kakšno dobro bolnišnico, bi morda ozdravel.
—	Kje pa naj vzamem denar? — je jezno vprašal Ostap.
In tako je Nikanor kar ležal. Zaradi ležanja so se mu odprle rane po životu. Toda ni ječal, ni omilil svojega pogleda. Samo brada se je srebrila in ko ja je zbledela in se nabrazdala kakor suh list.
Nikanor ni mogel živeti samo od spominov. Hotel je ostankom svojega telesa vrniti vsaj senco prejšnje moči. Hotel je preživeti svoje poslednje dni prav tako pijano kakor za mizo v ljudski kuhinji, med branja-rijami in trgovinicami tržnice.
Nekoč, ko je oče odšel na delo, je ded dvignil glavo in zašepetal:
—	Garpina, hčerka . . .
Mati se je zdrznila, pogledala starca in se brž pokrižala. Mislila je: zdaj je pritV.o tisto, kar je tako željno pričakovala.
Da, bajta si je odkrito želela dedove smrti.
Mati je živahno pristopila k postelji. Vanjo so se uprle lačne oči. Bleščale so se in pomlajevale deda. On se je bil pripravil — tako je vsaj kazalo — na nekaj vzvišenega.
Mati je trenutek počakala. Ded je proseče izprožil dolgo roko, pomencal s prsti in je s penečo se slino na ustih poprosil:
—	Garpina, hčerka, pred smrtjo me žge pod srcem. Žrtvuj pol steklenice ... V krsti ti bom hvaležen.
V očeh so se pokazale solze, čiste in velike. Roka je bila tako proseča. Besede so izražale vero v radost poslednjega trenutka.
(Dalje prihodnjič)
Dela za moške
MIZARJI
Tudi preddelavci; unij ska najvišja plača od ure. 80 novih lesenih hiš; znotraj ne in zunanje delo; stalno skozi celo leto. Rocky River Drive & Rockland.
VOLK CONSTRUCTION LA 0676—ob večerih: We 488 J 3
IZ STARIH JESENIC SE OBLIKUJE NOVO INDUSTRIJSKO MESTO
(Nadaljevanje s 3. strani)
trajne vojne in postale bodo čedno gorenjsko mesto, ki bo v doglednem času štelo okoli 30,-000 ljudi.
V okviru Železarne že več let uspešno deluje industrijska kovinarska šola, ki jo je v tem šolskem letu obiskovalo 250 gojencev iz vsega jeseniškega okraja. Tudi ta šola nima primerne delavnice in ustreznih učilnic za teoretični pouk. Gojenci so porazdeljeni po raznih obratih, kar otežuje smotrni pouk in pregled. Tudi ta šola bo v doglednem času dobila velike in sodobno opremljene delavnice, iz katerih bodo izšli novi mojstri dela in kovači naše boljše bodočnosti.
Dela za moške
BODY MAN
Za kombinacijsko delo na kovini in barvanju; moderna, snažna in dobro razsvetljena delavnica. Enostavna plača jamčena tedensko. Počitnice s plačo. Pokličite GL 5300
LATHE qPERATOftJI
2. sift od 5. pop. do 2. zj. 45 ur 5 dni tedensko Morale imeti lastno orodje in si . sami vzpostaviti delo. Visoka plača od ure.
YODER CO. 5500 Walworth Ave.
DVOJICA
Dvojica dobi delo v restavraciji; mora biti izurjena. Dobra plača.
2800 W. 3 St.. CH 9256
MOŠKI IN ŽENSKE!
Zaslužite si denar za božič z prodajanjem božičnih kart. Več vrst na izbero; 50 do 25 za $1.00, z natisnjenim imenom" 25 za $2.50; do 100% dobička. Pišite po vzorce.
COLONIAL CARD CO.
2077 E. 4 St.
POLISHERS Ročno in avtomatično
Stalno; dobra prilika za močnega moškega, ki se želi naučiti dela z visoko plačo na uro ali od komada. 40 ur tedensko; počitnice, zavarovalnina, itd.
MONARCH ALUMINIUM CO.
9301 Detroit Ave.
AVTNI MEHANIK
Za prenovljenje Ford V-8 motorjev; mora biti prvovrsten. Plača enostavna ali od komada. Stalno delo za pravega delavca.
HELLER MOTORS 2777 Mayfield — YE 7202
MOŠKI (5)
za popravila na ogrodjih in fender jih. Plača od ure in overtime. Počitnice, zavarovalnina in izvrstne delovne razmere. Stalno. SCHAEFER BODY 5009 Superior Ave.
MIZARJI IN DELAVCI NA STROJIH
Unij ska plača. TUDI TEŽAKI. Dobre delovne razmere. Prijazna okolica.
LEWIS & SON SASH AND DOOR 9620 East River Rd. Olmsted Falls 3761
Horizontal Boring Mill Man
Plača od ure Bucker-up za in rivets
Plača od ure
Atlas Car & Mfg. Co.
1140 IVANHOE RD.
RE-NU AUTO BODY
potrebuje
Body and Fender Man
Plača $2.00 na uro
Vpraša se pri JPHN J. POZNIK 982 E. 152 St., GL 3830
VARILCI - ARC
NOČNI ŠIFT
45 ur tedensko Plača od ure
LEWIS WELDING & ENGINEERING CO.
1 INTERSTATE ST. BEDFORD. OHIO
Dela za moške
BUSHELMAN
mora biti popolnoma izurjen; hiter delavec lahko zasluži $2.50 na uro in več od komada po našemu "incentive" načrtu, če ste zmožni, odzovite se.
SOCIETY DRY CLEANERS 3419 Carnegie
PLANNING MILL
Delavci vešči dela na strojih za strgan je lesa. Plača od ure.
BROD-HEAD GARRETT. CO. 4560 E. 71 Si., DI 0248
Izurjeni delavci za tovarno
FINE DELOVNE RAZMERE IN PLAČA
H. N. WHITE CO. 5225 Superior Ave.
AVTNI MEHANIKI
izurjeni na Ford avtih; 44 ur tedensko. Dovolj dela. Plača na proviziji.
3735 W. 25 Si., SH 2107
POTREBUJEM DVA BARVARJA
DOBRA PLAČA PETERCA PAINTING & DECORATING FA 2745
OGLEJTE SI TO!
REXAIR INC., VAM BO DEMONSTRIRALA eno izmed največjih iznajdb izza radio,
V PONEDELJEK, 18. AVGUSTA ob 1. pop.
Pridite in vidite kako lahko se prodaja; kako lahko postanete neodvisni prodajalec. Provizija.
13902 Euclid Ave.
Cleveland, Ohio
BODY MAN
prvovrsten; visoka plača od ure, počitnice s plačo, overtime; delavnica je popolnoma opremljena. RALPH BORELLI TUCKER OHIO INC. 8700 Carnegie Ave. — SW 0333
TALLYMEN
Morajo biti izurjeni. Visoka plača od ure. 5 dni tedensko, 4'fVž ur; plačani prazniki. Nenavadno dobra prilika za zanesljivo osebo. INDEPENDENT LUMBER 19620 Nottingham Rd.,
Euclid ali St. Clair poulična
Dela za ženske
Dekleta, izurjena, ali če se žele naučiti knjigovezne stroke. Plača od ure. Zanimivo delo. Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
COUNTER GIRL
DOBRA -PLAČA Uniforme in obedi. HASTY TASTY 18482 Lake Shore Blvd.
SNAŽILKE
ZA NOČNO DELO Dobra plača od ure Zgladite se po 11.30 zv.
HIPPODROME THEATRE
EUCLID AVE. VHOD
CAR HOP
Za večerna delo. Dobra plača; uniforme; prijetne delovne razmere.
■ HASTY TASTY
18482 LAKE SHORE BLVD!
DVOJICA
Bivši G. I. in žena; dobra kuharica in za pomoč spodaj; mož je lahko drugje zaposlen in pomaga tu del časa; prednost ima dvojica z avtom. Dober dom, izvrstna plača.
TERRACE 9751
PANTRY SUPERVISOR
druga kuharica; zelo dobra služba za zanesljivo žensko. Dobra plača in dobre delovne razmere. POKLIČITE
BO 0256
NATAKARICA
Izurjena; 6 dni tedensko. Poštena in zanesljiva. Dobra plača. SEIGER'S RESTAURANT 11804 Kinsman Rd*
Vaš avlo bo lahko lepo izgledal z NOVO BARVO
Katerokoli barvo z Dupont enamel želite. Avle sčistimo, znotraj in krom, kompletno
$67.50
(kovina ekstra)
TUCKER OHIO SW 0333
8700 CARNEGIE AVE., zvečer Mr. Ralph Borelli, LA 2742
Avti naprodaj
1936 La Salle 4-door Sedan;
prenovljen pred nedavnim; dobro ogrodje, 4 novi tajerji in tubi, radio, grelec. Najvišji ponudnik ga dobi. Oglejte si po 6.30 zv. PR 7134—Lakeview Terrace 2558 Division Ave., Suite 503
Cadillac 1938—4-door Sedan
Fleetwood ogrodje, grelec, novi tajerji, v izvrstnem stanju. Prvovrsten nakup za $1350.
AT 8343^
1938 Buick—4-door Sedan
4 novi tajerji, nov motor, nova barva. Se vzame manjši avto v zameno. $800.
AT 8393
5900 LORAIN AVE.
Zemljišča

Hiša za eno družino
7 sob; se lahko takoj vselite. Cena samo $4,800. Nahaja se na 1057 E. 69 St., poizve se na 298 E. 150 St., KE 4963
GASOLINSKA POSTAJA IN GARAŽA
V prometnem kraju na E. 185 St. v Euclidu se proda radi odhoda lastnika izven mesta. Popolnoma opremljeno. Cena $8,000. Telefonsko številko lastnika dobite v uradu tega lista.
2 STANOVANJ—1 TRGOVINA
Woodland Ave., blizu E. 114 St. Zidana garaža za 3 avte; 3 sobe in kopalnica vsako stanovanje; nova streha in fornez. $80 mesečnega dohodka. Cena $7600.
TOWN & COUNTRY INC.
PR 5530: ob večerih: WA 0327
E. Cleveland—2 družini, 5 in 5 sob
eno stanovanje prazno; v dobrem stanju, nanovo dekorirano; gorkota na plin, garaže. Takojšnji prevzem. J. E. CLARK — GL 8278
ODPRTO v NEDELJO 2. DO 6.
"Side-by-side," eno prazno stanovanje; 427 E. 152 St., blizu Lake Shore Blvd. v far! sv. Jeromija; 6 sob in kopalnica vsako, 3 garaže. Za hitro prodajo.
S. S. BISKINO SK 7426 — CH 3550
HEIGHTS
6 sob English zidan prednji del za eno družino; po zmerni ceni. 3 spalnice, 2 garaži, cementiran dovoz; knjižnica, itd. Takojšnji prevzem.
GA 1984
JUŽNOVZHODNO
Velika hiša za eno družino; v per-fektnem stanju znotraj in zunaj. Vse prenovljeno. Blizu Shaker Sq.
GA 1984
BEVERAGE TRGOVINA NAPRODAJ
v COLLINWOODU Zelo prometen kraj. Za podrobnosti pokličite med 6. in 7. uro zvečer.
KEnmore 0989
Posluga
Prosta posluga za izložbe
Star Popcorn stroji, continuous frozen custar strijo; izložbene omare za delikatesne trgovine; razne vrste ledenice in hladilniki ter stroji za izdelovanje sladoleda. Kompletna opr%ma za jedilne prostore.
STEWART & CO.
4108 Broadway, BR 4141
Beneški zaslori
Vse kovinski okenski zastori narejeni po meri. Prosti proračuni in na odplačila. Točna postrežba. SONNY SEID ADDISON SHADE CO. EX 6797
Kompletno sčiščenje
Znotraj sčistimo okna, stene in stenski papir, po zelo zmernih cenah. Vse delo je jamčeno. Prosti proračuni. Pokličite kadarkoli.
HE 2349
ALUMINUM AWNINGS so sedaj na razpolago
■ Se skupaj zganejo kot platnene strehe. Imate 25% več svetlobe in je 20 stopinj hladneje.
FRANK A. VACCA IV 2327
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SeiŠČEN PO "VACUUMU" $4 do $^
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
Posluga
PODIRAMO 3 POSLOPJA
na 4415 Chester Ave. in ves ma-terijal je naprodaj. Okna, vrata, okviri, les, cevi, itd.
HARRIS WRECKING CO. CH 1907
PRENOVIMO—POPRAVIMO
F O R N E Z E
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat. .
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
Razno
GENERAL ELECTRIC RADIO
(Floor Model) naprodaj; prva oseba ga dobi za $40. V izbornem stanju.
ME 4654
POHIŠTVO
za obednico naprodaj; privlačno pohištvo, vključivši velike trdne orehove mize in stole z rdečo prevleko ter omare. V izvrstnem stanju. Pokličite po 7. uri zv.
MRS. RODEN. RA 2290
NAPRODAJ
je peč na olje, sesalke in 3 oljni sodi za $50. Tudi ledenica, ki drži 100 funtov ledu; v dobrem stanju, za $20. Prosta dostava.
ON 5629
Privatna razprodaja
Hišna oprema; sofa, stoli, mike, svetilke, omara, pohištvo, ledenica, Apex pralni stroji in mnogo drugih predmetov. Popoldne ali svečer na 1831 ROSALIND AVE.
PISARNIŠKE MIZE,
stoli, kabineti, varnostne shrambe in druga oprema naprodaj po zmernih cenah. Oglejte si našo veliko izbero.
ACE DESK CO.
715 W. St. Clair _CH 0746_
VELIKO SOBO
z dvema posteljema in veliko shrambo za obleko se odda v najem. Si lahko tudi kuhate. Pokličite KE 8635 ali se zglasite na 16906 Grovewood Ave.
Naprodaj
D2 in Dl licenci za vino in pivo, s poslopjem. Cottage 3 sob; stanovanje s trgovskim prostorom; 2 stranišča, 2 loti ekstra. Lota 40x 150. Cena z zalogo vred $25,O0O.
ZUZEK'S CAFE Madison-on-the-Lake. Tel.; 3058
ŽENE!
Nabavite si fine obleke po zmernih cenah v
FANNY'S STORE
na 4233 E. 131 St. ^
Odprto dnevno do 8. ure zvečer.
FINO ELEKTRIČNO OPREMO
dobite v
MODERN APPLIANCE STORE
2769 W. 25 St.
FINA JEDILA IN SENDVIČE
dobite v
STAR RESTAURANT
na 4139 Lorain Ave.
Odprto podnevi in ponoči
JOHN KOCJANCIC
1246 EAST 58th ST--EN 1182
Izdelujem notranja in zunanja dela.
Prvovrstno in zadovoljivo delo. Se priporočam rojakom za naklonjenost, kadar imate kakšna popravila a" predelavo pri hiši ali poslop j _
HARMONIKE
vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam
po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno.
Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa.
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATE11L00 RD. KE 1934