$t 10.
V Gorici, v četrtek dne 25. jauuvarija  1912.
Tečstf XLII.
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici  na dr m
pošiijana:
vse leto   .   .   15 K
*/s      „       .   .10 „
V,   ¦'"•»ir.T/-   »>**•-*•»»-"iV4>v!i"»   ¦::
Za Nemčijo K i^Otf."—-«a-M^ i Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin.
,SOliA'' ima naslednje izredne orHoge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Sradiščansjiera; in dvakrat v letu „VoZQl red Že-leznic, parniknv is poštnih z?rzu.
Ha naročila brez doposlaae naročnine se ne oziramo.
»Vse fca narod, svobodo in napredek!« Dr. K LavriČ.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desne.
Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr.  na levo v tiskarni.
Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan  Kavčič v Gorici,
Telefon št. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Dr. Kart Slane:
Univerza in nadsodišče v Trstu.
(Konec.)
Ali ni sramotno za moderno državo, da se očita sodržavljanu revščina,   sodržavljanu, hi je nadarjen!  Ali ne kažejo Celi i, ki so se v par desettetih povzdignili i:, uiak-.-.pravnosti z Nemci na vsem &-i satanskem polju, kaj pomeni slovanska nadarjenost! In to Jtigoslnvmstvo ni nič ,.ma;ij nadarjena, držijo ga le Nemci. Mad-juri i ii Ki m okovanega, da stugtiira v na« predavanju.   Sramota je, da dobiva tuja ' h\iu>tr!ia veliko kalijev ravno iz teli kra-j.v, k¦:»n; lahko ti izseljenci doma priprav-.- Ij.iM inil:.i'.:iie vrednosti! Sramota je, da 'iinnra Jugoslovan v Ameriko,   da si reši »vnjo iz tlakarskiii   Časov še zadolženo j" kmetijo, ker doma ni prilike za večje zaslužke! V naši Avstriji so .narodnostni pre-I piri permanentni, odkar se je »budil Slo-| van. To zmiei. da avstr. Jugoslovani no-!Cejo biti več predmet izkoriščanja Nemcem, Madjarom in Lahom. To so naravne prikazni in te prepire je težavno spraviti I iz sveta. Ali že se splošno opazuje, da ne j ni'prednje prav nas vseh avstr. državlja-! nov gospodarstvo, ker požirajo ti narod-j nosLni prepiri toliko duševnih in gmotnih i moči. odvračajo nas od boljše ureditve šol in fcusprJarskih sredstev in že tudi avstr. Nemo? uvidevnjo, da s ponemčenjem Slovan n v ne gre, da se je treba Nemcem učiti jcJ.tiega slovanskega jezika in  da bo . vse boljše v državi,    ako vsi državljani medimo vsem skupno hišo tako, da lahko stanujemo dobro v njej vsi In vsi vzajemno stvarjarno veliko kulcuro in veliko gospodarstvo v tej državi, imevšt pred očmi le boje za boljšo ureditev gospodarstva in socijulnega življenja. Narodnostni boji že presedajo,   pametnejši ljudje vseh narodov skora; že sodijo o njih, kakor o nečem prav neumnem.   Tudi   pametnejši
Nemci že pravijo, da je jako nespametno, da se milijone Jugoslovanov žrtvuje koristim nekaj tisoč Nemcev. So učitelji drž. Prava, ki ne najdejo v modernih državah količkaj oinikainiili narodov več soeijolo*-gičnega principa boja za 'biti ali ne biti, nadvladanja bogatejših slojev nad revnejšimi, bogatejših narodov nad revnejšimi. Novejši nazori o državi so ti, da stvarja velikansko delo, ki ga opravlja državni aparat na vsem polju življenja državljanov, neko umetnijo (Kunstvverk) — <in definirajo državo: država je kulturna potreba v oblikah te umetnije (Der Staat ist eir.e KijUuriiotvveudigkeit in den Formen de s Kuustwerkes). — Tedaj bi ibiln ustvarit :v države odvisna od vladarjev in višjih državnikov. Ako je država innetnija, pr.tcni je razumljivo, da potiska državnik ideje in stremljenja državlianov na stran, ki bi bile nasprotne bistvu dotične države. Ako je to res in mogoče, potem je naloga avstrijskih državnikov, da pripravi!:? južnim Slovanom pogoje za kulturno življenje. Ca preitvhajo z nastavljanjem nemških uradnikov v slov, deželah ter ustanovijo šole in gospodarske pripomočke, po koJMi se lahko Jugoslovan opomore. To bi stalo državo prav malo več. kakor stane vsako leto kolonizacija jugoslovan-skVj knu-v z Nemci, Lahi in Madiari, ki n:i/aJn.ie nič drugega ne dosega, kakor stagniranje omiki* v dotičnih. narodih in s tem v celi državi in oškodovanje gospodarstva vseli državljanov. Napraviti na slovanskem jugu umetnijo državnega življenja je prav lahko: dajte Jugoslovanom tista prava, podpirajte jih z državnimi sredstvi toliko, kakor jih daje in podpira država Nemcem, Madjarom in Lahom, ne zmenite se za vpitje istih pri takem pametnem delovanju in utihnilo bo vse vpitje in blagoslovi kulture se bodo razširjali po lepem jugoslovanskem svetu. Jugoslovani postanejo na svoji, bogati zemlji in ob bogate-»i morju premožni in močni. Umetnik di, ;vnik mora v mnogojezični državi znati izrabljati večjo omiko in z njo spojeno večje gospodarstvo večjega kulturnega naroda tako, da vodi vire te omike
in načine boljšega gospodarjenja mej manj omikane narode po rojakih narodov, katere se hoče -kultivirati, Šobne rojake dotičnih ;;arodov naj izrablja država za stvarjenje večje kulture in boljšega gospodarstva v zanemarjenih deželah. Koloni- . zaeija, potujčenje dotičnih narodov je ne- I smisel, kar kaže potujčevanje Slovencev, ' katerih še niste potujčili, da si jih tujčite že več ko tisoč let. Na Češkem iščejo Nemci in Cehi pota, po katerih bi se prišlo do pametnega državnega in socialnega življenja v njihovih deželah. Nezaupnost vlada pri oboli pogojnikih. To prihaja odtod, ker se je v Avstriji taki; neumno vla-j dalo, da se je smatralo avstr. Slovana za najnižje bitje, ki ga ni mogoče kulturno povzdigniti, temveč ga treba iztrebiti. Ali Slovani so zrasli in rastejo, vedno jih je več. -Pridobivajo si večjo kulturo in po. stajajo'moderni gospodarji in delavci. Tedaj tudi ne bo več veljal soeijologični zakon nadvladaiija močnejšega, Zdaj še zadržuje ta princip po;nirjenje, narod narodu v Avstriji ne zaupa avstrijski človek je sodržavljanu ?e volk. AH treba je na-potevati pomirjenje, dasi bodo imeli vsi svoj smodnik na suhem, dokler ni vse dobro. Vladam se ne zaupa, dobili so p«) nji-h že vsi narodi zaušnice, Ako v elsl, parlamentu vsi Slovani složno nastopalo proti Nemcem in Lahom vsaj v vprašanjih namestitve slovanskih rojakov v slovanskih deželah — na mesta v uradih in šolah, bi bila s tem odstranjena velika ovira pomirjen ia avstrijskih narodov in nam Slovencem bi bila drsa možnost, da .si meščani podajo v vseh naših mestih roke in začnejo delo za ustvarjenje boljšega go-rpndarstva po celem slovanskem jugu.
Naši meščani v bolj ponemčenih me-stMi vendar ne morejo v zdajšnjih probu-ienih časih slov. rojaka kmeta, svojega reditelja sovražiti in mu podstavljati nog! Kmet bode tudi pri nas prišel v zadružno gospodarjenje in tedaj bo treba iskati meščanskim ljudem v zadrugah shržbe in kruha, kar ga ne bo dajala fabrika. -Sedaj pa je na vsem Slovenskem kmet Človek, ki s svojimi prebitki izdržuje meščanske
obrtnike; uradniki pa so že zdaj po večjem delavci v kmetskih stvareh. Kako se hoče izhajati brez znanja jezika itd.!
Ali če s pomirjenjem ne gre, zdaj ko je Bosna in Hercegovina noša, zdaj pa Je vendar treba našim aktivnim politikom poslancem spremeniti taktiko in zapustiti večkrat, kakor prej, ozko stališče enega narečja, ali celo ene provincije in z visoke tribune parlamenta je povedati avstr. svetu, kaj hočemo Jugoslovani kot avstr, državljani. In tedaj je gledati Slovencem na Adrijo, v Trst, ne v LJubljano, in Dal-matiueem je tudi gledati v isti veliki Trst, Zahtevati je univerzo v Trstu za Slovane in Lahom privoščiti ravno tam vHŠjo šolo. Zahtevati Je. da se nadsodišču v Trstu prideuejo ostale slov. dežele.
Dr. Josip Vošnjak.
(Dalje,)' Radi pomanjkanja prostora in iker sta v prvi polovici tekočega mesecu odpadli dve številki, nismo mogli do danes nadaljevati /. opisom delovanja pok. dr. .los. Vošnjaka ter važnih dogodkov njegove dobe.
V  nastopnih številkah podamo še glavno ter zaključimo,  ,
Za danes si oglejmo iz one dobe še boj za narodno enakopravnost.         .
Leta 1869. se je ta -boj nadaljeval,, — in bo trajal menda še dolgo ...
Za Jedhiltopravnost,
V  državnem zboru se je bil oglasil poslanec Svetcc, ki je zahteval, naj se 8 19. izvrši tudi za Slovence, vlada naj izroči načrt izvršilnih zakonov deželnim zborom, pravna slovenska akademija naj se ustanovi ali pa .naj se na vseučiliščih predavajo nekateri predmeti po slovensko.
Takratni naučili minister Hasner je takoj odgovoril Sveten; skušal je dokazati, da ne more biti samo pravna akademija, dodati bi se morala 'tudi filozofska fakulteta in medicinska. Potem pa je povedal minister, da za vseučilišče ni'nogo-'
Maksttn Gorki.
FOMA GORDJEJEV.
Roman.
(Daiie.)
Čutil je, da velja to njemu, a ni se obrnil in ni pogledal tja, kedo da je vrgel te besede vanj. Bogatini, ki so prej vzbujali v njem plaho spoštovanje, so izgubljali v njegovih očeh čar svojega bogastva m svoje bistroumnosti. Že več nego erikrat so mu bHi iztrgali iz rOk to ali ono ugodno postavko; dobro je znal, da bodo delali to tudi v bodeče in visi so se mu dozdevali enako lakorraii, 'Pripravljeni, da goljufajo tfntg drugega. Kedar je pripovedoval kumu o svojem opazovanju, ie rekel starec:
»Kako naj bi bilo drugače? Kupčija je, ravnotako, kakor vojska, ... negotova stvar. Tu se tepo za mošnjo, a v mošnji je duša ...«
»Meni to ne irgaja«, je rekel Foma.
»Tudi meni ne ugaja vse ... m-r.i^o prevare je na svetu. A ipri kupčiji človek ne more biti odkrit, tu y treba politike! Treba je, da greš k človeku hrdržiš v eni loki med, a v drugi nož, bratec! Vsak hoče kupiti za pol fcopejke  pet celih.«
»No, pa ... to ni lepo«, je rekel Foma s premislekom.
»Bode pa pozneje lepo ... Če si pridobiš nadoblast, bode dobro ... Življenje je jako priprosto, brat Foma; griži vse, ali pa leži v blatu.«
Starec sn je smehljal in konci zob v njegovih ustih •"O vzbudili v Fomi ostro misel:
»Ti si jih pač mnogo ogtizel ...«         '.
»Z eno'besedo, vojna je!« je ponovil starec.
»Je-li to sama čista resnica?« je vprašal Foma in se zazrl vprašuje v Majakina.
»To m" »pravi, kaiko resnica?«
»Ali ni ničesar boljšega, nego to? Je-li to vse?«
»Kje bi naj bilo še kaj razven tega? Vsak živi za-se. Vsak želi sebi samemu najboljše ... In kaj je najboljše? Zavzeti mesto pred drugimi, postaviti se više njih. Zato si prizadevajo vsi, da bi si priklonili prvenstvo v življenju. Ta poskuša tako, drugi drugače. A vsi hočejo venomer, da jih vidiš, kakor zvonike, že Iz daljave. Povišanje, to je tudi 5'ovekov namen ... Celo v knjigi Jobovi je to izraženo: »Človek se redi v trpljenj«, da bi stremH, "kakor iskra, navzgor.« Le ipaglej: celo otroci hočejo v svojih igrah drug drugega prekositi. In vsaka igra ima svoj višek ter je vsled tega zanimiva ... Si me razumel?«
»To že urnem!« je reke1! Foma pogumno in uverjeno.
»To moraš tudi čutiti ... S samim razumevanjem ni mogoče doseči ničesar, treba tudi, da si nekaj-želiš, tako zelo želiš, da si ti bode dozdevala gora gruda prsti, a morje luža. An, jaz sem živel v tvojih letih igraje! A'ti meriš vedno nekam ... Sicer pa dober plod ne zori naglo ...«
Enomer.ni starčevi opomini so kmalu dosegli svoj namen; Foma si jih je zapomnil in si razjasnil smoter življenja. »Treba je biti boljši, nego drugi«, — to mu j ostalo v spominu in častitilepncst, ki jo je bil starec vzbudil, se je zajedla globoko v njegovo srce ... Vjedia se je, a napolnila ga ni, zakaj Fornini odpošaji k Medinski so dobivali značaj, ki so 'ga morali dobiti po običajnih potih usode. Vleklo ga je k nji,- vedno jo je hotel videti
v njeni navzočnosti je postajal neroden, okoren- in neumen. Čutil je to in trpel zaraditega. Bil je cesto pri nji, bik) je težko, dobiti jo samo doma; vedmo so jo obletavali parfumovanii gizdalini, kakor ntutie kos -sladkorja. Govorili so ž njo francoski, peli, smeMja!M se, a on je molčal.in jih gledal jezjno in sovražno. Potega??! je nogi k sebi in sedel tako v kakšnem kotu njenega pisanoodiče-nega salona, v katerem se je bilo jako težko gubati, ne »da bi se zadel ob kaj ali prevrgel kakSno stvar, — sedel je in opazoval z mračnimi očmi.
Hodila.je po mehkih preprogah mimo njega, neslišnih stopinj, pogledavala ga prijazno in «e mu nasmihala; za njo so hodili njeni častilci ter se t&pretao, kakor kače, izogibali različnih mizic, stolov, nastenskih okraskov in podstavkov za cvetlice — celo prodajalnica lepih in ki'h-kih stvari,, raztresenih'po. sobah z brezbrižnostjo, ki je bila njim samim in Fomi enako nevarna. Preproga ni glasila njegovih 'korakov in ko je še»l, so se prijemale te stvari njegove suknje, tresle se in padale ,., Na klavirju ie stal bronast mafcroz, razmaflmje, da bi vngel rešilni obroč, od katerega so visele vrvi iz žice, ki so vedno vlekle Fcmo za lase. Vse. to je vdbujalo vesefost pri Sofji Pavlovim in njenih častilcih, a stalo je Forno minogo žalosti, ko mu je postajalo zdaj vroče, zdaj bk#tK>.
A tudi kedar sta bila .'ž njo sama, mu ni bilo lažje. Vzipre jemala ga je s pnijazmim no .smehom, setila ž njim v enega izmed prijetnih kotičkov salona ter žač- njala pogovor po navadi s tem, da mu je tožila o vseh:
»Ne verjamete, kako me veseM, da vas vidim!«
Izteguje s-e, kaker mačka, mu je pogledala v,'oči s svojim temnim pogledom, v -katerem, seje sedaj zasvetilo nekaj željnega.
9030
2927
67
35
71
7813
5281
57
jev pri Slovencih... kar čebrnjajo razni Nemci še vedno.
Živo je bito takrat v štajerskem deželnem zboru. Dr. Vošmak je imel poleg sebe gorečega Hermana. Sestavil je Herman dolgo srnterpeiacijo, čitaia in študirala sta jo z Vošnjakom.
Interpelacija je imenitno delo. Le nekaj odstavkov iz nje:
»Nazaj segamo na najstarejšo zgodovinsko pravo, na pravo naravno; kar smo nekdaj bili, hočemo zopet biti, en narod, eno telo, narod svoboden in samostalen, ne moten in ne zmeten po tujem vplivu in tujem varstvu. Svoje stvari hočemo po svojih potrebah, po svojih pojmih, po svojem lastnem notranjem nagonu urejevati in oskrbovati.
Domači uradniki naj nas vladajo, ki narod ljubijo in katere bode imenovala naša deželna -oblast; hočemo, da se sklepajo postave v iezihu našega naroda in da izviralo iz našega kulturnega in pravnega življenja.
Mi terjamo postavodajo v domaČem skupnem deželnem zboru za vse stvari, ki so v najvišjem dtptanui t. 20. okt. 1K60. deželni avtonomiji prepuščene: za pravo-sod|e, uk, bogočastje, upravo.
Za te stvari terjam' deželno vlado, katera bo našemu skupnemu deželnemu zboru odgovorna, katera se bo imenovala izmed nas.
Mi hočemo imeti svojo lastno najvišjo sodnijo, svoje lastno vseučilišče na naših tleh, v narodnem osrčju. Mi hočemo, da •se 'določi iti odloči ona sveta denarjev in vojakov, katere moramo dajati drŽavi, in druge dohodke hočemo upotrebljati za blagor hi potrebe lastne dežele in lastnega naroda.
Javno pravo je od nekdaj priznavalo narodom pravico, da si smejo svoje stvari sami oskrbovati in si dati ono ustavo, ki se z njfh razmerami najbolj ujema......
......Pomisliti je nadalje, da država
se more ohraniti in močna postati le na podlagi enakih pravic za vse, na podlagi muntelpalne avtonomije, da je lederativni preustro) Avstrije edino mogoča, državi in narodom koristna državna osnova; kajti celota se ojači, ako se ojačijo deli, in federalizem je dozdaj pomenjal le državno celoto, centralizem Pa razdeljevanje države ...«
Takoj v prihodnji seji je sledil odgovor vlade: Vlada je odločno proti zedinje-njui Težnje po zedinjenju so protiustavne. Vlada je odločno uasi>rotna ...
Narodna vprašanja so pretresali takrat tudi v kranjskem deželnem zboru in tadi v našem goriškem deželnem zboru ie bila Čitana interpelacija za združenje Slovencev. Podpisala pa sta jo bila le poslanca df. Tookli in <Jr. Žigon.
Vprašala sta:
»Ali je volja visoke vlade pravične želje in zahteve vsega slovenskega naroda s tem izpolniti, da po pristojni poti vse slovenske pokrajine takraj Litve združi v eno narodno in politično celoto z enim skupnim deželnim zborom v središču slovenskega naroda za skupne zadeve s ipostavodajno pravico v vseh stvareh, ki so v 3. članku najvišjega 'diploma z 20. oktobra 1860. odkazane deželni avtonomiji, in z eno deželno vlado, ki ima biti za imenovane stvari temu deželnemu zboru odgovorna?«
(Dalje prih.)
prto. Prišedši domov, ni našel več pršutov in druge svinjine. Preslček Je bi v sobote zaklan.
Iz ajdouskega okraja.
Za javno knjižnico v Šmarjah pri Ajdovščini so darovali: gg. Rihard Orel, šolski vodja, 6 različnih knjig; Milan Štu-belj, bančni uradnik v Trstu 2 K. Srčna hvala! — Začasni upravitelj.
Družba sv. Cirila in Metoda.
C. M. podružnica v Podgori: Nabiralnik v gostilni g. Štef. Breganta dal 6 K 49 v in to od 3. do 23. januarja. Iskrena hvala vsem   darovalcem m tako naprej!
C5ril-Metociov obrambni sklad. — Manjka še 31 kamnov in stavba bo cela. Kje se dobe?!
Veselica podružnice sv. Cirila i» Metoda v Prvačini. — Pomotoma se je označilo 21. t. m. z" veselico, ki jo priredita maska in ženska podružnica družbe sv. Chf a in Metoda v Prvačini. Popravlja se V) v toliko, da se veselica vrši 28. t. m. t. je v nedeljo ob 37 2 popoldne v Sokofskem domu. Posebno se je uvidelo potrebo, da se radosti naši dolžnosti napram družbi, ¦kakor tudi da se v tem pustnem času preskrbi zabave željnemu občinstvu razvedrila. Da se posreči prvo, se obračate prvaški podružnici izrecno do goriškega meščanstva, ki vedno hodi rado na deželo, da naj enkrat in v ta namen toJi obišče Prvačtno. Nadalje in gotovo ne izostanejo znani obiskovalci narodnih ve-velic iz bližnjih občin. Ha se pa drugo posreči, je podružnica sama preskrbela, s tem, da je igro, komičen prizor itd. poverila ljudem, ki so že vekrat z desk dol zabavali goriško meščanstvo in njih humor tudi na deželi ne izgreši cilja.
Podružnica upa in računa na darove v prid družbi ter pričakuje najobilneje udeležbe.                                   Odbor.
Bevc Ivan, c. kr. redar v pokoju, je umrl v Gorici lani meseca avgusta. Svoji soprogi je nasvetoval pred smrtjo, naj po svoji volji kaj daruje Z. in M. družbi. Rodoljubna gospa, ki biva v Sežani, je poslala družbi v Ljubljano 200 K. To \t 96S. kamen obrambnega sklada. Časten spomin blagemu možu!
DOPISI.
iz goriške okolice.
Iz Št. Ferjana. — Odgovarjam dopisniku »Novega Časa« na to, kar je omenil o nekem javnem shodu iz Gor. Ce-rova, da je bil tudi neki lovec iz Sovenee. da je pri shodu streljal kozla. Seveda dopisniku to ne gre v glavo, iker je bila puška napeta »proti kozlu (?), lovec pa je puško sprožil in puška ni zadela kozla kakor .pravi -dopisnik, ampak puška je dopisnika tako hudo zadela, da ga je nafbrže vrgla iz občinskega tabora. Dragi dopisnik, ne upiraj se več proti *ovcu, ker on je dobro oborožen, on zna ko-tn> zajce in drugo streljati. Dopisnik t rda rad prišel v občinski zastop ali š,. .^ več? Zato mu ni po volji, ker mu kaže, da vdobi brco.
Iz Št. Petra. (Tatvina.) Okradli so Petra Pavlina iin sicer v, torek zjutraj ob 4. uri. Ko je šel po gnoj, je brlo vse za-
Domače vesti.
Rokodelsko podporno društvo v Lo-kavcu daruje C. M. družbi K 10, Dijaški kuhinji K 10, narodni šoli na Blanči K 5 in Šolskemu domu K 5 mesto venca poski-; nemu g. Fr. Hmelaku kot častnemu članu. j (Denar hrani naše upravništvoD j       Iz državne stavbne službe.   — Višji i inženir R. Mabnič je imenovan za stavbnega svetnika, inženir H. Zecehini pa za višjega inženirja. J       »Katoliška stranka«. — Hudi so bili slovenski klerikalci, ker jim je deputacija j laške ljudske stranke pred nadškofom odrekla pravico do naslova »katoliška stranka«. Hud je bil Gregorčič in vzrepenčil se je. Ali med katoliške stranke ne prištevajo Gregorčičeve stranke niti slov. klerikalci v Ljubljani.   Dokaz za to je podala Slovenska Kršč. Soc. Zveza, ki je letos ob , novem letu iz .priporočila   krščanskih lt-\ stov   izključila   oba Gregorčičeva lista: I »Gorico« in »Prim. list«. Pihal je kot gad ' don Antonio in ukazal je, da morajo pisati : in pritožiti se radi tega v Ljubljano. Jezen j je bil še toliko bolj, ker je S. K. S. Z. pripo-; j ročila »Novi Čas« kot edini katoliški; Kst j na Goriškem!   —   Kaj' se bo potem jezil don Antonio, ko še vrhovni klerikalci v j Ljubljani ne prištevajo   njegove   stranke , med katoliške! Katoliški na Goriškem so samo tisti okoli »Novega Časa«, on pa ni prav nič katoliški! Kaj se sili sedaj med ? nje, katerih drugače ne more   videti   na j koncu očesa!
j       Samo laško znajo na goriškem magi-' stratu! — Neki Slovenec je šel na magi-. strat po neko izpričevalo. Govoril je seveda slovensko aH uradnik ga je na kratko , zavrnil, da na magistratu znajo le laško, i Opaža se na sploh, da po zadnjem Ijud-I skern štetju so gospodje   na   magistratu , skrajno predrzni in kar nočejo znati s!o-I vensko! Mi pa zahtevamo iprav odločno, • da na goriškem magistratu govorijo uradniki s slovenskimi strankami slovensko! Slovenci naj govorijo dosledno slovensko!
— Nekdo dragi je šel na magistrat s slovenskim dokumentom,pa mu je rekel uradnik, da ne razume nič, »da naj da laški dokument
Vidi se, da je uradnikom strogo ukazano, govoriti s Slovenci le laško, oziroma kar odpravili jih, ako nočeio govoriti laško. Slovenci v Gorici torej ne morejo na magistratu opraviti nobene reči, ako ne govorijo laško! — Tako je ukazal župan Bombig, tako Je ukazal podžupan Venier, oba deželna poslanca in varovanca velikega Slovenca dr. Ivana Šusterši-ča! Take ljudi podpira Šusteršič, takim ljudem daje potuho. Ni čuda potem, če nastopajo vedno kratefe proti Slovencem na goriškem magistratu, če daje potuho njega gospodarjem sam vodja velike S. L. S.!
Poživljamo vse Slovence, da govorijo na magistratu v Gorici le slovensko. Vse stov. strelke, ki bodo še zavrnjene, pa naj naznanijo vse slučaje v javnosti. Jih moramo naučiti one na magistratu, da bodo znali slovensko!
Če pride Nemec na magistrat, govorijo i njim nemško — ali s Slovencem slavonsko govoriti tega pa ne! Gregorčičevi zavezniki tega ne dopustijo.
Slaba tolažila. — Klerikalce peče, ker niso dobili v svoje kremplje Tomajske občine. Zmagala je stranka narodnogospodarska z županom Vranom na Čehi. »Gorica« hoče zbijati šale pa pravi, da je lo.....nova stranka na Goriškem ter našteva potem kar 8 strank na Goriškem. Ha! Nekaj je marala reči na poraz klerikalcev v Tcmaju. Nekateri Krcševci so hodili v Gorico farbat »Goričane«, da prav gotovo topet zmaga klerikalna stranka: no. sledil je pa poraz. Sedaj se tolažijo s »špasi« o___ii«vi stranki. Naj se le tolažijo; ali strah jih mora končno preleteti, kajti tolike strank, pa vse protiklerikaln^f Pa se hrupijo včasih, da je vse v njihovem taboru. Ta tabor je vedno bolj zožen!
Na zabavni večer, ki ga priredi »SI. Čitalnica« v soboto ob H. uri, se vabijo vsi gg. člani in so naprošeni, da privabijo kolikor mogoče veliko gostov s seboj, Zanimanje zanj je, kakor se vidi, virliko. Obleka za gospode se priporoča črna. Vstopnina za dame in gospode, ki plešejo, če so člani društva, 50 v; če niso člani, 1 krono. Preskrbljeno bo, kakor že zadnjič, v popolno zadovoljnost.
Tega pa nismo mislili, da so tako slabi! — Velik strah je obšel »Slovenca«, ko je prišla v. svet vest o obsodbi Gregorčičeve politike od strani nadškofa in kneza. Ustrašil se je »Slovenec« in napisal je to: da liberalcem bi biTo seveda všeč,, da bi biia S. L. S. udarjena m bi zopet oni na Goriškem na vrh prišli. To pa se čisto gotovo ne bo zgodilo, kakor se tw<$i laškim krščanskim socia-fcem kljub vsem intrigam ni in se ne bo posrečilo razdvojiti goriške S. L. S. Tako piše »Slovenec« in >>Oo-rica« je to ponatisnila, da bi 'bolj držalo! »Slovenec« je vsled nadškefove obsodbe videt že razkol v klerikalnih vrstah na Goriškem. — Oh, kdo pa jih je hotel razdvojiti! Naj le bedo stop le, staro- rt no-v-ostrujarji. Čemu jih le izdaja neredni »Slovenec«, da so tako šibke vezi med
njimi, da komaj še držijo......   »Tenke •
reči« so to!
Kaj bo s prazniki? — Dosedaj je v naši državi izvedel odredbo glede skrčenja števila praznikov samo sarajevski nadškof Stadler. Ko je čital duhovnik v sarajevski katedrali nadškofovo odredbo, je nastal v cerkvi silen vrišč. Navzoči so kričali, da naj pustijo praznike, kakor so bili, da ni treba nobene premembe. Policija je morala poseči vmes, da je nastal mir. — V naši škofiji in drugod! po Avstriji ostane najbrže glede" praznikov vse pri starem. Sicer pa škofje sami ne vedo, kaj bi storili. Goriški nadškof se je obrni! baje glede skrčenja števila praznikov naravnost v Rim.
Kakor se razglaša sedaj, bodo odpravljeni tudi v naši škofiji vsi prazniku razven Sv. ReS. Telesa. V cerkvah se bo vršilo na take dneve vse tako. kakor prej v praznike: naznanila o porokah se bodo naznanjala na take dneve te izjemoma. Potemtakem bi že odpade! praznik Sveč-nica 2. febr. 1.1.
Redni občni zbor »Narodne delavske organizacije« v Gorici se je vršil minolo nedeljo 21. t. m. oo dobri udeležbi članov in članic, nad 40. Predsednik tovariš Per-! ko otvori zborovanje ter pozdravi nav-
zoče tovariše in tovarišiee. Predno •preide na dnevni red, omenja, da društvo ni tako v velikih fmancijetoih zadregah, kakor so svoječasno nekateri listi poročali. Krivda na tem pa,- da je društvo v stiskah, je pripisovati še prvemu odboru. Preide na volitve .Z vzklikom so bili nato izvoljeni sledeči tovariši: Predsednik: Perko Fr., podpredsednik: Antolčič Slavko, blagajnik: Nabergoj Ivan, odborniki: Suligoj Jakob, Šink Josip, Trampuš Alojzij. Namestniki: Kompare Slavko, Bevčič Konstantin. Ženski odsek sledeče tovarišice: Smolčič Cilka, Sdblosser Minka, Kroftih Marica. Pregledovaica računov: Kerše-vani Josip, Gruden Peter. — Nato se je prešlo k slučajnostim; tovariš predsednik Perko poda besedo iKrištofiču (soc. demokrat), kateri je pravil; da kapitalisti nočejo pripoznati zahtev delavca-trpina. Sušič in comp. so po zaklučku dbč. zbora nekaj razgrajali. Nekaj olike bi jim ne škodilo! Tovariš predsednik se zahvali za obilno udeležbo ter zaključi občni zbor.
—u— -
O konfuzfiostl In drugo. — »Dan« jo čutil potrebo, zag ati se v »Šočinega< setrudnika. Če psu na rep stopiš, zacvili. Mi se sicer ne bomo spuščali v razne brezplodne polemike, ker nočemo delati reklame za osebne težnje ljudem, ki reklame ne zaslužijo, ljubljanske razmere pa pnznamo boljše, nego »Dan« goriške. Če srno grajali ambicioznost in klicali na delo, smo storili svojo dolžnost, in pravico imamo izreči svojo nezadovoljnost s tem, da so ravno ljubljanske pustolovščine svoj čas preprečile trdno organizacij,) stranke in privedle konservativne elemente do moči. Tisto »razgrniti, kar nas duši, nsque ad radicem«. ki si ga je po besedah zadnje »Ombdine« stavil Ribnikar za nafogo5 je sicer lepo v »Omladini«, a Ijv-bfjawki dogodki nam kažejo tisti .»us-quc ad radicem« v drugi, manj simpatični luči. Kdor hoče napredovati, kritizira, pa ne intrigira. Reformirati je drugo in klativitczitl je drugo. Za »Dan« je najbolje, da na naše glase molči, in kar se tiče kan-fuznosti, naj se gre »Dan« sani učit. Če kdo hoče pisati zgodovino socialističnega gibanja, pa pravi, da piše zgodovino so--;:i«nega gibanja, je nevednež, in »Dan« naj ket list, ki ima pretenzije, pazi raje na to, da ne bo takih kozlov streljal. Tudi drugi pojmi se še pri »Dnevu« niso očistili; zadnjič je bilo treba imalo posojilo pri »Braniku«; pa tudi sicer je »Dan* prinesel v zadnjih časih referat, ki mu ni bil namenjeni, in o čegar potovanju do »Dnevcvega« uredništva avtor nič ne ve. Torej konfuznost tudi tu. Kdor ima maslo na pflavi... Trditve »Dneva« v uvodniku št. 22 so pa naravnost lažnjive. Sicer pa sm? že prej rekli, da ne bomo delali reklame /-\ list, c čegar namenih gredo čudne govorice med svet. Če bi \)\\ »Dan« res gl:;si'o onih, ki niso zadovoljni s sedanjostjo in se jim hoče d c I a t i. bomo prvi. ki grem-) z njim. Za enotno stranki, za moderen program, za načelno taktiko smo govorili in pisali, ko »Dneva« še ni bilo. in če srno kritizirali nedostatke, smo storili prav, ker smo brez intrige in odkrito grajali, ne pa po receptu faliranih mladinov. Kadar bodo dara paeta, si bomo boni amrci, manee se pa ne gremo.
»Jutro«, ki ni nič boljše, nas imenuje »udri ga, ki spušča puščice v kranjske na-prednjake«. »Jutro« naj prečita naše kritike, in potem naj si trikrat premisli, predno napiše še enkrat podobno budalost. Intercsantnega. se ni treba delati na naše stroške. Reklame pa seveda tudi »Jutru* ne bomo delali.                                  K.
O čuvajih državne ideje piše »Gorica«. Pa zakaj? Pi^e, da se je g. župan v Št. Ferjanu obotavljal plačati 3 K za or-ganisia o prilik? maše na rojstni dan cesarjev ... Državna ideja ob meji je menda v nevarnosti radi tega! Nič pa ni v nevarnosti državna ideja v obmejni deželi, ako n. pr. $usteršič in Gregorčič držita po-kencu laško irred.entcvsko stranko! Ta irredentovska laška stranka, ta je prava čuvartca državne ideje ob meji! V deželi neverjetnosti n? more biti drugače ...
K ubolti pred! 20 leti.   —   Razni listi so posneli po »Soči« vest o uboju pred 20 ?eti. »Gorici« se je zdelo vredno samo ponatisniti Kosčeve trditve iz »Slovenca«, 1 ki so že pobite. Dognano je po zadnji in-
I formaciji, kaj je res na tej reči. No, kljub temu ve »Gorica« povedati le to. da jo »i-UEco« imenovala   ¦»Sočino«    vest   —
Amerikanado ter da je bito zasledovanje |a Ajdovskem od strani državnega pravd-|istva brezuspešno. Celo v taki stvari se E-tž- »Gorica«, kako je nehonetna! Čudno |a da listu »L'Eco« ne gre v-glavo, da lasa vest ni jiikaka Amerikanada. Saj je .endar pojasnjena!
I Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani priredi dne 1. iebr. 1912. lesni venfiek v.V^^f^^m^. Parna v Ljubljani. Cisti dobiččK JTlitme^ ttien dobrodelnim napravam društva. Nadškof in dr. Gregorčič. — Da nad-dr. Sedej ne mara za   »vrsenskega
pvof i
se obrača po vetru, danes je tak, jutri volitev -novega odbora, izvoljeni so sie-drugačen, menjava barvo; kaikor kaže! d.eči: Predsednikom V. Švagelj, Štanjel No, Gregorčičeva »Gorica« bi rada še dru- hšt. 38; podpredsednikom V. Švagelj, Šta-gače udarila po proŠtu pa jo ra'zmere si- f njel hšt. 20; tajnikom V. Hočevar, Stalijo, da mora biti"b'olj zmerna v zmerja- [ njel hšt. 52; blagajnikom A. Kobal, Štanjel ¦nju presta. Katoliški list torej napada ka-    hšt. 14, Odbomiiki.: B. Ukmar, Štanjel hšt.
tonskega prosta. — Potem pa pišejo, da jemljejo liberalni listi dobro ime cerkvenim dostojanstvenikom! Bežite, bežite. J&ftujgpttetLkije^doslej najboij strupeno ^VnV riap^dafdutiovščino?^*TLti je: dr. Anten' Orčgorčič. mož ;še živi!*.
Padla je s stopnic, kake 3 rn globoko,
»Gorica« dokazuje, da
¦cfa*, ie stara tesnica. Kako prav nič ne I 27- letna kuharica. Albina Cepniček. te>r si ara dr. Sedej za Gregorčiča, *se^5"po-X zlomila desno roko. Prenesli so jo v bol-
,iara
mazalo letos, ko je slavil Gregorčič svojo
fli-letmco. Na sploh se je opazilo, da bla-
"iena Gregorčičeva »Gorica« ni mogla nič uročati, da bi bil nadškof se kakorkoli $*fcpr,:miil Gregorčičeve 60-letnsce, da bi se Jjbilr, meglo to objaviti. Spomnil se je na ti-Mcm Gregorčiča na dan njegove 60-letnice
pii si mislit svoje......čestital pa mu ni,
jffdasi ic vjndar Gregorčič načelnik slo--fvenske katoliške stranke na Goriškem in ' <*j.:l ljubljence naroda.   Glejte, tako dobro
je zapisan pri nadškofu načelnik katoliške stranke in ljubi;^n^c naroda, da ga je nad-
4k:;f cb njega 60-letniei popolnoma igno~. faira!!
I     Iz deželne umobolnice je bil ušel, ka-,[:|;;;r poročajo, v nedeljo   popoMne   neki |i:mrbolni moški. Tekel je v St. Peter, kjer J>i) ga ustavili "fl     Tega   umobolnega   je bil ujel neki
j kmet. Prijeli so ga potem strežniki iz iimo-f Vhrlnice. Eden izmed teli je udaril ubogega iJimnbolnega s pestjo P?.'S brado, da je bil '¦ ,\\x* -rn. ljudje so se zgražali in primerno
!;ii/in.'P'di Jivjakovo početje. Kakor Čuje-k\\'K je tisti strežnik, Lah, že odpuščen iz
Shod v Krminu. — V nedeljo je imel
|i)rošt Paidutti shod v Krminu. Shod je bil 'dobro obiskan. Prost je obsodil umeša-vanje dr. Šuster&iČa v goriške razmere, piikui pa pojasnil stališče primorske vlade glede deželnega zbora ter kaj je storila osrednja vlada. Omenil je, da primorska kida Je postopala pravilno. Princ Hohcn-l;c je bil za razpust deželnega zbora. Zato so zborovale! na poziv prosta navdušeno vskliknili: Evviva Hofhenlohe!
Kakor že obče znano, priredi «G. S. IVI« dne 3. sveč. svoj veliki ples. ¦— Goriškim Slovencem Je ta prireditev jako simpatična, kar dokazuje vsakoletni mno-gobrojni obisk. Društvo »G. S. M.« je ponosno na ta in se trudi, da nudi v svojem vsakoletnem plesu res nekaj lepega in -zabavnega. Posebno marljivo deluje letos pri omenjenem društvu »Damski odsek«. Vsa čast našim -požrtvovalnim, damam, ki ne stedij:) ne s trudom ne s časom in z nesebično požrtvovalnostjo delujejo v pro-evit društva. In ravno letos nam obetajo dražestne cdsekaš;ce neko posebno presenečenje. Kdo bi ne bil radoveden? Omeniti ic tudi. da se ples otvori s cvetlično po-Icitezo. — Na plesnem redu je tudi makov vajče-k, prijazna varljanta v itak tako pestri sliki. Društvo je sklenilo, izročiti sku-^1 piček cele prireditve »Dijaški kuhinji*. Tolmačiti važnost te institucije pač ni treba. Naše dijaštvo, naša bodočnost! Iz srca kličemo tedaj »Gor. Slov. Mlad.«: Quod bonum taustum feltxque sit!              M.
»Izvrstno! Tako je prav!« — Tako vsklika »Gorica« v dopisu »iz okolice«, v katerem tarba svoje bravce, da je vse odobravalo Gregorčičev nastop v deželnem zboru proti vladnemu zastopniku.... O, ta lažiuva »Gorica«! Gregorčič čuti, da jo je polomil on v seji preteklega tedna s svojim nastopom proti vladnemu zastopniku; zato pa si je sam ureza! »flajšter-Ij ček« ter ga izobesil v »Gorici«: »glejte, jf| kako »v okolici« odobravajo moj nastop«. Izvrstno. Tako je prav«! — Gregorčičeva »Gorica« kar ne more nehati pikati g. okr. glavarja. V obče se ostro obsoja Gregorčičevo ruvanje proti slov. političnemu »radniku.
»Kameleon«. — Ubogega proSta zmerjajo sedaj po Gregorčičevih listih. V soboto je priobčil Gregorčič v svoji »Gorici« uvodni članek »Zadnje deželnozbor-ske volitve«. Sveto jezo kaže ta članek. Gregorčič piha: »To je grozna komedija« !-----    »Na Goriškem traja pust celo
leto«. Tako vsklika »Gorica«! — Na koncu pa sikne prostu v obraz »Kameleon«! Torej prost je kameleon, to je človek, ki
nismcc.
Izseljevanje iz Furlanijs. — Iz Červi-njana poročajo, da je zopet 12 družin pripravljenih za odhod v Ameriko.
Ranjena sta bila cd nekega« Oliva Daneluttija bratranca Lesica iz Bprnjana. Baje ]u je ranil z nožem kar nakrat brez kakega pravega povoda. Zgodilo se je to ponoči. Jcs. Lesieo, enega izmed ranjen? cev, so prinesli v Gorico k usmiljenim bratom.
Kokoši mu dopadejo. —- Ani Trpinovi v ulici Vetturini je zmanjkala kokoš iz ko-kešnjaka. Ker je sumila, da bi utegnil vedeti, kam je prešla kokoš, neki 26 letni Peter Motz, ga je naznanila oblasti.
Kak italijanski podanik se vedno klati po goriškili ulicah. Te dni so aretirali nekega B. Portaecini. Bil je brez sredstev, in dela pa tudi ni iskal.
Otrok se je opekel in umrl. — 3 letni ¦Ječe k družine 'Kosovo v Ločniku je prišel v slnti-ko z r.gnjern na ognjišču. Unela se nii je obleka in otrok je dobil take poškodbe, da je kmalu na to umrl. Take smrti otrok po zimi so v nekaterih krajih na?e dežele že kar nekaj navadnega!
S hodnika je padla 28 letna Ivana Prinčič iz Ccrovega ter si je pri padcu zlomila roko in se poškodovala na glavi. Zdiuvi se v goriški ženski bolnišnici.
Nska uboga žena, ki ima 6 otrok ter •moža v bolnišnici, išče kakega primernega opravila v zjutrajšnjih urah, da bi kaj zaslužila. Poprašati je v tobakarni .Preželi na Stolnem trgu.
3, Številka »Slov. llustr. Tednika« prinaša sledeče slike: 1. Velik zločin na Dunaju, pokojni knez A. KarageorgeviČ, sodna komisija v njegovi grobnici, nagrobni spomenik in strta krsta, 2. »Južni Sokol* 2. slika, 3. Slov. pisatelj Fr. S. Finžgar, 4. Novi deželni glavar kranjski dr. Ivan Šusteršič, 5. Novi župan ljubljanski: dr. * -an Tavčar. 6. Bivši deželni glavar kranjski: Fr. pl. Šuklje. 7. Bralna soba »Narodne čitalnice« v Ljubljani, 8. i. Šijanec, učitelj v Gornjem gradu, 9. 2 sliki o 50-ietnici »Narodne čitalnice« v Ljubljani (slavnostno zborovanje in pevski zbor), 10. tri slike H, Smrekarja pastirji, vasovalce in pretep v vaški gostilni, 11. Krst novorojene španske priitcesinje. — Med 'nserati je »skrivalnica« in med romanom v »Burhji in viharju« sta tudi 2 sliki. — Priporočamo »Slov. Kustr. Tednik«, da si ga naroče. Novi naročniki dobe še vse letos že izšle številke.
45; A. Grbee, Kcbdilj hšt. 16; I. Hočevar, Hruševica hšt. 44; M. Jerič, Lukovec hšt. 11. Odborova seja bo v nedeljo dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne v dj.uštvenCTn prostoru!
Bralno društvo v Selu na Vipavskem vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru dnč 2. svečana 1912. ob 1. uri popoldne pri Ant. Mermolji, krčmarju v Selu. iDnevni red: Poročile tajnikovo in bla-gajrakovo, potrjen je računov za 1911., na-ročiteV časopisov, volitev odbora, razno. — Odbor.
Kmetsko izobr. bralno društvo »Na-diža« v Kredu priredi dne 28. i m. društveni ples v prostorih g. Jožefe Danijelič v Kredu -št. 70. Začetek bode ob 4. uri popoldni.                            ¦...,.:,
Troovsko-obrtne In gospodarsKe vesti.
/ Trgovsko in obVtno 'društvo za Goriško je imelo sinoči »pri jelenu« občni zbor, ki je bil Jako živahen. Podala so se običajna poročila. .Povdarjala se je med drugim tudi potreba .slovenske trg. šole, Izvoljeni so v novi odbor Kerševani, Kra-ves, Medved, iKcpaČ, Ivančič, Kušlan, D i-menis, uovačič, Kurinčič.
Politični pregled
, Ožje volitve v Nemčiji. - Danes je zadnji dan ožjih volitev v Nemčiji. Socialisti upajo Še kaj pridobiti.
Kranjski deželni zbor. •— Na dnevnem redu današnje seje je tudi poročilo vertfikacljskega odseka o volitvi ljubljanskih poslancev prof, Reisnerju in A. Rib-nikarja. Vcrlfikacijskl (jdsek Je sklenil, da ne potrdi izvolitve.
Revolucija na Kitajskem. Kitajska eesariea-vdovu je svetavala .luanšikaju, naj, se počaka nove akcije od strani revolucionarjev, potem naj se nadaljujejo boji. Sunjatsen izjavlja, da ne odloži predsedstva, dokler velevlasti ne priznajo republike.
V moravskem deželnem zboru so razpravljali o poročilu šolskega odseka: da naj postanejo ekrajni šolski nadzorniki stalni državni uradniki.
O prestolonasledniku Francu Ferdinandu je* priobčila »Budapester Presse* članek, v katerem pravi, da je on na čelu vojne stranke v Avstriji, ki hoče, da se razdere trozveza ter prične vojna z Italijo. Zato pa da mora pasti Aerental s svojo mirovno politiko. Takega duha da je tudi bodoči prestolonaslednik.
Duhovnik na električnem stolu. — V
mestu Boston v Ameriki je bil te dni obsojen na smrt na električnem stolu duhovnik Rioheson, ki je zastrupil lepo mlado dekKco, ko so s i pokazale posledice njegovega občevanja ž njo.
Ozebll vojaki. — Pri cerkveni slav-nosti v Lvovu je stal velik del vojakov na prostem od 8.—12. ure dopoldne. 125 vojakov je ozeblo, da so jih morali prenesti v bolnišnico. -Roke in ušesa imajo ozeble.
Leteči volilec. — Iz Berolina naznanjajo, da je v volilnem okraju Bdzig priletel z aeroplanom v Bruck aviatik Fal-derbaum, da odda svojo glasovnico; potem je zopet odplul z aeroplanom z volišča. To je najnovejša aplikacija avirdke. Srečen kandidat, ki mu padajo glasovi z nebes!
Samomor radi zgube na borzi. — Iz Budimpešte poročajo, da se je ustrelil direktor delniSke družbe živeža Evgen Ka-nitz. Vzrok samomoru so velike zgube na borzi. Baje je zgubil 5(K).(X)0 K.
Narodna Jednota Severočelka je imela v svojem 26. letu 836 podružnic, med njimi 724 delavnih, z blizu 50.000 člpni. Za šolske potrebščine je izdala 30.487 K, za knjižnice 1503 K in za časnike poslane podružnicam 3024 K. V gospodarskem oziru je N. J. S. delovala na to, da osamosvoji češkega delavca in mu oskrbi stanovanje. V ta namen Je kupila raznih poslopij in posestev za 164.420 K. Podpirala je kmetijske podružnice. Za božičiiiea je štela 19.135 K. Za pravno obrambo Čehov v ogroženem ozemlju Je dala 4169 K. Njena nepremakljiva imovina Je sedaj vredna 931,545 K. Clstcp.j dohodka Je bilo v minulem letu 241./*'0 K, stroškov pa 430.839. Da se je pokril nedostatek, je bi-I o treba seči po posojilu na nepremakljiva posestva, Oorenje Številke nam pravijo, kako vsestransko izvršuje svoj vzvikni smoter,
Ml
in
Sokolski *esti)ik.
»Sokol« v Volčjidragi bo imel svoj redni letni občni zbor v soboto dnč 27. januvarjja t. 1., in sicer zvečer ob 6.30. Dnevni red po- pravilih. — Društvo priredi v nedeljo 28. t. m. v prostorih br. Ivana Kcdermaca v Volčjidragi pustni' ples.
Zveza narodnih društev.
Podmelec. — V nedeljo t. j. 28. t. m. ob 2. popoludne bo imela »Kmetska čitalnica v Podmelcu« v društveni sobi svoj redni letni občni zbor po običajnem vspo-redu. K polnoštevilni udeležbi uljudho vabi člane odbor.
Bralno-pevsko društvo »Štanjel« v Štanjelu je-imelo v nedeljo dne 21. t. m. svej VII. ledni občni zbor, pri katerem je bilo navzočih polno število udov, ki so veseljh src prihajali v zborovalno dvorano, nakar Je g. predsednik ob določeni uri otvoril zborovanje. O. tajnik je poročal o stanju in delovanju društva ter prečital navzočim društveni zapisnik. Nato so bili potrjeni računi za 1. 1911. Nato je sledila
Razne vesti.
Prišla je vest, da so itaKjanske vojne ladije ustavile Llovdov parnik »Bregenz* ter ga preiskale. Tovor le zaplenjen. — Poročajo o bojih pri Gargarešu. — Med Italijo in Francijo še ni poravnan spor radi 29 potnikov na zaplenjenem parniku,: kakor smo poročali. Francija zahteva nemudoma izročitev onih potnikov. — Turčija .ni nič pripravljena na mir in ne odneha, pa če ima priti do vseevropske križarske vojne. — V Tripolitaniji se vršijo imanjši spopadi. Pripravljajo pa se Turki baje na velik rapad na Italijane v oazah.
Razne vesti.
Irredentovsko društvo »Giovine« na Reki je policija razpustila. Prostori društva so zaprti. V Raven! je priredilo to društvo lani. protiavstrijsko demonstracijo; radi te se vrši še preiskava.
V višini 2200 m z pasažirjema. — Poročnik Prevost se je dvignil pri Parizu s svojim aeropianom, v katerem je imel 2 pasažirja, do višine 2200 m. Nadkrilil je s tem vse dosedanje višinske rekorde.
Aviatik ponesrečil. — Iz Los Ange-losa poročajo, da je aviatik Page padel iz svojega aeroplana ter bil mrtev na licu mesta,             .-¦...•-.¦-
(loriški deželni zbor Je sprejel zakon, zadevajoč občinske posredovalne urade, kaknr je že uveden po nekaterih deželah.
Sprejeti zakon se glaisi:
S l.
Posredovalni urad v svriro poravnav-nega poskusa med spornimi strankami se ustanovi v vsaki županiji, kjer sklene starešinstvo ustanoviti tak urad.
Pri tej priliki mom starešinstvo skleniti, ali naj se ustanovi posredovalni urad za vse po zakonu določene posle ali pa se naj ustanovi le z omejeno oblastjo, da bo sklepal poravnave v smislu § 1. člena 1. zakona z dne 27, februvarija 1907. drž. zak. štev. 59. ali da bo tudi poskuševal sprave po § 1. člena II. zgoraj omenjenega zakona.
Občine, ki ustanove v svojem ozemlju več posredovalnih uradov, morejo od-kazati vsakemu teh uradov poseben del občinskega ozemlja za njegov okoliš, v katerem je izključno isti pristojen; ali pa morejo proglasiti vsak. posamezen urad pristojnim za ves obseg občinskega ozemlja (člen IV. zakona z dne 27, februvarija 1907. drž. zafkon štev. 59).
Dve ali več občin istega sodnega okraja morejo ustanoviti skupno tak posredovalen urad.
V tem slučaju se morajo držati dotič-ne občine sporazumno določb, navedenih v I. in 2. odstavku. V občinah, v katerih že obstoje eden aH več posredovalnih uradov, more starešinstvo določiti, ali in pri katerih od obstoječih posredovalnih uradov in cd katere dobe ;naj se razširi ali omeji njih področje v smislu I. in II. člena zakona z dne 27. februvarija 1907. drž. zak. št. 59.
§ 2.
Posredovalni urad obstoji najmav-lz treh zaupnikov in jedhega namestnika, ki jih izvoli izmed občanov starešinstvo' na zborovanju, ki se skliče po predpisih občinskega reda. oziroma v mestih z lastnini statutom, po predpisih tega. ¦
Zaupnike voli starešinstvo z glasovnicami, in za veljavnost izvolitve je treba uadpolovične veČine glasov.
Dalje na 4. strani.
906185
40
98
7384
Ako eder, ali drugI zaupnik, ki se naj izvoli, ne dobi nadpolovične večine glasov, se izvrši ožja volitev, razven ako so razdeljeni vsi oddani glasovi le na dve osebi, v »katerem siucafu odloči žreb, ki ga potegne predsednik.
•       § 3-
Ako ustanovi več občin skupen posredovalni urad, izvole zaupnike izmed členov teh občin dotična starešinstva na skupnem zborovanju.
Zborovanje skliče in mu predseduje župan, ki je po letih najstarejši.
§ 4.
O volitvi se napravi zapisnik, ki ga morajo podpisati župan in dva podžupana vsake občine.
§5.
Nikogar se ne more prisiliti, da sprejme izvolitev v posredovalni urad. Služba zaupnikov traja Sest let. * Oni izvolijo izmed sebe predsednika, kateri ima voditi posle. §6.
Zvoljiv je vsak občan, ki se more izvoliti v starešinstvo.
Za zaupnike se ne morejo izvoliti aktivni sodni uradniki. § 7,
Izid volitve mora župan razglasiti v j občini in o njem poročati deželnemu od- i boru in predstojni politični oblasti. Le-ta < ima pravico razveljaviti izvolitev v srni- * slu § 6, neizvoljivih oseb. Ako je izdalo j dotični odlok e. kr. okrajno glavarstvo, je J dopuščen interesentom, kakor tudi občini ; utok na deželno politično oblast, le-ta odloči v vsakem slučaju konečno. Utok se mora predložiti v 14 dneh potom dotič-nega e. kr. glavarstva. Ako se izvolitev ne izpodbija ali ako se odloči o njeni veljavnosti vsled pritožbe, mora naznaniti v prvem odstavku tega paragrafa omenjena politična oblast okrajni sodniji ustanovitev in pričetek delovanja posredovalnega urada, kakor tudi imena izvoljenih zaupnikov. Izvoljeni zaupniki morajo, pre-dno nastopijo službo, obljubiti županu slovesno z rokosegom namesto prisege, da bodo vestno izpolnjevali svoje   dolžnosti.
Ako se izvoli župan zaupnikom v posredovalni urad, napravi slovesno obljubo s tem, da seže v roko načelniku predstoj-ne politične oblasti aii njenega odposlanca. §8.
Ako zaupnik umrje ali se odpove službi, ako nastopijo okoliščine, ki bi njegovo izvoljivost izključile (§ 6), ali pa, k; bi mu po mnenju starešinstva branile redno izvrševati njegovo službo, ali bi mu odvzele zaupanje, se mora izvoliti drug zaupnik na njegovo mesto.
Ako izvejo okrajne politične oblasti po naznanilih sodnih oblasti, ki so poklicane izvrševati sklenjene poravnave, da se vrši poslovanje tako pomanjkljivo, da se jim vsiljuje prepričanje o nezmožnosti izvoljenih zaupnikov ali posameznih izmed njih, morajo sporočiti to namestništvu. Ako še deželni odbor strinja, ima namest-ništvo pravico odstaviti zaupnike ali posamezne izmed njih, in naročiti novo volitev. Samo iz posebnih razlogov in le izjemno ter provizorično sme c. *kr. na-mestništvo sporazumno, z deželnim odbo-
Hiša z gostilno
cm najbolj živahnih ulie v Ljubljani hlevom in šupo, z vrtom z.i goste t vrtom za zelenjavo se radi bolezni
Konji
proda.
uiti za pižaijB Moro?,
Mali oglasi.
HaJ»a*ji% pristojbina stane 60 vib. Ako je oglas obsetaejjii se raCana za vsako besede 3 rta, Iajprivrant«;Se inscriraaje za trgovce In obrtnike
KoUI-* Je manjSih trgovcev in obrtnikov t Gorici, kate?i& ua ddžeii <in celo v mestu) nihče «• pozna, ker nikjer <ia tatarirafo. Skoda ni majhna.
epa zračna mablovana soba se odd
Xa zai.t<*vo ko dobi hrano, ntštvo „S<iče".
v najen . Kje pove uprav-
Pod hi^o j* 20 m dolga iu 4 m visoka
klet. Hiša je pripravna tudi za  vsako j
drugo obrt in je še 16 let prosta davka. ]
Poizve se: PriSOfca A Sf. 5.
protlasta  j in celo »pr
l   para   z vozom ali pa brez tak«\
| Mihael Turk, brivec
na Komu  <>, se priporoča si. občinstvu
za nmogohrojni obisk.   Za  točno postrežbo iu
snažno*t se jamči-
Kje, pove upravništvo.
Priporočam najbolj poznana imena preciznih ur, katere so v resnici zi-nesljive in natančne kakor:
Schaif hausen,......
Zeriitta,........
Ornega   -  -......
za takšne ure dajem večletno garancijo. V zalogi imam raznovrstne zlate in srebrne ure ter veliko   izber  zlatnine
in srebrnine. Za vsako  popravilo  se jamči   1 leto.
Jakob Suligoj
c kr. držaune železnice Gorica, Gosposka ulica šteo. 25.
lako se obranimo želodčnih bolečin?!
liro, na  katerih  trpi ikijstiinuSnje ?l«vcSt*o.  n® pri*! tirnica« uisprvluvati » to tu. ita m pr»voCa»m> itpvrablj
Dr. Engel-nov nektar.
Takim boleznim, na  katerih  trpi ikijstiinuSnje ?l«vcSt*o.  m prid«  VMpcSao ter »o jim More •nortftCiue ui.sprvluvati » tum. dti m pmvi>e&Mmo upOTaMJa
Kajti močan želodec in dobra prebava tvorijo   temelj   zdrave w   telesci.   Kdor fioče : ohraniti tudi do starosti, n&j uporablja po svojih izvr*'ain vapehih sloviti
oje zdravje
Dr. E.igeI-nov nektar.
Ta pijača, ki je izdelana iz izvrstnih zeliščnih sokov in iz fina. vpliva vslc! »vojrj.'« vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni liker, oziroma želodčna vino ter nima nikakih škodljivih posledic.
Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da bi Škodovali strojema zdravju. Nektar vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbodfjivo na tvontev sokov. Zato se priporoča vžitek
===== Dr. Engel-novega nektarja =======
vsem, ki n hočejo ohraniti zdrav želodec.
Nekiar je dobro sredstvo proti želodčnemn katarja, krča. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Kavnotako ne dopusti nektar, da ae dobi zaprtje ali stisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in živahen tek. z&'>ranjnje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost.
V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost is veselje do življenja.
Nektar se dobiva po 3 K in 4 K steklenica v lekarnah sledečih krajev: < lonca, Kormin. Gradišče, Romans, Ajel. Oampolongo, Ronke. Tržič. Ajdovščina, »lor. Idrija. Tolmin. Kanal. Videm, Palma, Uervinjan, Oglej, Fiumtčel. trradež. Sežana. Vipava. Postojna. Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vseh večjih in manjših krajih (ioriško-dratHSčanske isi sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v fctorici.:*, .'i veC steklauic uektarj«* po originalnih ct-aah v vse krajt Avatro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahtevajte izrecno
Zobozdravnici in zobotehniški atelje
Dr. L Eržen
GORICA
Jos. Verdi tehalHCe iteo. 37.
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone,
zlate mostove, zobe nakaučukove plošče,
uravnavanje krivo stoječih zob. Plomb „
vsake vrsle.
Ordlnfra u soolem aiegjeln
od 9. ure dop. do 5. ure pop.
Mitom pokarija h sladčitaraa
Karol Draščik
v Cirisi u Knrn v (laefal Mil)
mSuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmanes i rt poroke, odlikovane velikonočni plnce itd. Prodaj« različna fina vina In llkarjo na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvo m mnogo-brezna naroČila ter obljublja solidno postrežbo
Iht* po Jalto zmernih cenah. ~+m
Velika zaloga dvokoles, šivalnih in krnitij-skih strojev, gramifonov, orkestrijo;icw itJ. Mehanična delavnica. Poliranje z električni gonilno silo ter etnajliranje d/oko e> na plirr. Kolesarjem v korist! Kdor hoče staro dvokolo obnoviti, naj ga takoj pošlje emij-lirat stane K 6- -, v različnih barvah K S1-Pri
Dr. Eugel-nov
nektar.
Moj nektar ni noheno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos 200. vino roalajra 200, vinski štrkljaj 50. glicerina 100. Črno vino 100. sok jerebike 100. vrešnjt? sok -200 brinje 30 in mnogo dragih zeljišč. Te zestavine se pomešajo.                                                  ž
rom, omejiti pristojnost urada (§§ 11, 28.).
posredovalnega (Dalje ,pri<h.)
ZAHVALA.
Gospa Gina Plebani iz Trsta, Via Maurizio 15, zahvaljuje vse one, ki so se udeležili v Bovcu pogreba nepozabnejn ljubljene
Marije Flajs
fer izreka posebno zahvalo vsem mladeničem in mladenkam za njihovo požrtvovalno skrb.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V latfail hlil, Gosposka ulica iU 7, I. aadstr.) — Talafoa it. 79.
RaCoa poštne hraalloict itev. 837.S15. Ns občnem zboru dne 23. aprila 191K se je določilo: Hranilna vloga se  obrestujejo po 47t %. Stalne večje vloge z enoletno  odpovedjo po  dogovoru.  Rentni  davek  plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Brezplačni hišni hranilniki. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 51/, %, na varščino ali zastave in na manjico po 6%.
Glavni dalail se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%. Stanja 31. dec.1910.: Zadružnikov 1886 z; deleži v znesku 73.642 kron.   — Hranilne   vloge:   1,423.351*26.       Posojila: 1,488.919'—. — Reservni zaklad: 9I.S47-44. — Vrednost hiš: 372 096 66.
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 24.
Prodaja tudi bi obroke
Ceniki poštnine presti.
Velika izbera že rabljenih dvokoles in vsakovrstnih strojev.
Anton Potatzky v Coricl
naslednik Jos. Terpin:
S>m sredi Bafitelja 3.
TPCOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
*ajcaae}8 k«ytvaliit iinbBrtkegt li drabiaga bi«c« ter tkani!, preje !¦ a;t;|.
POTREBŠČINE
ia piiaraics, kadilce in popotniki
Najboljše šivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
xa Arojašs in ŠBplfatfa.
Svetlnjlce. — R0ini venei. — MaSn« knjiliee.
lika obuvala za ysb letne (ase.
Posebnost:
Slina za ziNaii, travi ia Milil
Najbolje    opkrbljena zaloga
"•   —"'"^"''se po ar deželi
.-~„-    ----------«.------------0-------kramarje
KToinjarje,  prodajalce poeejmih to trgib