DELAVSKA POLITIKA
tekala dvakrat tedensko, ki sicer v*fcko »mio in vsako soboto.
SJnMfalštr« In aprava: Maribor. Raška cest* 5, poitnd predal 22, telefon 2326. Sadružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Krbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski don?. — Rokopisi se ne vračajo. Njulrankirana pisma se vobče ne sprejemajo, — Reldamadje se ne franklrajo.
Malih ogrlasov, ki služijo v posredovanje ln socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem število objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša etettečno Dta II.— , za ia«z*mstv* w*s*čno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Sreda, 23. septembra 1936
Leto XI
Štiridesetletnica političnega socialističnega gibanja v Sloveniji
Spomini na prve početke socialističnega gibanja v Sloveniji imajo | dve posebno značilni potezi. Prvič j nesebično požrtvovalnost in drugič ( strašno preganjanje prvih oznanjevalcev socializma.
Že zdavnaj prej, v letih 1865 do 1880 in pozneje so se pojavljali pri nas oznanjevalci prosvete in razrednega boja, vendar to ilegalno gibanje ni bilo utrjeno teoretično in Dostavljeno na pozitiven program Do Marxovih naukih. Kulturno delo se je v tistih letih vršilo v kulturnih in izobraževalnih društvih, politično pa po tajnih sejah in konferencah v vednih nevarnostih, da sestanek zasači — oko pravice. Šele v poznejših letih! so bila dovoljena zaupna zborovanja na povabljene osebno znane goste (po § 2. zborovalnega zakon 3.)
Početkom leta 1880 (1884?) je bilo osnovano politično društvo »Bodočnost«, ki je sklicevalo politična zborovanja.
Hainfeldski kongres, ki ga je sklical dr. Viktor Adler in sodrugi, je zasnoval stranko ideološko ter ji dal program socialnodemokratične stranke, okoli katerega so se združili prav kmalu vsi socialistični duhovi v Sloveniji.
Že takrat je nastala želja po lastni stranki, ki se je pa uresničila šele leta 1896. Kongres za ustanovitev stranke je bil v stari Virantovi hiši na Jakobovem trgu. Ss. Železnikar. Kordelič, Bartel, Brozovič, Kopač in mnogo drugih poleg Etbina Kristana je sodelovalo na tem kongresu. Kongres je v bistvu sprejel hainfeldski socialnodemokratični program in imenoval svojo stranko »Jugoslovansko socialnodemokratič-no stranko«.
Mlada stranka ni imela svojega sovražnika le v reakcionarni zakonodaji, marveč tudi v političnih strankah. Če čitamo danes izjave Hitlerja ali papeža, oziroma klerikalizma, se spominjamo takoj tiste dobe. Laži in klevete so slišali socialisti povsod, teror, zaničevanje in križarska vojna sta bila na dnevnem redu, tako, da je bilo res treba prave poštenosti in odločnosti, da nisi klonil. Prav to pa je bila najboljša šola za socialistično delavstvo, da se je bolj in bolj konsolidirala, da je spoznavalo potrebo organizirane discipline in složnosti na celi črti. Nobenih posebnih, nobenih osebnih, nobenih zahrbtnih misli ni bilo v vrstah organiziranega delavstva. Kar se je sklenilo, je bilo sklep za vse. K temu jih je prisilila potreba in spoznanje, da se more in mora delavski razred boriti le sam za svoje interese. Organizirano delo more voditi le odgovorna organizacija delavska.
Zgodovina našega socialističnega gibanja tudi v Sloveniji nas uči, da se kleni značaji vzgajajo v bojih, če imajo v vidu obenem skupen cilj in iskreno voljo, to je. spoznanje. da se je treba boriti zanj.
Ta skromni spomin ob štiridesetletnici ustanovitve Jugoslovanske socialnodemokratične stranke v Sloveniji naj nam bo v bodrilo, da se delavstvo ne sme bati grozečih' križarskih vojn, ki so le napoved kapitalističnega boja proti delavstvu. Tudi v tem1 boju mora delavstvo
Socialistična večina v švedskem parlamentu
Švedska je socialistična!
Velika volilna zmaga švedske socialne demokracije
Pri volitvah' v švedski parlament v nedeljo, dne 20. t. m. so dobili mandatov: (številke v oklepajih pomenijo število mandatov prejšnjih volitev):
mandatov Socialni demokrati 112	(102)
neodv. socialisti	6	( 6)
komunisti	5	( 2)
konservativci	44	( 58
agrarci	36	(	36)
ljudska stranka	27	(	24)
230
Izid volitev, ki so prinesle ogromno zmago švedski socialni demokraciji tudi kaže, da odgovarja prirastek volilcev od zadnjih parlamentarnih volitev, porastu socialno demokratičnih glasov. To je zlasti važno z ozirom na dejstvo, da na Švedskem volijo tudi žene, ki so kakor skoro povsod, kjer je to mogoče, odločile v prid socialni demokraciji.
Švedska socialna demokracija je izvojevala pri parlamentarnih volitvah dne 20. t. m. eno svojih najpomembnejših zmag.
Švedsko ljudstvo je izreklo stranki svoje zaupanje, ki si ga ie pridobila v dobi skoro štiriletnega, z malim presledkom nepretrganega vladanja.
Ko je .'red par meseci, navezana na podporo kmečke stranke, ki se je v odločilnem trenutku izneverila, socialno demokratična vlada odstopila, je zavladalo v reakcionarnih krogih na Švedskem, pa tudi v inozemstvu neko tiho zadovoljstvo.
Švedska socialno demokratična vlada je padla na vprašanju oborožitve. Vprašanje so sprožile meščanske stranke, ki so zahtevale, da votira vlada v ta namen 50 milijonov švedskih kron. Vlada se temu predlogu ni hotela upirati, toda stavila je dodatno zahtevo, da se potrebna sredstva priskrbe z obdavčitvijo velikih premoženj, obenem pa, da se najdejo tudi nova sredstva za zvišanje starostnih rent. Kajti, tako je argumentirala vlada, preskrba starih in s tem preskrba dela mladim, je najmanj tako važno vprašanje za varnost državnih mej, kot oborožitev.
Meščanske stranke, gluhe za te argumente, so odklonile vladine zahteve in vlada se je poslovila, da se danes, po komaj par mesecih odmora, zopet pojavi na površju, močnejša kot kdajkoli poprej.
Ljudstvo ni pozabilo zajjug švedske socialne demokracije v preteklih letih, njene akcije za starostno preskrbo državljanov, njenih uspehov v boju proti brezposelnosti, ki je danes na Švedskem skoro nepoznana. Ko-
likor niso že ti uspehi sami zadoščali, da si socialna demokracija pridobi ponovno zaupanje mas, je k temu pripomogel še zlasti njen novi volilni program, katerega vodilna misel je: dvigniti kupno moč širokih ljudskih množic, obenem pa ukreniti vse potrebno za obrambo pred morebitnim novim pojavom krize.
Veličastna zmaga švedske socialne demokracije je tem1 pomembnejša, ker je izvojevana v času. ko se vsepovsod javljajo proroki črnega in rjavega fašizma ter reakcionarji vseh barv oznanjajoč propad mednarodnega socializma. Kot v zasmeh nemškemu fašizmu je švedsko ljudstvo, ki je najčistejši predstavnik tkzv. nordijske rase ponovno odklonilo fašizem, ki naj bi bil, po mnenju Hitlerja, odlika te rase.
In da bo razočaranje v taboru reakcije še večje, so volitve na Švedskem prinesle socialistično večino v parlamentu. Kajti od 230 mandatov jih pripada 118 socialnim demokratom in neodvisnim socialistom.
Švedsko ljudstvo se je izreklo za socializem; Švedska je rdeča!
Socialistično delovno ljudstvo vseh dežel čestita švedski socialni demokraciji k njeni impozantni zmagi. ki ga utrjuje v prepričanju, da bo kljub vsemi oviram, zmagal socializem vsepovsod!
Pred zaključkom stavke tekstilcev
Uradna poročila.
Banska uprava razglaša:
Pogajanja o kolektivni pogodbi se približujejo koncu. Ni izključeno, da bodo tekom torka, dne 22. t. m. končana.
Tekstilne tovarne so oživele v toliko, v kolikor se v sporazumu med delodajalci in delavci v njih vrše čiščenja, popravila in priprave za delo.
Razširjanje neresničnih vesti
Banska uprava razglaša:
Izpraznitev tekstilnih tovarn v Kranju po oboroženi sili dne 16. t. m., do katere je moralo priti, ker enodušna intervencija vseh strokovnih delovnih zvez ni imela uspeha, poziv oblastva pa je delavstvo odbilo, se je izvršila brez škode za življenje ali zdravje evakuiranih delavcev: žandarmerija in policija nista uporabili niti hladnega niti strelnega orožja.
Nepoklicani in neodgovorni vodje stavke, ki so delavstvo zavajali k nespametnemu mnenju, da bo prej prišlo do pogajanj o kolektivni pogodbi, če delavstvo vztraja v tovarnah, so izgubili yes svoj upliv in vso svojo moč, ko je delavstvo videlo, da so se pogajanja dejansko pričela
v	trenutku, ko so bile tovarne izpraznjene. Da bi popravili svoj položaj, se ti hujskači sedaj poslužujejo druge taktike. Razširjajo vesti, da je bilo pri izpraznitvi tovarn v
vztrajati in ne popustiti v borbi za socialne in politične pravice.
Boj za pravico je vedno zvezan s poštenostjo, požrtvovalnostjo in tudi z žrtvami.
Kranju večje ali manjše število delavcev ubitih in ranjenih. Nerazsodno prebivalstvo naseda takim govoricam in jih razširja dalje tudi še potem, ko se je v bolnišnicah in pri po-kopališčnih upravah, pri zasebnih zdravnikih in ambulantah moglo uveriti, da nihče ničesar ne ve o kaki smrti ali rani v zvezi z izpraznitvijo tovarn v Kranju dne 16. t. m’.
Da bi se preprečilo to novo beganje delavstva, ki se vodi s prosojnim namenom, da se v delavstvu omaja zaupanje do oblastva kot zaščitnika delavskih interesov, je banska uprava naročila vsem okrajnim načelnikom: in predstojnikom mestnih policij, da razširjevalce neresničnih vznemirljivih vesti brezobzirno kaznuje po banski uredbi z dne 16. julija 1932, Službeni list št. 510-59.
Koliko tekstilnih oodletii le v Jugoslaviji t
Po statistiki Zveze tekstilne industrije je bilo 1935 v Jugoslaviji 341 tekstilnih podjetij. Po področjih industrijskih zbornic se dele ta podjetja:
podjetij v % Ljubljana	90	26.39
Zagreb	89	26.10
Novi Sad	67	19.65
Beograd	63	18.48
Sarajevo	26	7.62
Split	6	1.76
V	teh tovarnah je po statistiki socialnega zavarovanja zaposlenih 49.218 delavcev in delavk.
Snujejo se pa še vedno nove tovarne.
50 odstotni odpis kmeikih dolgov
obetajo
Iz Beograda so razširili vest, da bodo pri uveljavljenju nove uredbe
o	kmečki zaščiti odpisali 50 odstotkov kmečkih dolgov. 25 odstotkov odpisa bo šlo na državni strošek, 25 odstotkov pa bodo baje nosili denarni zavodi.
"	*■*	*	’	-	V*	•
>>>-	.r-
»*yr*nr)
Drugo vprašanje, ki zanima naše kmete pa je, ali se bodo tržne cene toliko popravile, da bodo mogli v bodočnosti aktivno gospodariti.
Ruski odgovor na Niirnberg
Vorošilov: »Rusija je pripravljena!«
Vrhovni poveljnik ruske vojske maršal Vorošilov je rekel ob zaključku manevrov v Kijevu na grožnje nemškega nacističnega kongresa: »Naša rdeča vojska je popolnoma pripravljena!« To izjavo so povzročile fašistične imperialistične izjave vodstva nemškega režima.
Berlinski kongres filozofov. »Times« objavlja dopis 18 amerikanskih filozofov, ki odklanjajo udeležbo na berlinskem1 filozofskem kongresu od 21. do 23. t. m., ker berlinska vlada ni uniformirala le življenje in delo nemškega naroda, marveč tudi nazi-ranja in prepričanje. Amerikanski filozofi dvomijo, da bi bilo mogoče ob sedanjem položaju v Nemčiji svobodno razpravljati o predmetih iz filozofije.
Obrambni b&l španskega ljudstva
la vedno priprave za odločilen spopad
V zadnjih dneh se položaj v Španiji ni mnogo izpremenil.
Na severnem bojišču poizkušajo čete krivoprisežnega generala Molle prodirati proti Bilbau, od katerega so oddaljene 120 km. Nadalje se prizadevajo, da bi prišle na pomoč obleganemu mestu O v i e d o.
Pri T e r u e 1 u, vzhodno od Madrida se vrše boji, v katerih prodirajo čete katalonske vlade proti pobu-njenikom.
Na Sierri Gudarrami ni posebnih dogodkov; v planinah ie namreč zapadel prvi sneg.
Glavna pozornost upornikov in poveljstva vladinih čet je osredotočena na odsek pri T a I a v e r i. Alarmantne vesti o položaju na tem delu bojišča, ki so jih širili upornikom prijazni listi, so se izkazale kot neresnične. Vlada je na tem odseku zbrala veliko število čet, ki so preprečile nameravano prodiranje upornikov proti Toledu.
V Toledu, ki je v posesti vlade, pa so miličniki razstrelili del ogromnega gradu Alcazar, v katerem so zabarikadirani kadeti, up in nada španskih krivoprisežnih generalov. Določeno je bilo, da se bodo kadeti, ki so tu nakopičili ogromne
množine municije in živil, polastili Toleda in s tem padli miličnikom pri Talaveri v hrbet. Ta načrt je sedaj propadel. Madridska vlada je ponovno pozvala kadete naj izpuste žene, decc in starčke, ki jih imajo zaprte v ogromnih kleteh Alcazar ja. Toda človekoljubni kadeti so ta predlog odklonili.
Na fronti pred Malago je ostal položaj neizpremenjen. Vse vesti o zavzetju Malage po upornikih in o krvavih bojih med vladnimi četami
in anarhisti v tem mestu so neresnične.
Vesti, da so uporniki zavzeli bakrene rudnike Rio T i n t o ob portugalski meji, so neresnične. Rudarji branijo to ozemlje slej ko prej.
»200 ruskih letal vladi.«
!
| • Z bombastičnimi naslovi poroča-! jo listi, da je Rusija poslala 200 avi-jonov španski vladi. S tem hočejo dati španski vladi bolševiški značaj,
o.-. •	..	„	-X.	^. r. -
„Auf nach Pariš!“ ali grožnja z navalom na Madrid
V	svetovni vojni je zakričal nemški cesar Viljem v svet: »Auf nach Pariš!« Mislil je namreč, da bo s pozivom »Udarimo jo na Pariz!« zbudil tako silo v vojski centralnih držav, da bodo kar v tek« zasedli Pariz. Usoda je pa hotela drugače. Viljem je bil s svojimi centralnimi državami poražen.
Ta epizoda iz svetovne vojne nam prihaja v misel, ko čitamo bombastična oznanila reakcije o pohodu na Madrid in njega padcu v nekaj dneh.
Vojni minister španski je rekel, da so presenečenja mogoča, če ne bo mogoče pripraviti dovolj vladnih
čet, ali bo upornikom dodeljena pomoč. Toda padec Madrida še ne bi bila zmaga, ker imajo uporniki nevarnost za hrbtom in bi se vladne čete lažje koncentrirale kakor na sedanjih obsežnih frontah. S težkim srcem čita pošten človek taka poročila, ko vidi, da se je ves fašizem, vsa reakcija in cerkev zarotila proti legalni, to je, zakoniti vladi ter zagovarja in podpira rebele, ki povrhu žele še dalje izkoriščati in zatirati španski narod. Neki španski duhovnik je govoril po radiu ter se čudil, kako je mogoče, da se cerkev ogreva za rebele v Španiji.
Humanost, ne barbarstvo
Blum odgovarja Niimbergu
V	četrtek je Blum- govoril po radiu o francoski zunanji politiki. Blu-mov govor se more smatrati kot odgovor na nurnberške izpade nemškega fašističnega režima, ki je grozil z imperializmom in agitiral za fronto proti komunizmu. Nurnberški kongres je bil namenjen domači pro-pogandi. toda teaterski, kakor pra-
vi	poljski list.
Blumov govor je napravil naj- ; boljši vtis v Franciji in v mednarod- j nem svetu. Celo Zedinjene države so sprejele njegova izvajanja s priznanjem na znanje.
Blum je rekel: Francija veruje po svojih tradicijah v politično svobodo, veruje v državljansko enakost in v človeško bratstvo. Izpričuje, da so vsi državljani v svobodi rojeni in da :majo enake pravice. K temeljnim pravicam državljanov spada predvsem svoboda mišljenja in vesti. Mnenja je, da je glavni čili in dolžnost državnega delovanja, ta načela v zakonitih uredbah, v socialnih razmerah in v mednarodnih odnošajih vedno krepkeje uveljavljati.
Demokracija je režim, ki družbi omogoča, da se v redu razvija. Za zgled je navajal socialne reforme sed. ljudske vlade, k je v treh mesecih izvršila ogromno delo. Demo-
kracija. ki se opira na red in ki ta red osnavlja na premišljeni volji čimvečjega števila državljanov, je nasprotje anarhije. Demokracija bo izšla iz borbe proti njej kot zmagovalka. Demokracija je opravičena tako z dokazi in izkušnjami kakor z razumom. Francija ostane demokraciji zvesta.
Francija noče nikomur vsiljevati svojih nazorov. Francija odklanja misel propagandne vojne ali vojne represalij prav odločno. Francija \ želi omiliti vse vzroke za konflikte z drugimi narodi, ki bi utegnili povzročiti vojno. Francija bo z vsemi narodi ravnala tako, če žele mir.
Prav take pojme ima sedanja francoska vlada o miru. Tudi ta mora biti demokratičen in človeški. Francoski mir zahteva torej predvsem, da narodi sami odločajo o sebi. Francoski mir zahteva enakopravnost med državami, naj bodo velike ali majhne, prav tako kakor med posameznimi osebami. To pomeni polagoma izločiti vojno, solidaren nastop proti napadalcu, materialno in moralično razorožitev. Ker je Društvo narodov osnovano po teh' načelih, se francosko delovanje opira na Društvo narodov.
V	teh načelih je moč Francije, ki
se ne boji nasprotnikov. Enotna je Francija v zahtevi po miru, tako enotna bi pa tudi bila, če bi šlo za varnost domovine ali celo za nje ozemlje.
Blumov govor pomeni novo ero v politiki utrditve evropskega, oziroma svetovnega miru. Zato je tudi
našel najpovoljnejši odziv v mednarodnem svetu.
Labour Party za
oborotevanle
in mir po načelu kolektivne
varnosti
Vodstvo angleške delavske stranke se je izreklo z ozirom na zadržanje Nemčije, da opusti opozicijo glede oboroževanja s temi pridržki:
1. vlada mora zastopati načelo kolektivne varnosti,
2. ne sme se skleniti noben evropski dogovor brez Rusije, in
3. vlada mora preprečiti velike dobičke orožne industrije.
Delavska stranka, ki ne mara nezanesljivih ljudskih front, podpira s tem politiko popolne kolektivne varnosti kakor Blum in predsednik čehoslovaške republike dr. Beneš.
dama m svetu.
Ivan Hribar, senator, bivši ljubljanski župan, je slavil v soboto 85. rojstni dan.
*
Cenzura v Avstriji — blaženi Tomaž Morus na indeksu. Avstrijska reakcija je temeljito »prečistila« vse knjižnice. Izločili so vse knjige, ki kakorkoli spominjajo na socializem. Cenzor je v svojem svetem navdušenju šel tako daleč, da je zaplenil tudi knjigo utopičnega socialista Tomaža Morusa »Utopija«. Med tem pa so lansko leto ubogega Morusa, ki ni našel milosti v očeh dunajskega Cenzorja, v Vatikanu proglasili — blaženim!
Volitve obratnih zaupnikov v Avstriji se bodo vršile od dne 1. oktobra do dne 31. decembra. Volilne pravice nimajo delavci, ki so bili zaradi »državi ali vladi sovražnega udejstvovanja« policijsko obsojeni ali v koncentracijskih taboriščih. To pomeni, da tisoče in tisoče najboljših delavcev in nameščencev, najbolj srčnih in značajnih delavcev, ki jih je policija obsodila zaradi energičnega zastopanja svojih, gospodarskih, socialnih in političnih pravic, ne bo imelo ne aktivne in ne pasivne volilne pravice. Razentega bodo re-žimovci postavili samo eno kandidatno listo, in sicer listo doslej imenovanih zaupnikov. Volitve bodo torej brez pomena.
Kongres francoske radikalnoso-cialistične stranke, ki se je vršil te dni, je sprejel zaupnico Blumovi vladi 7. veliko večino.
Vrednost zgradb v Nemčiji prisilno znižana za eno tretjino. Nemška vlada je določila enotno ceno za zgradbe in parcele, ki v nobenem primeru ne sme presegati dvainpol-kratno višino najemnine. Doslej je odgovarjala kupna cena zgradb se-deminpolkratni višini najemnine. — Kr '	z -
Kakšna bo žetev v Nemčiji. Po državni statistiki bo znašala v Nemčiji letošnja žetev 17 milijonov ton žita. Kmetijski minister Darre v
*	jg
ob i a vil, da bo nesla žetev letos 23 milijonov ton žita.
39 članov francoske polarne ekspedicije utonilo. Ob grenlandski obali se je potopil parnik »Pourqui nas« s 4f) člani polarne ekspedicije na krovu. — Pri tem je utonil tudi slavni francoski polarni raziskovalec dr. Charcot. Od vse ekspedicije se je rešil samo nek mornar.
=?000 zdravilnih vrelcev so našteli na Slovaškem. Nekaterih vrelcev ljudje sploh ne pijejo, ker njihova voda preveč pospešuje apetit, kar ie v današnjih časih vsekakor neza-željeno.
L. Mikulin:
Teletje stegno
(Konec.-)
Zunaj je bilo vlažno, polzko in temno. Kostja ie stanoval na otoku v krasni vili. Imel je stanovanje s šestimi sobami: od teh sta bili ob-stanovani samo kopalnica in spalnica. V ostalih temnih sobah je vladal hud mraz. Puškin je spustil darove na baročno igralno mizico. Kostja in njegova žena, bleda, sestradano sloka Ljusjav sta pogledala vreče in oči so jim čudno vzplamtele. Gostje so vstopali po vrsti drug za drugim, zamolklo kašljali in odlagali na dragoceni okrogli mahagonijevi mizi svoja darila. Po večini so bila to v »Izvjestja« zavita polena in žarnice, stvari, ki.si jih bil mogel v tistih časih odnesti iz uradnih prostorov, ne da bi bil imel kakšne stroške.
-	Tovariši, — je dejal Puškin, ki je točil iz pločevinaste posode v kozarce popolnoma prozorno tekočino, — na zdravje tovariša Serjože!
—	Tako je bil led prebit in zavlada-
lo	je živahno razpoloženje.
V	prostornem okroglem salonu je žarel velik kamin. Štiri šibke starinske mize različne oblike in veli-
kosti so se dobesedno šibile pod težo različnih jedač. Hrib tenko narezane pečene teletine je širil redek, očarljiv vonj. In ta lirib je pomenil šele manjšo polovico občudovanja vrednega telečjega stegna. V kuhinji so pekli mlince in pogače. Gosti sinj-kasti dim je kar poplavil stanovanje, in smo morali nastežaj odpreti vrata. Gostje so se urno lotili pogač in pečenke. Hrib narezane teletine je kopnel in se krčil- Romantična Anica, strah petrograjskih zločincev, je hodila sem in tja po šestih razsvetljenih sobali in hrepenela Po godbi. Smilila se je gospodarju in ji je rekel :
— Nekdanji senator pl. Grothus v stanoavnju štev. 1 ima lep klavir.
— Pojdimo k senatorju Grotlni-su! — je dejal odločni Puškin. A vsi so razumeli, da Grothus zdaj zmrzuje in da ne bo nič kaj postrežljiv nasproti poveljniku rdeče konjeniške divizije.
»Godbo! godbo!« — je žalostno stokala Anica, zato smo vendarle krenili v stanovanje štev. 1. Nekdanji senator, zdaj samo državljan Grothus, je pletel v kuhinji košare, ki jih je prodajal na trgu. Sprejel nas je dokaj mrzlo, a vendar vl.iud-
I	no. Klavir iz rožnega lesa z brona-
stimi venčki in lilijami je stal v kotu kuhinje; na njem so se sušile mokre hlače.
— Ernest Karlovič, je plaho pričel Kostja, — danes imamo tako rekoč rodbinsko slavnost. Ali nam ne' bi posodili klavirja, Ernest Karlovič ... Samo za danes, Ernest Karlovič ...
— Trenotck, prosim — je segla Anica v razgovor, — če ga ne marate posoditi, ga prodajte . ..
— Kako to prodajte? Komu bi ga prodal? — je zamrmral omamljen senator. — Kaj se to pravi? Kako ga bom prodal? —
— No, tako, za živila, kaj? — je odgovoril Kostja še vedno nekoliko plaho.
— Dva kilograma sladkorja v kockah! — je nestrpno vzkliknila Anica.
Ne, — je zastokal pl. Grothus., — rožni les, Bluetlmer ... Ne.
Vsi so za trenutek obmolknili. Anica je obvisela Puškinu na roki.
— Polovica telečjega stegna, — je svečano izgovoril Puškin.
— Polovica stegna? — se je zgrozil senator.
Polovica... čakajte! Pokažite mu no! — Nekdo ie planil po stopnicah navzgor h Kostji v stanova-
nje. Rožnato, lepo zapečeno telečje stegno na železni ponvi je kmalu obviselo v zraku pred široko odprtimi senatorjevimi očmi. Vzpel se je na prste in ogledal stegno. Plavalo je v soku in sladko dišalo.
—	Dobro, velja, — je rekel onemogli pl. Grothus.
Dvajset ljudi je dvignilo klavir iz rožnega lesa in ga vleklo po stopnicah h Kostji. Romantična Anica je na stopnicah kar poljubljala Puškina. Klavir je z drdranjem in žalostnim stokanjem strun lezel navzgor, prilezel v prvo nadstropje in obtičal v vratih Kostje. Dvajset mož ga je suvalo in zibalo in ga končno le potisnilo med vrata.
Ena polovica je že prišla noter, toda druga je trdovratno kljubovala. Kost j ? in njegovi gostje so preko klavirja lezli v stanovanje. Saj so bili storili vse. kar so mogli- Naum Sclnvarz, najmlajši izmed profesorjev konzervatorija, je počepnil poleg notranje polovice glasovirja in zaigral najprej Weberjcvo »Povabilo na ples«, potem pa Štrausov valček »Liebfraumilch«. Puškin z Anico je otvoril ples.
Poslovili smo se od Kostje šele ob petih zjutraj. Ko smo zopet lezli preko glasovirja, smo se spomnili,
7g našCU IcccUei/
Trbovllfe
Iz zapadnega obrata
Rudarji so bili veseli in zadovoljni, ko se je sklenila kolektivtaa pogodba, v pričakovanju, da se bo vsaj deloma pomirila napetost, ki je vladala že dalj časa po revirjih. Silno so pa bili razočarani, ko so dne 19. t. m. prišli na delo ter so _ opazili na rudniški oglasni deski listek, kjer je bilo zabeleženo, da se jih kaznuje skupno za Din 275, ker so baje premalo polnili vozičke.
Kaj je vzrok temu neobičajnemu pritisku in kazni sicer ne vemo, zdi se nam pa, da se hoče ono, kar se je doseglo s kolektivno pogodbo na drug način zopet izžeti iz rudarjev.
Delavci so se sicer temu uprli, vendar pa Ina podlagi možate besede delavskih zaupnikov ni prišlo do večjega incidenta.
Na zapadnem obratu je že prišlo do ponovnih incidentov in bi bilo priporočati, da obratno vodstvo ne postopa tako rigorozno.
Razglas, ki pravi: »Obenem se ponovno opozarja, da se ho najstrožje kaznovalo one številke, pri katerih se bo slabo polnjenje vozičkov ponavljalo,« vzbuja dojem, kakor bi ga izdal kakšen kaznilniški ravnatelj.
Bilo bi potrebno, da se poprej preišče tudi še ostale vzroke, radi česar pridejo slabo polnjeni vozički na separacijo.
Rudarji na zapadnem obratu hočejo imeti take delovne prilike, kot se spodobi
človeka-rudarja, ne pa takih, ki veljajo za kaznjence.
Zagorje Ob Saw5
Razne zanimivosti. Z zaključkom mezdnega gibanja rudarjev se je razburjenje pri nas nekoliko poleglo. Pri rudniku se dela nekaj več. Težje je sedaj za naše brezposelne. Ne vemo iz kakšnih razlogov je bilo prej mogoče zaposliti na cesti Zagorje —Trbovlje 200 ljudi, sedaj jih pa kar naenkrat dela samo 12. Vsi drugi so pa ostali brez dela in jela. Cernu to, ne vemo. Zato mislimo, da tudi tiste šole z brezposelnimi, ki jih je nekdo pričel, ne bodo mnogo zalegle. Drugih novic za enkrat pri nas ni, razen da sta se zadnjič dva »gospoda« v koči na Sv. Gori pošteno zbok-sala, čeprav nista od poklica. Zlobni jeziki Pravijo, da bo moral eden od teh gospodov nekaj razčistiti, ali pa...!
Velenj®
Za predstoječe občinske volitve smo
izvršili že vse predpriprave. Zavedno delavstvo pojde v boj skupno z malimi kmeti in obrtniki. Javne volitve bodo sicer marsikoga odvrnile, da bi tako glasoval kot mu velevata pamet in srce, zavednih naših vrst pa kljub temu ne bo pokolebal noben strah.
D. M. v Polju
Občinske volitve. Pri volitvah v naši občini je »zmagala« JRZ. Dobila je 507 glasov in 25 malndatov, kmečko delavska lista pa 427 glasov in 5 mandatov. Veliko število glasov, ki jih je dobila kmečko-delav-ska lista je JRZ zelo skvarilo veselje. Tako rokomavharskih napadov, kakor smo jih čitali v »Slovencu« in »Domoljubu« na našo listo še nismo čitali z lepa.
črna pri Prevaljeh
Zborovanje podružnice Zveze rudarjev Jugoslavije se bo vršilo v nedeljo, dne 27. septembra ob pol 10. uri dopoldne v prostorih s. Kneza, v Črni. Člani in somišljeniki, udeležite se polnoštevilno. P^o-čal bo zastopnik centrale, zato naj nihče ne manjka.
Maribor
»Rajši ,jurje’ raztrgam, kakor, da bi jih dal slovenskim delavcem,« tako je baje pred dnevi pozno po noči kričal v nekem javnem lokalu nadut nemški tekstilni tovarnar. V roki je držal šop 1000 dinarskih bankovcev in jih tudi raztrgal. Kakor se čuje je prizadeti tovarnar prejel na licu mesta za svojo ošabnost dve krepki zaušnici. Mi objavljamo to vest, ker je razširjena po vsem mestu, ne jamčimo pa za njeno isti-'nitost. Mogoče se javijo priče. V ostalem pa naj zadevo razčisti oblast.
Ne bo še konec takih porok. »Slovenec® poroča, da je ban na podlagi heke ministrske naredbe izdal odlok, da se v bodoče ne bodo smele več vršiti poroke po starokatoliškem obredu z ločenci, katerih zakon ni razvezan in pravi »sedaj bo konec takih porok«. »Slovenec« je v zmoti, take poroke katoliških ločencev pri nas še vedno lahko vrši — pravoslavna cerkev, na katero se omenjeni banov odlok ne nanaša.
f l-1 !•'»*,.	Te	dni
smo imeli priliko čitati neko pismo iz Nemčije, iz katerega sledi, da se nek bivši obratni zaupnik nahaja že tri leta v policijskem zaporu v Berlinu, ne da bi bil doslej postavljen pred sodnika. In kar je najznačilnejše, je mož — Jugoslovan. To je torej človečnost nemškega fašizma. \	Jo
'l C11	- ^
Kakor v zakletem gradu stanujejo najemniki pri nekemu hišnemu lastniku na Tr-
Celje
Oblačilni delavci se dramijo. Minuli pon-deljek se je vršil v Delavski zbornici dobro obiskan sestanek oblačilnih delavcev, na katerem sta poročala ss. Vodopivec Jakob in predsednik strokovne organizacije oblačilnih delavcev Presl iz Ljubljane o pomenu strokovne organizacije in kolektivne pogodbe. Zborovalci so paz/no sledili izvajanjem govornikov in sklenili obnoviti podružnico oblačilnih delavcev v Celju.
V	svrho evidence se pozivajo vsi delavci, ki so bili v zadnjem času odpuščeni iz službe, da se prijavijo pri tukajšnji Borzi dela.
Opozorilo naročnikom. Poverjeništvo našega lista v Celju prosi vse naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da zaostanke čim preje poravnajo, ker bo uprava sicer primorana pošiljanje lista ustaviti.
Poročil se je naš zvesti naročnik Tratni Viktor s Klančičer Roziko. Obilo sreče!
KINO „ MET RO POL*, CELJE
22., 23., 24. septembra 1936
METROPOLITAN
Poje slavni pevec Lawrence Tibbett, najslavnejši baritonist, poje iz »Fausta«, toreadotja iz »Carmen«, »Seviljskega brivca«, »Manon« in veliko arijo prologa »Pažliacci«.	25. septembra
VESELA ŠKOTA
(Wir sind vom schottischcn Regiment . . .) S ra e h.
Ob delavnikih ob 18.15 in 20.30.
MATINEJE. (Vsi prostori po 3 Din.)
žaški cesti. Od jutra do večera so vežna vrata zaklenjena, tako da ne more nikdo k stanovalcem. Tozadevne pritožbe hišni lastnik ne vpošteva, čeprav zahteva za majhna stanovanja visoko najemnvno.
Predavanje za strojnike in kurjače. »Zveza strojnikov Jugoslavije«, ki je začela tudi v Mariboru in okolici s temeljito organizacijo, bo priredila v nedeljo, dne 27. septembra ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice predavanje s. dr. Avg. Reismana o socialni zakonodaji s posebnim ozirom za strojnike in kurjače. Vsi organizirani naj se predavanja udeleže, ker ravno nepoznanje delavskih zakonov je največji sovražnik delavstva.
Prostovoljno v smrt. V nedeljo ponoči je skočila z dravske brvi v Dravo služkinja v gostilni Vicel Ema Ul, doma iz Št. lija. — V smrt je šla iz obupa.
Razširitev dovozne ceste na državni most. Obenem s preureditvijo Kralja Petra trga bodo razširili tudi dovozno cesto na državni most v obliki lijaka. Tako razširitev ceste zahteva naprava prometnih otokov /na trgu. Sedaj morajo vozila, ki prihajajo iz mesta na Kralja Petra trg ali obratno v preveč ostrem ovinku zaviti na cesto, ki vodi čez državni most. Z razširitvijo ceste bo odstranjena precejšnja prometna ovira, pač pa utegne postati stvar nekoliko neugodna za pešce, ki bodo morali ob velikem voznem prometu čez široko cesto.
Store
Kovinarji v mezdnem gibanju. Delavstvo tukajšnje železarne se nahaja v mezdnem gibanju. Organizacija predlaga podjetju, da se mezde vsaj približno izenačijo z mezdami pri Kranjski industrijski družbi ali v tovarni jekla v Guštanju. Vse omenjene tovarne prodajajo svoje izdelke po kartelnih ceUah iri zato nikakor ni neupravičeno, ako delavstvo zahteva, da se izenačijo tudi delovni pogoji.
Liboje
Žrtev dela. Niso še ovenele rože taa grobu zadnje žrtve dela, pa je zopet smrt pretrgala nit življenja mlademu in nadebudnemu rudarju s. Brzinu Francu. Podal se je zdrav na delo, da si pribori svoj košček kruha, a v temnem rovu je prežala na njega smrt. Pri izvažanju premoga ga je ubil električni tok. Omenjeni je bil priljubljen pri delavstvu, kar dokazuje obilna udeležba na njegovi zadnji poti. Žrtvi dela blag spomin! Preostalim naše sožalje!
Zahvala! Podpisani Pečnak Franc se tem potom zahvaljujem delavstvu Kemične industrije Kasaze za nakazano mi podporo v znesku Din 272. Družnost! Pečnak Franc, Liboje.
Vsa vprašanja za »Delavski pravni svetovalec« je pošiljati naravnost na uredništvo.
Ljubljana
Tragičen konec ravnatelja Juga. Pred 14 dnevi izginulega ravnatelja ljubljanske ženske gimnazije prof. Antona Juga so našli obešenega v bližini Goričan pri Medvodah. Pokojni je bil pristaš JNS in predsednik nacionalne Zveze kulturlnih društev. Sumijo, da se je pokojniku pod težo vsakdanjih skrbi omračil um.
ŠoStamj
Izzivanje. V nedeljo, dne 30. avgusta je prišel v točilnico Orel znani K. J., ki je ob tej priliki izustil razl.ie grožnje. Grozil je, da bo iz s. Koradeja napravil rezance, pri tem je škripal z zobmi ter žugal. Ako K. J. žaljivk ne bo preklical, se bo imel v najkrajšem času priliko prepričati, da ima vsaka stvar svoje meje in bo lahko odgovarjal pred sodiščem.
Vohunijo. Ko se je zadnjič vršila seja »Vzajemnosti«, so nekateri opazili, da se nekdo smuka okoli ogla, postaja pred vrati in prisluškuje. Ob zaključku seje so imeli končno priliko spoznati ga. Mož se je postavil blizu vrat in je motril odhajajoče, najbrž, ker je hotel ugotoviti, kdo vse se je seje udeležil. Priporočamo mu, da naj neha s svojo prakso, ker ga bomo sicer naučili dostojnosti.
O tepežih je zadnjič pisala »Delavska Politika«. Ta dopis je treba dopolniti v toliko, da so povzročitelji takih ekscesov, ne morda fanti iz Šoštanja, ampak ljudje z dvojnim obrazom, ki so povzročili že mar-sikakšino škodo in nesrečo. Med njimi so tudi taki, ki bi radi pometali z vsemi ljudmi tako, kot pometajo s tistimi svojimi podložnimi, nad katerimi vodijo nadzor pri delu v okolici Šoštanja.
Fanti iz Šoštanja.
LeSe pri Prevaljah
Temeljito popravilo na pol podrtih hiš v rudarski koloniji. Letos meseca aprila je bila prisilna licitacija vsega posestva ter vseh premičnin nekdanje Ilirske rudarske družbe oz. grofov Henkel pl. Donnersmark. Delavci so se zbrali v Rudarski zajednici in sedaj kopljejo preostanke premoga, da bodo vsaj še nekaj časa, čeprav s težavo, preživljali sebe in družino. Nekdaj lepo in veliko posestvo je dobilo precej malih in nekaj večjih gospodarjev. Vsi pa morajo zdaj popravljati kupljebe hiše, ki so skrajno zanemarjene. V tem oziru prednjači Konzumno društvo za Mežiško dolino, ki je kupilo za svoje terjatve v bonih celo vrsto hiš na Lešah. Vidi se, da ima zadružno vodstvo, zlasti tudi nadz. s. Topolovec smisel za lepoto in tudi toliko socialnega čuta do delavstva, da je temeljito popravil hiše od zunaj in znotraj, ki služijo sedaj v okras našim starim Lešam. V takih stanovanjih se delavci pač lahko počutijo kot ljudje, dočim so bile hiše poprej že skoraj same podrtije, da je moral človek stalno živeti v strahu, da se mu bo zdaj pa zdaj vse skupaj zrušilo na glavo.	J.
Zadovoljni kmečki delavci pod novo francosko vlado
da sploh nismo videli Sergeja, ki je obhajal rojstni dan. Mali Sergej je ves čas mirno spal v kopalnici.
To je bilo v pozni jeseni 1. 1920. Zdaj prihaja h Kostji izmed vseh njegovih takratnih dvajsetih obiskovalcev samo Naum Sclnvarz in jaz.
Letošnjo zimo sva bila Naum Sclnvarz in jaz pri Kostji povabljena na zajtrk. Zimsko solnce je sijalo v brušenem steklu. Snežnobeli prtiči so gledali izpod krožnikov. Rdečelična in neprimerno močnejša Ljusja je obžalovala, da ni bila dobila dobrega sira. 10-letni Sergej je dokaj jezno tolkel vaje v okrogli veliki sobi s kaminom. Klavir iz rožnega lesa z bronastimi venčki in lilijami je gledal skozi napol odprta vrata v našo jedilnico.
— »Bluethner«, — nama je rekla gospodinja in rahlo zardela od ponosa. — Takih klavirjev zdaj ne izdelujejo. Podedovali smo ga po babici. To je naša družinska svetinja.
— Po babici, — je spoštljivo ponovil Sclnvarz in nataknil rožena očala. Ogledal si je klavir in se ozrl name. Oba sva se smejala. Kostja je zardel, besno pogledal Ljusjo in s komolcem priprl vrata v sobo s kaminom. Desetletni Šcrjoža pa je bobnal vaje na klavirju iz rožnega lesa z bronastimi venčki in lilijami.
Heinsbrunn, septembra 1936.
Po 18 mesecih se Vam oglasim iz Fran-t cije. Med tem sem bil v Abesiniji s francoskimi samaritani. Po kapitulaciji sem prišel nazaj na svoje staro mesto. Vem, da Vam je znan zgodovinski politični prevrat, ki se je izvršil z zmago ljudske fronte in nastopom njene vlade v Franciji. Za delavstvo so nastopili lepši dnevi, pa ne samo za kvalificirano, ampak za vse, tudi za hlapce in dekle. Ljudska fronta je izpolnila obljube, ki jih je dala proletarijatu Francije pri volitvah že prvi mesec potem, ko je prišla na površje. Sedaj je izšel tudi zakon o kmetijstvu.' Za vse poljske delavce, hlapce in služkinje je uveden nov delovni čas:
V	juniju, juliju in avgustu, to je v glavni sezoni, traja delo 9 ur dnevno, nevračunan enourni dnevni odmor opoldan. Na velikih farmah smo delali dosedaj po zimi in po leti od 5. ure do 7. ure ali 8. ure zvečer. To je 14 do 15 ur. Pri malih kmetih je delavec garal tudi od 3. ure do 8. ure, pri žetvi do 10. ali 11. ure ponoči. Jaz sam sem doživel, da sem samo po 3 do 4 ure. spal. Jesti nisem mogel od trudnosti: tega izrabljanja je sedaj konec. Kmetje so se upirali priznati delavcem vse te pravice. Začele so se stavke. Baron, lastnik posestva, se je protivil priznati zakon, zato smo ustavili delo za en teden. Zasedli smo veleposestvo in zastražili. Upravitelj, žena in baron so
hranili 100 krav, 300 svinj in 10 konj. Še služkinja ni smela delati drugega kot kuhati za nas. In smo omehčali g. barona. Tudi upravitelj je nasprotnik rdeče vlade, ker se za službo boji, drži z baronom. Baron nam je moral vse dni štrajka plačati, kot so to morali tudi ostali podjetniki. Tudi hoteli so bili večinoma zaprti po ves teden, istotako mesarije, pekarije, brivnice, transportna podjetja, tramvaj, avtotaksiji, . velike trgovine itd. Kaj so hoteli gospodarji drugega kot podpisati pogodbe. V gostilniško-hotel-ski obrti je napitnina odpravljena. Preje je bila to edina »plača«. Sedaj imajo 8 urno službo in 10 urno v sezoni, plača je 40 fr. dnevno za natakarje in natakarice. Plača delavcev je urejena po tabeli sledeče: Od 15. do 17. leta (delavci in učenci) 15 fr. dnevno za 6 in pol urno delo, od 17. do 19. leta 18 do 20 fr. dnevno, od 19. do 21. leta 25 fr., preko 21 letni delavci ne smejo zaslužiti manj kot 29, 30, 35, specialni delavci 40 do 50 fr. Več ne sme zaslužiti nikdo. Tudi za delavke velja isto. Pametno je uredila delavska vlada, kar bi kapitalisti nikoli. Prejšnje vlade so samo obljubovale, naredile pa nič. Vsak dan je bilo slabše: male plače, malo dela in izgon tujih delavcev. Šedaj je preganjanje izseljencev prenehalo in imamo tudi Slovenci zagotovljeno delo in kruh. •«.*.	...
V'-.- ..»<	•-	M(\!.
Obvezna služba mladih zdravnikov v Bolgariji. Bolgarska vlada je z naredbo odredila, da mora vsak inladi zdravnik po enoletnem stažu na državni univerzitetni kliniki ali v državni bolnici, ki želi izvrševati prakso kjerkoli v deželi, vsaj dve leti opravljati zdravniško službo na deželi — v službi države, občine ali
*	privatno. Zdravniki, ki ne morejo dobiti plačanega mesta, imajo pravico do nagrade najmanj 2000 levov mesečno, ki jo izplača uprava javnega zdravja, kakor tudi do primernega stanovanja in prevoznih stroškov na račun občine.
Bivši rumimski zunanji minister Titulescu je nevarno obolel na za-strupljenju krvi. Izvršili so na njem že tri transfuzije krvi. Zdravi se v St. Moritzu.
Buharin in Rykov ne bosta obtožena. Ruska sovjetska oblast je ustavila preiskavo zaradi trockizma proti Buharinu in Rykovu.
Brezposelni ugonabljajo poljske miši. V Kromerižu v ČSR so V boju proti mišji nadlegi razpisali nagrado 10 vinarjev za vsako ubito miš. Doslej so brezposelni v tem okraju pobili nič manj kot 16.000 poljskih miši.
Muke DruStva narodov
Kako Abesinijo spraviti s sveta in
Italijo privesti na zasedanje
Dne 19. t. m. se je sestal svet Društva narodov. Na prvi seji je razpravljal le o administrativni strani dnevnega reda.
Na dnevni red bi spadala važna vprašanja, ki pomenijo vprašanje ugleda ustanove: Vprašanje priznanja abesinske delegacije in sedanja državljanska vojna v Španiji.
Abesinske delegacije se najbrže ne bo priznalo na zahtevo Italije. Francija in Anglija pa želita, da se tudi o španski vojni ne govori na seji sveta, ker vprašanje mednarodno še ni dozorelo. Verjetno pa je tudi, da nočeta, da bi svet ustvaril preju-dic, na katerega se podporniki upornikov ne bi ozirali, pač pa bi bila obema državama otežkočena intervencija v svojem interesu. Zadnji dogodki namreč kažejo, da pojdejo fašistične dežele preko vseh mednarodnih norm. V tem primeru bi bile tudi ogrožane velesile primorane poseči po lastni obrambi svojih interesov.
♦
Jugoslovanski delegat v svetu dr. Subotič je potrdil francoskemu zunanjemu ministru Delbosu, da ostane politika male antante kompaktna ter da bo paralelna s politiko Francije.
Zasedanje skupščine
17. redna skupščina Društva narodov je bila otvorjena 21. t. m. v prisotnosti abesinske in odsotnosti italijanske delegacije. Za predsednika. je bil izvoljen argentinski zunanji minister dr. Savedero Lanas.
Občinske volitve
v srezih Maribor desni in levi breg
V	srecu Maribor desni breg in levi breg so razpisane občinske volitve za 25. oktobra; volile pa bodo samo te-le občine: .
Fram, Limbuš, Makole. Pobrežje, Podvelka, Poljčane, Ruše. Rače, Slivnica. Slov. Bistrica. Sv. Lovrenc na Poh. in Šmartno na Poh. (V 6 občinah sreza Maribor desni breg ne bo volitev.)
Duplek, Jakobski dol, Jarenina, Kamnica.. Korena. Košaki, Selnica ob Dravi, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici, Sv. Križ nad Mariborom. Sv. Lenart v Sl. gor., Sv. Marjeta ob Pesnici, Velka Voličina in Žg. Sv. Kungota. (Izmed 21 občin sreza Maribor levi breg jih 6 ne bo volilo.)
NaSi v Franciji
»Delavska Politika« — edino delavsko glasilo.
Sodr. Ch. W. iz La Machine v Franciji nami piše:
Škoda, da do danes nismo pozna-
li	»Delavske Politike«, tega edinega slovenskega delavskega glasila, čeravno nas je tukaj čez 200 Slovencev z družinami vred. Da smo o »Delavski Politiki« izvedeli tudi pri nas, je neposredna zasluga vlade s. Bluma, pod katero je delavstvo doseglo 15 dnevni plačani dopust na leto. V času dopusta imamo delavci možnost, da obiskujemo svoje rojake in sodruge v oddaljenih naseljih. Tudi k meni je prišel na obisk slovenski rudar-sodrug iz Lensa in mi je prinesel »D. P.« Samo ob sebi umevno postanem z današnjim' dnem naročnik »D. P.« Naročnino dobite ob koncu meseca. Sodružne pozdrave.
*
Naše sodruge v Franciji prosimo, da pomagajo širiti našo »D. P.« med ondotnimi sodrugi. S tem bomo poglobili medsebojne stike in koristili naši skupni stvari.
Uredništvo.
Kdaj bodo volitve v Delavske zbornice!
Ustanovitev Delavske zbornice v Skoplju
Manjkajo — sredstva
Minister za socialno politiko in narodno zdravje je odredil ustanovitev samostojne delavske zbornice za Vardarsko, Moravsko in del Zetske banovine s sedežem v Skoplju. Doslej so ti teritoriji spadali pod upravo Delavske zbornice v Beogradu in obsegajo dve tretjini njenega področja.
O tem piše »Radnički Jug«, glasilo organiziranih delavcev in nameščencev v Skoplju:
»Beograjska delavska zbornice je najstarejša v državi, ker obstoji že od 1. 1911.. torej celih 25 let. Njen ustroj in delovanje sta povsem odgovarjala potrebam delavstva na tem ozemlju. Ali bo zmogla to tudi novoustanovljena delavska zbornica v Skoplju, ki bo morala šele izgraditi svoj aparat in organizirati svoje delovanje? Naše mnenje je, da bi teritorij delavske zbornice v Skoplju nikakor ne smel iti preko mej (Stare Srbije) iz 1. 1912.
Minister za socialno politiko srne
v	smislu § 36 zakona o zaščiti delavcev menjati področje posameznih zbornic, oziraje se na razdelitev upravnih področij v državi. V koliko je teritorijalna pristojnost nove zbornice v Skoplju v soglasju s to zakonsko odredbo, je razvidno iz naših prejšnjih izvajanj.
V	smislu § 66 zakona o zaščiti delavcev se ustanove do volitev definitivnih članov delavskih zbornic začasne delavske zbornice.
Te začasne delavske zbornice krijejo vse svoje stroške izključno iz državne podpore. To je obenem garancija za čimprejšnjo izvedbo volitev upravnih teles.
Mi pa vemo, da v proračunu ministrstva za socialno politiko ni niti enega dinarja kredita za vzdrževanje začasne delavske zbornice v Skoplju. Kako naj torej ta zbornica krije vse svoje stroške izključno iz državne subvencije? Od česa naj torej živi? Neupravičena naglica bo težko pogodila potrebe delavcev in nameščencev na jugu. Kakor že pra-
vi	stari narodni pregovor: kar je hitro — je slabo!
Oktobra t. 1. poteče mandat vsem skupščinam delavskih zbornic in vsekakor bi morale biti že sedaj razpisane nove volitve. Zakaj še niso razpisane in zakaj delavska zbornica v Skoplju ni mogla iziti direktno iz teh volitev, kot izraz pravega razpoloženja delavcev in nameščencev na jugu?«
Kdaj bodo volitve v Delavske zbornice?
Do volitev v Delavske zbornice ne more biti več daleč. Vendar pa o razpisu volitev odloča minister za socialno politiko. Kdaj bodo razpisane ne vemo. Lahko se pa to zgodi kmalu in zato ne bo odveč, ako se razredno organizirano delavstvo že danes nanje pripravi.
Delna stavka francoskega delavstva uspešno zaključena Nov uspeh Blumove vlade
Stavkovni spor v Lille je zaključen z uspehom po posredovanju vladnih članov in Bluma samega.
Spor je rešilo razsodišče s poravnavo. Uredilo se je vprašanje zaupnikov. Splošne delavske mezde se zvišajo za 6 odst. Najnižje mezde za žene 2.30, za moške 3.15 fr. (5 do
6 Min, ozir. ca 8 Din na uro).
Strokovne organizacije so sprejele tudi načelo, da ob mezdnih gibanjih ne bodo zasedle obratov, če bodo podjetniki izpolnjevali sklenjene pogodbe. Poravnava spora je v celi Franciji ugodno vplivala.
Navodila za občinske volitve
O volilnem imeniku.
Popravki volilnih imenikov.
Vsak 21 let star moški državljan, ki prebiva najmanj 6 mesecev v občini, mora biti vpisan v volilni imenik, ako ni v preiskavi radi nečastnih dejanj ali obsojen na izgubo častnih državljanskih pravic, ni pod skrbstvom ali v aktivni vojaški službi.
Kdor izpolnjuje te pogoje, pa ni vpisan v volilnem imeniku sme zahtevati vpis v volilni imenik še 15 dni po razpisu volitev.
Kako zahtevam vpis?
Vpis v volilni imenik zahteva vsakdo v občinskem uradu ustno ali pismeno.
Pismeno se reklamira lahko tako-le:
Podpisani Poglajen Jože, delavec, Veliki vrh 10, nisem vpisan v stalnem volilnem imeniku, čeprav sem 21 let star in že nad šest mesecev prebivam v občini ter imam po zakonu pravico voliti. Prilagam kot dokaz: (rojstni list, delavsko knjižico, vojaško knjižico itd., potrdilo delodajalca, hišnega gospodarja ali občinskega zglaše-valnega urada) in
predlagam
da se me vpiše v volilni imenik.
Veliki vrh, 30. sept. 1936.
Poglajen Jože, 1. r.
Kako se rešujejo reklamacije?
Občinska uprava mora rešiti tako zahtevo za vpis v 5 dneh in obvestiti o tem predlagatelja. Ako v 5 dneh ni rešitve ali ako občina predlog odkloni, se mora tisti, ki zahteva vpis pritožiti v 3 dneh na okrajno sodišče n. pr. tako-le:
Okralnemu sodišču
v Celju.
Podpisani Poglajen Jože, delavec, Veliki vrh 10, sem zahteval vpis v stalni volilni imenik občine Veliki vrh, ker sem 21 let star in prebivam že 6 mesecev nepretrgano v občini. Sklicujem se na priloge v aktu, ki leži v občinskem uradu občine Veliki vrh in prilagam kot nov dokaz še ... .
Ker je občinska uprava neupravičeno odklonila mojo zahtevo,
predlagam,
da naslovno sodišče razveljavi odlok ob-
činske uprave in odredi, da se me vpiše v stalni volilni imenik.
Veliki vrh, dne 6. oktobra 1936.
Poglajen Jože.
Vpis ali izbris iz volilnega imenika
Na isti način se lahko zahteva izbris neupravičenega volilca iz volilnega imenika. Vpis ali izbris more zahtevati vsak sam ali pa tudi kdo drugi.
Dokumente za reklamacije vpisa v volilni imenik
morajo izdati vsa javna oblastva Ina zahtevo v 24. urah brezplačno.
O domovinski pravici.
Kako pridobimo domovinsko pravico?
Zakon o podeželskih občinah določa, da more zaprositi vsakdo, ki stanuje že nad 5 let nepretrgoma v neki občini in uživa častne državljanske pravice ter more vzdrževati sebe in svojo rodbino, za sprejem v domovinsko zvezo v dotični občini. Občinski odbor, ki sklepa o sprejemu, take prošnje ne more zavrniti.
Kdor pa stanuje stalno nad deset let v isti občini, uživa častne državljanske pravice in ni v sodni preiskavi ali pod obtožbo radi dejanj, ki imajo za posledico izgubo častnih pravic, je že s tem — torej brez prošnje — pridobil domovinstvo v občini in zadostuje, da to pismeno javi predsedstvu občine.
O volilni pravici.
Kdo sme voliti?
Voliti smejo vsi 21 let stari državljani, ki so vpisani v volilnem imeniku.
Kdo more kandidirati?
Kandidirati more vsak najmanj 25 let star državljan, ki je vpisan v volilnem imeniku tiste občine, kjer namerava kandidirati in ki ima v tej občini tudi domovinsko pravico.
Kdo ne more biti izvoljen?
1. občinski uslužbenci, dokler so v aktivni službi;
2. uradniki tistih oblastev, ki neposredno nadzorujejo občine;
3. tisti, ki so z občino v pravdi, dokler se pravda ne dovrši;
4. občinski dobavitelji, podjetniki občinskih del in zakupniki občinske imovine ter dohodkov;
5. tisti, ki morajo položiti račun o upravljanju občinske imovine ali o upravljanju kakega občinskega zavoda ali o kakem poslu, ki ga jim je občina poverila, dokler tega ne store;
6. oni, ki brez upravičenega razloga niso sprejeli odbohniške dolžnosti ob poslednjih volitvah;
7. oni, ki stalno uživajo podporo (brezposelna podpora ni stalna podpora v smislu zakona) ali so vzdrževani iz občinskih ali drugih javnih sredstev, razen državnih;
8. oni, ki so z županom ali člani občinske uprave (to so kandidati na prvih šestih mestih kandidatne liste) v krvnem sorodstvu do vštetega četrtega kolena, v svaštvu do vštetega drugega kolena. To določbo je razumeti tako: Župa/n in člani občinske uprav ne smejo biti niti med seboj niti z nobenim občinskim odbornikom, tudi če ni član občinske uprave, v takem sorodstvu ali svaštvu. Zakon pa ne prepoveduje, da ne bi smela biti dva občinska odbornika, od katerih ni nobeden niti župan niti član uprave, v bližnjem sorodstvu ali svaštvu. Sorodniki do četrtega kolena so oče in sim, stari oče in vnuk, dva brata, dva bratranca, stric in nečak. Svaštvo do drugega kolena pa obsega zeta in tasta ali pa dva svaka. Po zakonu sta torej lahko izvoljena v občinski odbor oče in sin, tast in zet ali pa dva brata ali dva svaka, vendar nobeden izmed njih ne sme biti niti župan niti član uprave, ampak moreta biti oba samo navadna občinska odbornika. Če bi pa bila na kandidatno listo postavljena dva taka bližnja sorodnika, in sicer vsaj eden na prva mesta kandidatne liste, ki so določena za župana in člana občinske uprave, potem ne velja za izvoljenega tisti, ki je nižji na kandidatni listi in stopi na Injegovo mesto njegov naslednik na kandidatni listi. Ako pa nastopi tako svaštvo šele tekom poslovne dobe občinskega odbora (po naknadni ženitvi), mora odstopiti tisti, ki je bil izvoljen na nižjem mestu kandidatne liste.
Poleg tega po zakonu o volilnih imenikih Ine morejo kandidariti oni, ki začasno ali stalno nimajo volilne pravice in to iz razlogov:
(Dalje prihodnjič.)
V*A
%
Studenci pri Mariboru
Občni zbor »Vzajemnosti« bo v nedeljo, dne 27. septembra ob pol 3. uri popoldan v gostilni Mraz. Pravila so potrjena in pripravljalni odbor je ukrenil že vse potrebno, da bo društvo začelo takoj s svojim delom. Izobraževalno delo mora biti naša prva naloga!
Šoštanj.
Del. kult. društvo »Vzajemnost« se je
preselilo v društveni lokal k J. Berločniku. Knjižnica ima že precej knjig in je odprta vsako nedeljo in prazinik od 9. do 11. ure dopoldan. Veliko število pevcev se je priglasilo, tisti, ki imajo veselje, se še vedno lahko prijavijo, toda naj hite, ker bomo začeli z vajami. Enako velja tudi za mladino, katera bi se rada učila tamburati. Vso delavsko mladino, vse pomočnike in intelektualce vabimo v naše delavsko kulturno društvo, kajti delo na polju izobrazbe nam je najbolj potrebno. Družnost! Odbor.
Norveška delavska stranka v boju za večino
Pred volitvami v norveški parlament
Na Norveškem se razvija živahna agitacija za predstoječe parlamentarne volitve.
Delavska vlada pod predsedstvom Nygaarsvolda hoče pri volitvah doseči večino v parlamentu, da bi postala neodvisna od pomoči kmečke stranke, ki za to svojo pomoč zahteva seveda gotove koncesije. Do nadpolovične večine v parlamentu manjka delavski stranki sedem mandatov. Pri zadnjih volitvah je pomnožila svoje glasove od 375 tisoč na 500.000 in število svojih mandatov od 47 na 69.
Od ostalih strank imajo konservativci 30, kmeti 23 in liberalci 24 poslancev, liberalna ljudstva stranka, radikalna ljudska stranka in krščanska ljudska stranka vsaka po enega poslanca.
Precejšnjo vlogo v volilnem boju igra navzočnost Trockega v deželi.
V	temi vprašanju nastopajo proti vladi i fašisti i komunisti enako ostro in tako rekoč enotno, izjavljajoč, da vlada ne zasluži ljudskega zaupanja, ker se brani izgnati Trockega.
Izgledi delavske stranke za volitve niso slabi, vprašanje je seveda, če se ji bo posrečilo priboriti večino.
Avtomatične svetlobne signalne naprave na železniških prehodih. Iz
Čchoslovaške poročajo, da namerava železniška uprava namestiti na železniških prehodih avtomatične svetlobne signale. Dosedanji varnostni znaki in zapornice se niso obnesli, ^ kar dokazuje veliko število nesreč, ki se v očigled naraščajočemu prometu utegnejo še pomnožiti.
Za tiskovni sklad. Za tiskovni sklad je daroval s. Pretnar Alojz iz tobačne tovarne v Ljubljani Din 10.— z željo, da bi list začel čimpreje izhajati trikrat tedensko. Iskrena hvala!
Ali si 2e dobil novega naroinika za „Delav-sko Politiko44, smatral to za svojo dolžnosti
ŠolsKi ntiirbtnim
od Din 10’— naprej, Šolski tem« perji od Din 12’— naprej
LUNA, Glavni trg 24
ZnMeuiiite čedno in povsod hruli In pecivo iz DelcusHe pehnrne p Marinom, lvaša
Za konzorcij izdaja in nrejnje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiska: Ljndska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.