E%azelT«rkaulspi<№ KM 0.15 НагдШдпкепБо^с И / DcHugoptHH (ка votMM MAItMr) monatUeb RM 1 — tM Ham (etneebiMMieb ШЛ вОО Лт naeteWgendcn lConat werttao mu eobciftilleb шмЈ tmr bda ав. dee tauieaden Monate aageaoBxaam St«v. XL I nf m Ифо n nore prenesti Stockholm, 23. iazMMrja. »Romal ed томвм predstavljati, haj f* mortda pfaWpaM AngKja. posebno London, od junvja lanskega leta.« S temi besedami i* iupan Manohestra orieal ▼ nekem govoru grosovtto obstreljevanje Asa-glije z nem&kim povračilnim orožjem. Opisal je uničevanja in s tem povzročene rmzmere. Mnogo prebivalcev Londona živi v na pol razpadlih hišah in morajo prebiti noči v zakloniščih, da pridejo veaj do nekaj ur spanja. Tako je ргкИо v 94 urah nič manj kakor 186 bomb. Btevtk prebivalstva »e }• skrčilo na polovico in ena tretjina vseh vrednot je bila v tem kratkem časovnem razdobju uničena. V enem samem mestnem delu Londona Cambewellu so po cenitvah padaH izstrelki »V« po ducatih na vsako kvadratno miljo. Skoraj vsaka hi&a te bila po neposrednih šlfodah aH zračnem pritisiku več ali manj prizadeta. Mnogo oseb je bilo trikrat do štirikrat oškodovanih po bombah. АИ — tako ugotavlja župan Manchestra — tudi druge londonske četrti ao prav tako trpele kakor CamberweN. V nekem lizbonskem poročilu je poveda no, de ae v brhanskem glavnem meetu večkrat sliši mnenje, da London ne more trajno preneet! stalnega obstreljevanja i orožjem »V* in da ee mora kaj zgoditi, da bi se to obetreljevanfe lauetaTilo. »Voa« objavlja lastno poročilo netega angleškega čaetnika, ki piše is zaipadne fronte, da se za nemškimi postojankami lahko opazi dim, ki izvira od izstrelitve bomb »V 2«. Ako se vidi tA-šen dim, potem ee v«, da s« bo pet minut kasneje razpočH v Angliji izstrelek »V 2«. Ta razmišljanja zadostujejo, da sd vwi an glegki vojaki ie*# čim hitrejšega konca vojsko. Krttfka Hiorchinove politike r №tl)l B#rn, 23. januarja. Oddelki Elas, ki predstavljajo vedno boH čUto boljševiško orga nlBeoijo, »živmfo #* naprej eimpatlje angleškega časopisja. V pet^ je uemeril dnevnik »Trfbune« močne napade proti ChurAiMovI politiki v Grčiji. Vojna v Grčiji, tako piše j# zavzela ciničen Dotetc kot r*rul tat СпшмиПота tako svan« mirovne misije. Caeop&s podaja doslej nepriobčeno brzojavko bivšega kralja Jurija svojim atenskim pristašem, v kateri utemeljuje svoje soglasje k regentstvu z zagotovilom, da je to le začasnega značaja ia da ELAS-a in EAM-a ne bock) sprejeli v novo vlado, List pričenja vprašanje, če je sploh govor o resnem re-oentstvu. Bržkone je tu govor o lažnem re-gentttv« In vladi lutk, ki opira avojo avtoriteto na britansko orožje. Vse, kar bi lahko etorii Plastirae, je, da Izvede Chur-chillovo politiko likvidacije ELAS-ovlh čet, medtem ko bi ietočaeno omadeževal dobro republikansko ime Grčije ter držal javnost drugih dežel v nejasnosti o resničnih dogodkih. Tednik „Nevrmk Statesman and Nation« se tudi »prašuge, kje ostaja obljub-HAm vlada na široki podlagi. Občutek o*aj#en|a spričo členitve pogodbe o premtrl« v Grčiji moti v britanskem tisku jeeno spoznanje, da premirje še dolgo ne pomeni miru. V tej zvezi pravi »Times«: »AH bo postalo premirje končno resničen mir ki аМ M bo državljanska vojna dejansko končala, v#e to je odvisno od odkritosrčnosti in od volje obeh pogajajočih se etrank. da doeožeta sporaizum do ča«a, ko bo stopil narod k volitvam, ki bodo ugajale vsem "вввт v Orčlji«. RSčenfe ? ftnava. *. januarja. Boljševliacijo Sviee )e na komaj prikrit način napovedal vodja komunistične »stranke dela« Nicola v nekem novem hujskajočem govoru, ki ga je imel v wedo ne nekem mnoštvenem iborova-nju v Ženevi Nicole je v svojem govoru opozarjal, da »o #e spričo okolnoetl, da #e približujejo sovjeteke armade, spremenila čustva švicarskih oblasti. Švicarska reakcionarna klika ia zdaj službujoči ženevski državni svetniki, pravi Nicole, morajo vei niti; tleti, ki #o zatirali pravice naroda, ne smejo niti kot politične niti kot privatne osebe imeti pravico, da bi vladali v tem kantonu. Komunistična »stranka dela" bo izvršila »čiščenje« v Svioi. Druql komunistični govorniki so hudo napadali vrhovne politične ki voijaMce obl*eH v SvM. ZMameto m Trst, M. januarja. SevemoamerlšlA novi-"•"■ka Spear piše o položaju v zasedeni Ha '41 dobesedno: »Ko tem obiskala meeta In *•«> videla matare, ki »o od obupa zbiaiznel*. Vsepovsod, kamor sem se ozrla, sem videla lakoto, bedo In smrt. Vas za vas jo, mesto za mestom niso danes nič drugega ko kup razvniin. In I« tega kupa razvalir vstajajo možje, tene in otroci, ki Iščejo ne čeea, s čimer bi oblekli In s čimer bi ute Mit svoj glad. ■rašnbnrg, %*. 19W 5. Jahrgang Borba na Vzhodu še vedno pod zakonom gibljive vojne Zapabi m nasprotni sunki prepreči|o sovražni pohod Nečuven nemški odpor K. Velika bitka za ■•mški vzhodni proilor м bliža ▼ hitrem razvoju vrhunca ive-tovnozgodovinskega obračunavanja nagih dni na • krvjo prepojenem bojišču preteklih dni. Že dvakrat je bil tukaj prestrežen naval iz vzhoda proti zapadu. Premagati ga znova, je zapoved časa. Ni nobenega dvoma, da je čas zelo resen, ni nobenega dvoma, da napadajo tukaj nemški Reich najogromnejSe zbrane množice te vojne, ni nobenega dvoma, da so klini sovražnih oklopnjakov sunili globoko v deželo, ki se je ie pred osmimi dnevi nise bila dotaknila orožja vojne, ni nobenega dvoma, da je bila naša ironta zapadno od Visle sprva več dni hranjena, predrta in da je sledila pozicijski vojni bitka s premikanji največje izmere. Vsako uro se premikajo sile Je pač bitka s premikanji in to pomMii, da ne stoji množica sovražnika v teh prostorih zapadno od Czenstohowe in Litz-mannstadta, ampak samo njegovi daleč naprej predrli oddelki okl(^n|akov. To je pri vsej resnosti položaja ogromna razlika. V velikem bojnem prostoru v vzhodnozapadni razširitvi med Kielcem in Litzmannstadtom, v severojužni razširitvi med Vislo zapadno od Varšave in Czenstohowe ter Krakova operirajo v samo najvišjem vodstvu jasni vsakemu' drugemu pa polonoma nerazumljivem direndaju in zaporednosti na obeh straneh v svoji moči zelo različne bojne sile po zakonih gibljive vojne. Skoraj vsako uro se premikajo sile, nastajajo tu kopičenja in tam praznine, in sicer tako pri sovražniku kakor pri nas. In močni nemški bojni odredi bijejo deloma globoko za hrbtom sovražnih oklop-nj^ških zborov svo] zagrizeni boj za predor, vežejo s tem velike sovražne skupine in jim preprečijo, da bi se priključile k svojim proti zapadu napredujočim klinom oklopnjakov. Včeraj na pr. je predrla neka pehotna divizija skoraj brez težkega orožja močni oklopnjaški oddelek sovražnika in si je priborila s tem v zelo trdih bojih nadaljnji predor proti zapadu, medtem ko je nekemu nemškemu oklopnjaškemu zboru po prav tako ogorčenem boju za predor včeraj popoldne uspel priključek na naše iz zapada na novo pripeljane rezerve. Nalog« valolomilcev Kakor )e vedno težak boj alarmnih enot, ki jih hitre vržejo nasproti prednjim od- Dojmljiif obrambni n^pehi v Gornji Šleiiji Ofačeii sovjetslii pritisk v Yziiodni Prosili - številni krall v Aizacill osvoiiojenl M>erkommando der Wehrmacht J« dne 2S.' januarja objavilo: Na Ogrskem so naši napadni oddelki razbili močne eovražne sile med Blatnim jezerom in Donavo. Ožino med Jezerom Velenoze in Donavo smo v hitrem prodiranju od juga predrli ie preprečili gradnjo strnjene sovražnikove obrambne h-onte. Posadka Budim- pifliw'## t« T fg&f#I,»iiimliiMiii Уејп meeta In na Margaretfnem otak-u ubranila novih mov ražnih napadov. Med Novim Sončem in Kra-kovom še trajajo hudi obrambni boji v goratem svetu. V Gornji Sleziji so naše čete utrdile svojo fronto ob vzhodnem in severovzhodnem robu industrijsikega ozemlja in v prostoru zapadno od Kempen in dosegle proti močnim sovražnim napadom dojmljive obrambne uspehe. Vzhodno od Oppeln je sovražnik po srditih bojih pridobil sveta Jugozahodno od Litzmannstadta, kakor tudi med Kalisch-Thorn se vrše hudi boji. V ju-gozapadnem delu Vzihodne Prusije se je oja-čll pritisk boljševikov proti severu, zlasti v prostoru Deutsch-Eylau-Allenstein. V Vzhodni Prusiji je nasprotnik razširil «voje napade tudi na odsek južno od Romlnter Heide Med Fllipovom In Insterburgom smo v trdih bojih preprečili vse nasprotnikove prodorne poskuse. Samo v odseku vzhodno-pruske 61. pehotne divizije smo uničili 34 sovražnih o'klo^njakov. Med Ineterburgom in Kurischen Haff se erdito bojujemo z vdr liml silami sovjetskih oklopnjakov.V Kurlan-diji so izvršili boljševlki številne kvldnlške sunke med obalo in Wlndauom južno od Frauenburga In severozapadno od Doblena, ki smo jkh vse zavrnili zelo zgubonoeno zanje Na Zapadu so naiše čet« na bojišču jugovzhodno ed Maaseyeka ▼ razdobju od 16. do 21. januarja odstrelile nad 100 oklopnia-kov ojačene 7. divizlle angleških oklopnja- Tafne organizacffe v hifei^kem okra^n Vedno več sabotažnih dejan] т vsej Sovjetski zvezi < Praga, 23. januarja. O naraManju sabotažnih dejanj ▼ Sovjetski zvezi, Iz katerih te da •klepatl na globoko nevolle in nezadovoljstvo ruskih narodov z režimom boljievliklh mogotcev, prlobčuje doplsovalnl oddelek če»ke lige proti boljševizmu nekaj omembe vrednih podrobnosti. Vtem ko )# prej imel Drotlboljševiikl pokret v Sovjetski zvezi zlasti dotok od uskokov iz beljševlške vojsk« in Metih kmetov, ki so zbežali iz kolektivnih gospodarstev, s* zdaj v vedno nara j^ajoči meri pridružujejo temu pokretu tudi delavci Iz sovjetskih industrijskih obratov in predstavniki sovjetske inteligence, tako da dobiva odporno glbanjp vedno bolj zna čat splošnega boja proti boljševiSkemu r* iimu. Veliko zaprepaSCenje t« v krogih sovjei ;ke vimde povzročila okolnoet, da so odkri'' v velikih industrijskih obratih v Kijevu In med sovjetekimi železničarji več tejnih orga nivaoH. П so proit*)^|š«vt*hl pokr«t načrt delkom sovražnih oklopnjakov, kakor uspešno se one, naslonjene in podprte po polkih v zaporni črti ob me}i upor^ljenih divizij stavijo v bran vzhodno in severovzhodne od gornješlezijskega industrijskega področja, kjer so bili včeraj odbiti vsi sovražni napadi z odstrelom številnih oklopnjakov, kakor so bili težki poulični in hišni boji v Krakovu in Litzmannstadtu, največje in skrajne zahteve stavlja ta boj tistim divizijam, ki že dneve in dneve stoje kot potujoči kotli, kot valolomilci v sovražnem navalu in bijejo svoj junaški boj brez odmora, brez spanja že več tednov. Kriegsberichter Hans MSgerlein. kov in s tem bistveno oslabile udarno moč. Na fronti jugovzhodno od Malmedyja in prostoru Pri Diekirch še tra'ajo silni krajevni boji. Po napadu ob zapahu pri Orscholzu se je pod učinkom našega topniškega ogni a udalo 11 častnikov in 330 mož neke ameriške bojne skupine. Odpor sovražnih stt. ki so se še držale pri Reipertsweilerju v .ilKKlniiit Vo«|Mih, »шо zlomili. Doaiej j« pri-vda'io 11 častnilcov in 330 mož neke ame-rikanske divizije. Vrhu tega je imel sovražnik visoke krvave zgube, V Spodnji Al-zaciji smo vrgli Amerikance na fronti med Rittershofen in Weyersheim iz njihovih položajev, pri tem osvobodili Weyersheim in Sufflenhelm in pripeljali več sto ujetnikov Med TTiannom in MOlhausnom je nasprotnik le slabeje napadal. Z našimi nasprotnimi napadi smo ga zopet vrgli v številnih odsekih Neka bojna skupina posadke La Rochelle je. podprta po nekem oklopnem vlaku, znova sunila proti mestu Marans in se z velikim plenom zopet vrnila v svoje položaje. Severnoameriški bombniki so včeraj podnevi nadaljevali s svojimi zastrahovalnimi napadi na Mannheim in Ludwigshafen in iz vršili nadaljnje napade na jugozapadno nem ško ozemlje, zlasti na Aschaffenburg in Pforzheim, razen tega so odvrgli bombe na Wien in posamezno na nekaj drugih krajev v Jugovzhodni Nemčiji. Britanci vznemiri e-valni letalci so v zgodnjih večernih urah sunili v zapadno ozemlje Reicha. Obrambne sile zračnega orožja in vojne mornarice so sestrelile 15 sovražnih letal, med njimi 14 štlrimotomih bombnikov. V boju proti anglo-ameriškemu oskrboval-nemru prometu #o naš* podmornice potopile na Atlantskem morju Vz močno zavarovanih konvojev še#t ladij z 31.000 brt in tri kor-v#t«. no preskrbovali z orožjem In municijo ter živili. V Kijevu so odkrili protlbolIševlSko talno orqaalzacljo twU med zdravniki. Zna čllno le nadalje, da *1 boljievlika vlada nI upala, Inscenlratl. kakor je bilo prej običajno mnoitvene ргоомм proti saboterjem, čeprav so sabotažna dejanja zavzela takšen obseq, da je to danes т Sevjetehi avezl vm-komtur mano. S karabfnko sestreffl letalo Berlin, 23. janutrja. Anqlo ameriški lovski bombniki so pred kratkim napadli eneqa izmed mnogih rečnih mostov v gornjem Italijanskem prostoru, ki se je nahajal tik #ta-novallšča nekega bataljona lovcev padalcev. Tu se je Oberl&ger Spohr naglo odločil In le začel « karablnko bojevati proti letalom -e po drugi salvi so opazili, da se je na zad njem sovražnem letalu začel razviiati dim Pilot, nek severnoameriški stotnik, je odsko čil s pMlalom In M „Divji nemški r?apor Seuterjev zastopnik Duncan Hooper ▼ Moskvi poroča e bojih na Vzhodu, da imajo Sovjeti opravka z „divjim nemškim odporom". Armadni list „Rdeča zvezda" opozarja, da je bilo na nekih frontnih odsekih ▼ 24 urah izvedenih po Nemcih do W nasprotnih napadov. Odmikanja na Brškem končana Ofoerkommando der Wehrmacht )e dne 19. januarja objavilo: Sredi januarja so zaščitne čete iz Južne Grčije na%aj vzetih nemških odredov korakale skozi mostišče ob Drini pri Višegradu in s tem dobile zvezo z našimi glavnimi silami na Južnem Hrvatskem. Po štirllnpolme-sečnem zelo težavnem maršu, na katere #o se po zapustltivi Grčije vršili trajni boji v odljudnem in jedva za promet odprtem gorskem svetu je s tem bilo brez omembe vrednih izgub dokončano odmikanje, ki se je zdelo skoraj brezupno. Pod sigurnim vodstvom Generalieldmarschalla barona Welchsa in Generalobersta Loehra so čete vojske vseh vrst orožja in Waften-^^ v vzromem sobojevništvu z odredi zračnega orožja in voine mornarice najprej v tropski vročini in nato v metežih hrvatskih gor obvladale posebne ■ težave te gorske in banditske vojne in se ubranile vseh sovražnih naipadov, ki so merili na boke in hrbet njihovih premikanj. Trem bolgarskim armadam, močnim skupinam tolp in več sovjetskim divizijam je spodletel njihov poskus, da bi zajele in uničile nemške kolone na pohodu. Pono\mo so odrezane bojne skupine razbile sovražni obkoljevalni obroč in se z bojem prebile do glavnih sil. Zlasti težke naloge so morali rešiti pionirji, ki so v neumornem In često r sovražnem ognju zopet napravili ceste, mostove in železnice in z razstrelbami vseh VI st zadržali sovražnikovo pritiskanie. Tudi u&pehi oskrbovalnih čet vojske In prevozni oddelek zračnega orožja so bili Izredni. Od začetka odmikanj je sovražnik zgubil najmanj 20.000 mrtvih, nad 7000 ujetnikov, med njimi 550 Bolgarov, 450 topov vsake vrste in velike količine lahkih in težkih orožij je prišlo v naše roke. Zadnja plat nove sovjetske cerkvene politike Bratislava, 23. januarja. Pred nedavnim je prišel v nemške roke nek ukaz 23. sovjetskega zbora oklopnjakov. Ukaz ima Številko 01 389 in datum 19. decembra 1944. 1. Ta ukaz daje prav jasno sliko o dejanskem stališč* Sovjetov v cerkvenih in verskih vprašanjih. Ukaz pravi med drugim; »Opaženi so Ml primeri, da pridejo pripadniki Rdeče armade v zadrego, če jim je potr^no, da morajo za vojaške svrhe staviti v službo naših vojaških skupin cerkve aH kapele na Ogrs'kem. Pri tej priliki lasno kije v oči naipačno тИЦе-nje naših vojakov in častnikov glede splošne cerkvene politike ... V tej zvezi se mora označiti kot sovjetski ideologiji nasprot«-joče ravnanje poveljnikov 2. bataljona 56. motor, strelske brigade In 176. samostojnega pionirskega bataliona, ker cerkvenih stavb nista izkoristila za parkiranje voz in kot sta-novallšče vojakov ter »ta svojim moštvom prepovedala uporabiti razno cerkveno lastnino za kurjavo (f) odkazanlh jim prostorov. Imenovana poveljnika sta bila razrešena *«io-je službe, ker sta se dala preveč vplivati po verski propagandi nekih cerkvenih krogov. Pekel v Južni Angliji Madrid, 23. januarja. Pretoivaloi CMbraM&r-ja, ki #0 bili pred tremi leti evakolrani т London, so se morali po neki iniormao#) s glbraltarske meje zopet vrniti v svoje b*ya-Ušče Vračajoč so soglasno izjavili, da so veseli, da so ušli »južnosngleškemu peklu« In srečno odnesli pete Iz strelnega doseg* nemških orožij „V". »tran »■ — Itev. T, KABAWANKIW BO T I »red«, M. }»nu«r1a tWS. Francl|i se bliža katastrofa Alberte": „Potrpljenje francoskega naroda bo kmalu Izčrpano" ■•rlin, 23. {anuarja. Francija danem ianje, kar le vieiala židov»ko-prostozidarska vlad--na klika, ki je na povodcu britansko sever-noamerikanskih povzročiteljev vojnega požara napovedala vojno nemškemu Reichu Po zlomu tega neodgovornega režima ob Seini, po zmagoslavnem pohodu nemških armad spomladi 1. 1940, je imela Francija priložnost, da gre tisto pot, ki bi edinole dovedla v zavarovano bodočnost. Naj ostane pre'puščeno poznejši zgodovini, da ugotovi, kakšno vzročno zvezo ima francoska neodločnost pri tej priložnosti nasproti današnjemu položaju v Franciji. Res je vsekakor, da se nahaja ta država v turbulentnem vrtincu katastrofe, ki je označena po lakoti, bedi in po razprtijah, ki »ličijo na državljansko vojno. Razpoloženje v francoskem narodu Je zbral sedaj časopis »Libertć« v besede, da je bilo potrpljenje Francozov stavljeno na preskuinjo, ki presegajo moči. Potrpljenje bo kmalu izčrpano. Francoski Kerenski, dezerter de Gaulle, je bil spričo naraščajoče bede primoran, da j« spregovoril francoski javnosti nekaj tolažil-nih besed. V svojih izvajanjih pa je moral samo to ugotoviti, da je pot, na kateri se danes nahaja Francija, bridka. Obstoječe tež- Male gospodarske novice Oskrba Francifa s premogom je po pisanju španskih časopisov katastrofalna. V oktobru je dosegla premogovna proizvodnja samo 35 odstotkov predvojne. Zaradi pomanjkanja jamskega lesa in transportnih težkoč ni upanja, da bi se mogla proizvodnja bistveno povečati. Svadika pohištvena industrija se pripravlja na večje izvozne kupčije v povojni dobi. Da bi se ta namera posrečila, se morajo zni žali izdelovalni stroški, kar bi se doseglo s •erijsko izdelavo pohištva. Ustanovila se je v ta namen posebna delniška družba, ki bo med drugim tudi nastopala proti predsodku, da so serijski izdelki manjvredni. Brezposelnost se fe ▼ Bonomijevi Italifi zaradi novih odpustov v zadnjem času še znatno povečala. Podjetniki odpuščajo delavce z Izgovorom, da ne morejo plačati od Bonomijeve vlade predpisanih draginjskih skih doklad. Zato so število svojih nameščencev čim bol) znižali, da bi bili izdatki podjetij čim nižji. Deloma pa so odpuščene delavce tudi na novo namestili, toda po novih pogojih, po katerih jim ni treba plačevati draginjskih doklad. Zaradi tega trika Je prišla večina delavcev ob draginjske doklade. Gau Thtkringen se je doslej lahko daljnosežno preskrboval z zelenjavo iz pokrajin Reich a, ki «o Imele prebitek. Po priseljevanju mnogih preseljencev iz zapadnih ozemelj In znatni večji potrošnji precejšnjega števila velikih kuhinj se opaža ogromna večja potrošnja zelenjave v Thflrlngenu, Tem dejstvom se hoče zdaj Landesbauernschaft ThOringen v svrho zagotovitve oskrbe z zelenjavo v letu 1945. prilagoditi s tem, da bo v tem novem oosnodarskem letu letu v primeri T obdelovanjem lanskega leta podvojila pridelovanje zelenjave v ThOrlngenu. Organizacije samopskrbovalnega vrtnarstva — malih in Schreberjevih vrtnarjev, malih naselnikov, hišnih In zemljiških posestnikov — ao napotile svoje člane, naj svoje vrtove y ejačenl meri porabijo za preskrbo gospo-dln'itev z zelenjavo. Prlde'ov'nje zelenjave nuj se vrši tudi nov^od 4ler s» uporabne manjše površine zemlje še ne izkoriščalo pravilno. Pomanjkanle živil močno vznemirja prebivalstvo. Industrijska podjetja večjim delom ne morejo delati s polnim obratom, če pa že morejo delati, potem le v zmanjšanem tempu. Posebno resne so transportne težkoče. Kako bi se ta beda mogla odpraviti, o tem de Gaulle, ki je sokriv katastrofe, nI črhnll nobene besede. Francoski dopisnik angleškega časopiaa »Daily ЕхргеВ« piše pod naslovom »Pariz, mesto brez luči in kurjave« dobesedno: Osvoboditev je prinesla Parizu najtrša zimo vojne. Dodelitve živil eo upadle na najnižje stanje. Zdravnik! so zaprepaščeni radi stalnega naraščanja števila bolnikov. Življenjski pogoji se zdijo komaj še znosni«. — »News koče se radi trdot zime še bolj zaostrujejo. Chronicle« si da poročati, da je med francoskim prebivalstvom jeza in preplah. Abbe Delcros primerja v časopisu »La France« de Gaullov režim s strahovlado med francosko revolucijo leta 1793. Sicer ee mora priznati — tako piše —, da Pariz še ni dosegel števila žrtev Iz leta 1793., toda v večini departmajev je število žrtev od takrat že prekoračeno, večkrat že desetkrat. Od leta 1791. do leta 1795. je bilo na primer v depart-maju Correze, kjer to vladali Jakobinci, 10 ustrelitev. V departmaju Haute Vienne se mora šjevilo iz leta 1793. s 5 pomnožiti. In do sedaj še ni ena četrtina aretiranih obsojena. Mnogo mest je pod strahovlado leta 1793. doživelo samo eno smrtno kazen, mnogo mest pa sploh nobene. Koliko pa je danes meet, v katerih še ni bila prelita kri? Da ne govorimo o hekatombah v Toulusu, Mar-seillu, Annecyu in Limogesu. Tam se morajo usmrčeni šteti po tisočih. K temu pridejo danes še nešteti umori, ki jih takrat niso poznali. Krvavi nemiri у Sidliji še Irafafo Mnogo smrtnih žrtev - Množica le razorožila vojalie in policiste Madrid, 23. januarja. Vodja tiskovnega urada Bonomijeve vlade, Rossini, je dal časopisju sporočila o težkih nemirih, ki so se v zadnjih dneh dogodili v različnih mestih Sicilije. Povod nemirov je bilo to, da so se mnogi možje v Ragusi uprli odredbi, ki jo je izdala anglo - amerikanska zasedbena oblast radi vpoklica pod orožje. Policija je začela zapirati ljudi in je pri tem prišlo do spopada z množico, ki |e napadla policijo z ročnimi granatami in streli iz pušk. Množica je razorožila policijo In vojake. Policija je uporabila strelno orožje. V Monte Rosso in Comisso so oborožene tolpe napadle vojaške transporte. Spremno moštvo je bilo razoroženo in ujeto. Pri spopadih z ob- oroženo množico v Ragusi so bili ubiti c . častnik in štirje vojaki. Do ♦?-4ih nemirov je prišlo tudi v Agrigentu. Velika s strojnicami in puškami oborožena množica je napadla vojašnico karabinjerjev in jo je zažgala. Množica je potem oplenila uradno sodišče in živilski urad, zažgala obe poslopji in naskočila jetnišnico, katere stanovalci so bih osvobojeni. Morale so biti pri-teg njene čete, ki so očistile mesto oboroženih elementov. Pri spopadih je bilo usmrčenlh pet oseb in dvanajst ranjenih. Bonomijeva vlada je odredila strogo cenzuro o razmerah v Siciliji, ki ee tičejo zadevnih poročil. Beda v zasedeni Italijfi де j^rozna Pretresljiva poročila iz po Anglo-Aroerikancih zasedene Italije Milan, 23. januarja. O položaju v po An-glo-Amerikancih zasedeni Italiji imamo nova poročila očividcev, ki kažejo nazorno sliko naravnost grozotnih razmer, brezmernega moraličnega in fizičnega propada, lakote in bede italijanskih delavcev. Italijanski narod Je spoznal, tako stoji v poročilih, da se njegovi dalekosežni upi in želje z izginjenjem fašizma po zavezniških „osvoboditeljih" na noben način niso uresničili. Zasedena Italija stoji v znaku brezmejnega iztreznjenja deloma cel6, kakor so to dokazali neki dogodki, v znaku punta proti trenutnemu političnemu in gospodarskemu položaju. Stranke se bojujejo za svoje doktrine, Bonomijeva vlada se bojuje za svoj obstoj, kralj za svoj prestol, narod pe se bojuje proti lakoti, bedi, brezposelnosti in zmedi. Veliko uftan|e, ki so ga imeli razli-čni Italijani, v obljubljeno pomoč Anglo-Amerikancev, se z dneva v dan vedno bolj ruši vpričo povsod vladajočega brezupnega položaja. Strašne Izmere Je zavzela beda otrok. V vseh listih Rima se vedno bolj opozarja na nevarnost moraličnega In fizičnega propadanja mladine. Tisoči otrok vsake starosti, razcapani In zamazani, se vidijo po ulicah velikih Italijanskih mest. Bledi, shujšani, zapuščeni otroci, se prerivajo okoli zavezniških vojakov, da bi dobili od njih košček kruha. Umrljivost otrok je zavzela strašen obseg. Avgusta Je umrlo v Rimu Izmed 1000 obolelih otrok 438. Italijanski zdravnik dr, Granati Je izjavil, da predstavljajo številčni fizično in moralno popolnoma propadli, zapuščeni otroci in pol dorasli, kandidate za najnevarnejše anomalije v telesnem, spolnem in moraličnem razvoju naroda. Mladina se zbira v skupine, da Izvaja organizirane tatvine. Zavezniki že davno niso mogli dati otrokom tudi najmanjše mere živil. Brez vodstva in brez nadzorstva živijo ti zapuščeni otroci čisto potepuško življenje. V rimskem listu „Partiziano" Je povedano; Veliko število italijanskih otrok bo umrlo to zimo radi lakote. Bedne stanje italijanske mladine se po tem poročilu brezogibno izkorišča po zavezniških vojakih. Vedno globlje propadanje mladine v pregrehe in zločine gre vedno dalje. Oblasti жо brez-moCne nasproti tem grozftim pojavom. Rimsko časopisje, med njimi posebno vatikanski list „Osservatore Romano", se sedaj temeljito peča s propadanjem mladine in" naglaša, da dorašča v notranjosti zlomljena generacija, ki Je bližnja zločinu kakor pa delu. S tem Je v nevarnosti bodočnost naroda. Nadalje se opozarja, da so sedaj lakota In brezposelnost glavni vzroki za nravstveno propadanje v zasedeni Italiji. Ženske so šle na ulico, da dobe vsaj najmanjšo količino živil. V tej zmedi se vidno razvija boljševlška agitacija. V Rimu je na primer neka komunistična organizacija uredila v nekaj mesecih 24 krajevnih skupin. Ona Je že razširjena na vse druge kraje Italije. ( ZIRCALO ČASA ) Stiska T ItaHji žene gladujoče ljudi v vedno večjo kriminalnost, poroča neki španski dopisnik iz Rima. V Neaplju, največji zavezniški oskrbovalni lukl. Je bilo pokradenih nad 30% ladijskih tovorov, katere prodajajo sedaj na črni borzi. Redkim potnikom, ki so prišli v Neaplju na kopno, so ukradli nepridipravi prtljago izpred oči. Zato je vprlzorila policija pravo ofenzivo proti č/^noborzljancem In tatovom. V neka] tednih Je aretirala 27.000 oseb in Jih kaznovala z globami In zaporom. „Morgenposten" se bavl z izjavo boljševl-škega lista „Vojna In delavski razred", po kateri ne smejo priti begunske vlade v svojih deželah več na oblast. „Morgenposten" pravi, da bivši norveški kralj ne bo nikaka izjema, čeprav se je čisto skliceval na an-gleško-amerlško pomoč, ki pa nI nikdar prišla. Tudi mu ne bo prav nič pomagalo, ker se je ponižno obrnil na sovjetsko vlado, da bi rešil svoj kraljevski prestol. Vdaja j* Romuniji prinesla dvojno gor]#. Po navadi se Je premagana država morala razorožiti, potem pa plačevati težka bremena vojnih odškodnin. Pri Romuniji se J* brezglavnost vodstva kruto maščevala nad vsem narodom. Romuni morajo še zmerom krvaveti na sovjetskih bojiščih pod sovjetskim poveljstvom, zlasti pred Budimpešto, obenem pa Izmozgavajo boljševlki domovino na najbolj neusmiljen način. Odvažajo vse, kar rabijo, zlasti železniški material, živino, drobnico in žito. Vsedll so se tudi na petrolejske vrelce, katerih večina Je sicer last bogatih angloamerlšklh družb. Kar so dobili v kremplje, boljševlki ne Izpuste več. Zato so tudi surovo zavrnili predlog svojih zahodnih zaveznikov glede uredltv* petrolej skega režima. Za več kot eno milijardo Ur blaga so zavezniki »Izvozili« Iz po njih zasedenega dela Italije, — poroča list „Exchange* ix Londona. — ne da bi se od strani zapadnih sil izvršila kakšna protidajatev blaga. V času pol ure poskočijo т Rimu često cene vseh živil za stotine lir, piše socialdemokratski list »Avanti«. Zaradi umora in ropa so dne 9. in 17. Januarja v Franciji obsodili na smrt In obesili dva severnoameriška vojaka, je objavil т petek glavni stan zavezniških bojnih sil. Približno polovica poljskega prebivalstva v delu Poljske, ki so ga zasedli Sovjeti, boleha, kakor posname švicarska brzojavna agencija po v Londonu izhajajočem poljskem listu »Dziennik Polski«, za epidemlAiimi boleznimi, zlasti legarjem in malarijo. V Londonu se je razvedelo, kar je bilo itak jasno, da je čehoslovaškl odbor pod Bene-šem priznal lublinski poljski komite kot poljsko vlado. Severnoameriški vojni mimisler Stlmsoa J# v četrtek sporočil, da ]e bilo več bojnih poveljnikov razrešenih svoje službe, ker niee ustrezali zahtevam, ki so me stavile do nlih 0(ЈЧ!оћЧ IP T5W »fi'gii T Ml eu-.tn1ko-«-. ' Kakor poročajo Iz Ottawe, se nahaja Kanada trenutno v največji opojnosti zlata svoje zgodovine. V preteklem letu je bilo hkrati v obratu nič manj kakor 309 rovov. V Severni Franciji je bilo včetrtek pri neki železniški nesreči ubitih 120 ljudi in 200 ranjenih. Nek vlak je prevozil odbijaln* kretnice In pridrvel v kolodvorsko poslopja pristaniškega mesta St. Valerlen Cauz la-padno od Dieppa. Vprlae nnrf Drtirk NS-iiaoTW^as and Dmckeral KSnit.i4i. GmbH. Klairenfort — VerlsMlelter: Пг РЈшП Heltlar 'est hW iter Wehnnacht) — HunnmohrlftlMtM FHfxlHnh Homtmann Znreelt Ц»+ Nr 1 KPK. I/ 176 Visoko doni pesem •.. 66 99 »Po obdanlcah, nočnih posadlh In vajeni đ«la ao rudarji nenavadno telesno utrjeni In vztrajni. Navajeni ao bdeti pozno v noč, лдро-rahljali železna orodja, skopati jarke, delati rove, izdelovati umetna orodja In prenašati bremena. Zato cenijo vojni izvedenci rudarje bolj ko meščane In cel6 bolj ko kmete." Človek bi mislil, da ne sliši teh besed iz ust »tareqa Aqrlcole v 1540. letu, ampak iz uit kakkieqa sodobnega vojskovodje, ki v svoji č#tl posebno ceni rudarje, ker niso samo hrabri, ampak tudi okretni, vrli možje v volni z minami, pri gradnji mostov, pri Izsuienju Jarkov, kot tesarji, zidarji In ključavničarji. Kal pa vedo mllHoni ljudi o rudarstvu? Kaj vedo o svetu rudarjev, o njihovem trdem delu pri rudi in pri premogu? Kaj vedo o delu v globočini, ki se začne za mladega rudarja že v pod zemljo ležečem učnem revirju? Kdo pozna smela dejanja, ki so ponos navzven tako tajinstvenega rudarskega poklica? V dve qub6 in kleče vodi premogovni kopač kladivo na etisnjeni zrak v ozki, vroči progi kopanja. Jamičarlca, viseča na surovem, neobtesamem lesenem podboju, mu razsvetljuje spotena ramena In obraz. Cepiča jim je potisnjena na tilnik, tako uporabljajo rudarji kramp In lopato, pri stroju та globoko zarezovanje v kamenju in pri izvažanju. Ropotale znnelje jeklene drča kupe orm moga do železnih klmpežev, ki vozijo v dolgih strnjenih vrstah do ogrodja za izvažanje In bobneč zagledajo luč sveta. Kakor kmet in kakor mornar živi rudar z naravo Tudi na njem je nekaj trdote In ne premagljivosti njegovega elementa Kladivo na atlsnjenl жгак ▼ njegovi roki je podobno plugu. On občuti breme In pomen tvojega moškega poklica. On ima svoj posebni jezik svoje posebne šege. Takoj za vhodom rudar ske zadruge s stolno uro leži za odprtino \ okencu svetllčna lopa, kjer sprelemajo ru darjl tvoj# goreče svetilke. Pred svojo omarico zamenjalo obleko s tronilntkom, h kate-recau »padalo ovratna ruta, čvrttl čevlji In usnjena čepica. Dovoz in odvoz štejeta k po-sadu. Rudar konča «voj posad z vročo prho v oddelku za umivanje. V skupinah ali tudi sam zase gre domov, večinoma truden in molčeč, toda snažen in zadovoljen. Odmornl posad mu prinese odpočitek doma In v družbi. Ze stari rudarji so se po delu najraje vračali v svoje odročne kočice z malo kmetijo. Iz praobllke kočarstva so nastale moderne rudarske naselbine s svojimi vrstami ne-okraSenih enodružinskih hlS. Uprave rudarskih zadrug so upoštevale nagnjenje rudarjev do enorodbinskih hiš. Včasih so tako nastala mala vrtna mesta v okolici rudarske zadruge, začetne točke novodobnih vaških mestnih delov ob robu velemesla in poli Pot do zadruge vodi še marsikaterega ru darla po delu gozda. Tudi iz nešolanlh ru darskih delavcev, ki so nekoč prišli v pre mogovnik s kmetov ali iz daljnjlh pokrajin. 30 postali vrli rudarji, In temeljito šolani na raSčaj si prizadeva izkoristiti Obilne socialne prilike naipredovanja v modernem rudar- skem poklicu. Doraičajoča mladina ima svoje šole, svoja plavališča In športne prireditve. Tam koraka In prepeva svoje pesmi. Med skušenimi mojstri dobi mladina vsestransko izobrazbo pri nakovalu In primežu, z žago in sekiro kot mehanik In elektrlčar Se preden začnejo osemnajstletnl delati kot vlačilci in kopači, se učijo, da se spoznajo v jamah. Vešči to tvojstva gorovja, vožnje in strelovoda In to Izveibanl v refiilstvu. Cesto prehaja veselje do rudarskega dela od očetov na sinove. Rudar si od posada do posada vedno znova zavaruje svoje mesto. On ve, koliko je odvisno od tega, da se prepusti prostor pred premogom tovarišu v zavarovanem stanju. Neomajno je medsebojno tovarištvo rudarjev. V njem tiči več nego samo skupni boj za vsakdanji kruh. Rudarjevo delo pomeni toliko kakor pustolovščino žilavega, neprekinjenega boja z goro. To delo pozna samo bleščeči se premog, topo kamenino. Ono je redkobesedno In ne more poglfidatl PO strani v zelenje. Odpočitek mu je samo mala hišica, vrtlč, včasih monika In sprehod v zali rudarski ob e De-kleta In žene cenijo rudarja, četudi n g -vorl nič o junaštvu tvojega del* ХиЦка. / Napkal Нирт Kfholz Od nekod Iz tuje dežele je prišla rdeča krava. Mogoče in verjetno od tam, kjer je vojna požgala vasi. poteptala pašnike In iz gnala ljudi skupaj i njihovo ifivino So pač tudi njo mamo gonili dalje po trdih cestah med topovi In trenskimi vozovi, ker le še oala In te je le težko premikala. Ali seda' to pelje spet neki kmet na vrvi in obeta te ti topel hlev, krma In nattllj. Spet bo kmalu dobro spravljena in v dobrem (varstvu. Ali ko so te odnrla vrita hleva In te tuja krava prestopila prag, lo se krave, ki so stale notri, preplašene zbrale, povesile glave, pr-kale, zavijale z očmi In vlekle na verigah da bi napadle tujko, ki pač ni spadala tem In ki se jim je zdela kakor kakšna vsillivka. Bliže stoječe to brcale, bodle to H) % ro- qovl. Bile I# rjovel In 1® Izteqnil jezik, pre-sical 1« s sprednjimi nogami in je tako podžigal nemir v hlevu, da je svetlo vzplamlel. Rilo le knkor da i« oožar vojne т rdečo kravo n» kmetijo. Tudi pes n« verigi ie bil kakor besen, qosi so vpile, kokoll so. razburjeno kokodakale. Uboga tuja krava pa se je skromno stisnila ob -zid v hlevu. Tresla se je po vsem telesu radi tolike jeze in prerojenja, aH potem je žrla seno, ker qa že dolqo ni več dobila. Zrla je cel6 steljo pod noqami, da bi spe" nkrpt nostala sita, K temu je Se Izbruhnila jeza ljudi na kme tljl, ki je bila pač Se hujSa; kmet jih le obkladal s klftvlcaml. dekla jo je tepla s palico. Ko *o pripeljali tujko т hlev, so и val nadejali obllneqa mleka In sedaj je molzla krava namesto belega mleika temnordečo krt. Kmet je bil že skoraj na tem, da iz žene kravo spet Iz hleva In jo preda mesarjevemu nožu. Deklo je bilo pred njo strah. In komaj ji je dala бе malo krme. In dolgo časa nI nihče skrbel za njo. Tu se je zqodUo nekaj čudnega. Neko noč, ko je bila v»« kmetija v qlobokem spanju, je postalo nemirno v hlevu. Sprva je bilo zamolklo, dolgo qodrnjanje, stokanje, udarjanje % nogami, postopanje sem In tja. In vmes vedno spet zadržani glas, nemir, »pet prisluškovanje, zgražanje, preplah, tako da se je cel6 domač pe# splazil iz kočice In vohal na vratih hleva. Kal se le pefi cudnecja doc|A|alo v лобпеш hlevu? Sedaj je nemir večji, žlvalsfkl glasovi se slišijo močnejše, rjoveči. Ali to mi ti»to jezno rjovenje od takrat, je kakor klicanj#, enkrat radostno svetlo, enkrat globoko, zah-pride kmet, dekla. Ker J. neče prenehati In je tudi bik povzdignil svoj moški glas, pes pa pričel lajati, zleze končno kmet t postelje, vzame številko in tudi močno palico, da bi šel v hlev. Jezen odpre hlevska vrata In hoče tam rjoveč planiti med živino, ali luč avetllk# pade na neikaj. ki leži njemu na poti in ki ■# Qiblje in hoče vstati. In se sveti tako rdeč# In privdlgne glavo In Iz glav# štrli dvoj# živahnih oči — In re# za boga to je tel#, ki ga je rdečka p ovrgla v noči. Kmetu odpade palica Iz roke, odveže rdečo kravo od verige In ona liže svoje teJ#, qa obrača in qa vrže na stran In mu pomaqa, da vstane In se oprime vimena Teliček sesa, sesa In belo mleko mu kaplja od obeh strani qobcl. Ostale krave pa to e# sedaj popolnoma premimi 11#, gledajo v## z velikimi dobrimi očmi na rdeftko In ttopljo ob stran, da bt Imela prostora s svojim i#l#tom. In hipoma ie mir v hlevu, mrdsebolnl #porazum Rdeča krava naenkrat nI več tujka, bitje kakor vs# one, mati ki le rodila l4 dekla, ki zjutraj zbira preostalo belo mleko v polno vedro, jI reč# ljuba rdečka. An od takrat dalj# |« imenujejo samo Š# • t*® knenouk 8rtd«, * taanart« lf*>. ЖДЖДУДМЖЖМ BOTl »trin 3. — Stev. У. Nakup v sovjetski va$: vtisi s ceste in v „magacinu" - Tako je v resnici Hrvatska in srbska kriza Zagreb, 23. januarja. Vodja hrvatskega propagandnega urada dr Ivo Bogdan raz-isravlja v svojem tedenskem članku v listu „Hrvatski narod" o srbski politični krizi, ki je dosegla svoj višek. Ciankar podaja nato pregled faz, ki so dovedle do sedanjega položaja, in opisuje vlogo, ki jo igra pri tem Subašič, ter piše, da je prišlo glede na napetosti, ki vladajo med Londonom in Moskvo zaradi Poljske in Grčije, sedaj tudi med srbsko emigracijo in Beogradom do sličnih napetosti, kakršne so nastale zaradi zadržanja lublinskega odbora v poljskem vprašanju. Sedaj je še vprašanje, ali bo osnovana v Beogradu z angleškim privoljenjem ena sama vlada kakor v Lublinu, ali pa hoče Anglija samo nakazati, da ne more preprečiti takšne sestave vlade. Bodočnost bo pokazala, ali ne bo to angleško vedenje, ki je doslej podpiralo uporniške tolpe, ki so se borile proti Nemčiji, dove-dlo do težkih vojaških žrtev in ali se je Angliji sploh izplačalo podpirati komunistična gibanja in organizacije v teh deželah. Kar koli bi tudi prinesla bodočnost, ugotavlja čiankar. Hrvatska bo nadaljevala odločen odpor proti boljševiški nevarnosti. Ta boj je že sedaj prištedil Hrvatski mnogo ponižanja in bede. ki sta nastopile povsod, kjer so odprli boljševizmu vrata. Anglija, ki vedno na veliko obljublja, je prispela sedaj tako daleč, da svetuje Srbom, naj sprejmejo boljševizem in se odvrnejo od svoje narodne neodvisnosti. Edino, kar Anglija Srbom pri tem še dovoljuje, je to, da se lahko še nadalje udeležujejo vojne s ciljem razrušitve Neodvisne Države Hrvatske, ki naj bi prišla po angleških željah v sovjetizirano Jugoslavijo. Amsterdam, 23. januarja. Kakor javlja agencija Reuter, je sporočil jugoslovanski radio, da se na ozemlju, ki je pod Titovo oblastjo, nadaljujejo množične demonstracije proti kralju Petru, ker Je protestiral proti regentskemu svetu In proti temu, da bi izvajal oblast tako zvani svet za narodno osvoboditev, ki je povsem odvisen od Tita. Škandalozni prizori na sofijskem procesu Dunaj, 23. fanuarta. Izredno škanH.-i'ozn! prizori so se odigrali nedavno pri zaslišanju princa Cirila na tako zvanem vojnozločin-sk^m procesu ■" Občinstvo ki ra ie v sodno dvorano dirigirala komunistična stranka in ki je obstojalo iz aq'la'.orie in sodrrre. je spremljalo vse izpovedbe bivšega princa regenta z Hiv"m Vr'*--'—> vzkliki, kakor Je to mogoče posneti iz poročila o procesu, ki ga le razširil radio Sofija. Vsebino izjav princa pa je iz tega poročila težko posneti. Komunistična in sofijska propaganda, v katere službi je sofijski radio, polaga princu Cirilu v usta izjavo, da 0 večini sijepov vlade sploh ni nič vedel in da je bi! kralj Boris zastrupljen. 1 Neomejen prevoz skozi Dardanele 93. lanuarfa. Kakor sporoma turSKi obveščevalna služba, )• >edaf Turčija dopustila neomejen prevoz skozi Dardanele za vse trgovske l%dje zaveznikov. Sovjetski Poljaki aretirajo londonske Poljake B«m, 23. Januarja. Severnoamerikanska agencija DP javlja? Več vodij poljskega podzemeljskega gibanja, ki zastopajo londonsko vlado v inozemstvu, med njimi tudi šefa štaba poljske domovinske armade, so lublinske oblasti aretirale. TI bodo v kratkem obsojeni pod obtožbo da so delali na državljansko vojno in uganjali sabotažo. Kramo imo tpali, vtem ko so zunaj zamolklo doneli koraki obeh kozakov, ki sta se čutila počaščena, da sta smela stražiti nas in naše vozilo. Ko smo vstali, je bila naša gospodinja Aleksevna Jelisarova že davno odšla na delo v kolhozu. Zdai smo si prvikrat ogledali vas, da bi dobili nepopačen vtis o sovjetskih razmerah. Neskončno v dolžino raztegnjena je ležala v ravni dolinski nižavi, majčkene ilove hiše, katerih debele slamnate strehe so nekoliko sličile na krznene ku-banke mož, .so stale ob vaški cesti kakor nanizane na vrvci. Pred njimi so se igrali otroci, razcapani in zanemarjeni kakor povsod na Vzhodu, s tisto povsem neotroško otopelostjo in neveselostjo, ki spadata med najdojemljivejše vtise mojih voženj po sovjetskem paradižu. Iz njihovih potez govori beda ruske mladine še bolj obtožujoče ko iz njihovih ušivih cunj. Mojo pozornost je vzbujala mala pravoslavna cerkev, ki je stala nekoliko vstran na griču, kamor smo šli.' Sovjeti so jo bili porabili kot žitni silos za kolhoze. Mnoge koče so se bile porušile v razvaline, na katerih se je razbohotila trava. Pri eni je bila zaposlena neka žena s popravili, pripravila je kašo iz ilovice in vode in jo Je nanesla na poškodovana mesta. Njeni otroci so privlekli slamo, da se je lahko krpala streha. Rokodelcev v ruskih vaseh ni. Kdor hoče imeti hišo, si jo gradi sam; samo železne postelje, kljuke, okenske šipe in plošče ognjišč si kupi v magacinu, če so ravno na razpolago. Prišel sem tudi mimo magacina. Ni večji kot ostale hiše v vasi, ima pa pločevinasto streho, ker je imenitna stavba. Ni bilo nobe- Bolniške sestre so Bratislava, 23. Januarja. Iz madžarskih okrožij, ki so padla začasno v sovjetske roke, prihajajo dnevno nova poročila o bolj-ševiških grozodejstvih, ki se pridružujejo verigi številnih bestialnostl sovjetskih trum v vseh onih krajih, kamor so prišle. Tako poročajo nemški in madžarski ranjenci, osvobojeni po ponovni zasedbi madžarskega trga Zamoly, severno od Szekesfehervarja, iz krempljev boljševiškega vojaštva, o grozovitih zločinih sovjetskih divjakov nad bolničarkami neke madžarske vojne bolnice. Ranjeni vojaki so izpovedali nemškim zdravnikom: Nekaj ur po izpraznitvi kraja je vdrla v bolnico oborožena boljševiška tolpa. V po- v vieh Saših so bill Angleži.,, ki niso hoteli biti Istovetni z umazanim komercializ-mom Britanije, Najpomembnejši duhovi, ki so izhajali iz otoka, so neusmiljeno postavili zrcalo pred svoj? rojake ter z najtršimi besedami žigosali lakomnost, hinavščlno in egoizem Britanije. Od Shakespeara do Houston Stewart Chamberlaina se dobijo v vsaki generaciji Anglije modroslovci, pesniki in satiriki, ki so z žgočimi besedami nasto pili zoper krivdo Anglije Cel6 v tej vojni so nastopili taki možje v Angliji. Nekateri Izmed njih, nosilci najbolj znanih imen, so prišli cela z največjo nevarnostlo sredi vojne po pustolovskih potih v Nemčijo, ker nega zasebnega podjetja, cel6 snažllcl čevljev so bili državni nameščenci, in prodajalne magacinov vzdržujejo In upravljajo kot državno lastnino. Tako se vodje magacinov zaradi svoje smešno nizke plače brez deleža pri dobičku, ki kakor vse plače So-vjetov ne zadostujejo za življenje, niti najmanj niso zanimali za to, da bi vzdrževali prostore v dobrem stanju. Tudi niso. bili trgovci v vzvišenem evropejskem smislu, nobeni pionirji napredka, ki so poiskali potrebo in z nabavo ter razdelitvijo blaga postali posredujoč vezni člen med proizvodnjo in potrošnjo, ampak zgolj pazniki blagovnega .?k^adišča s pravico, oddajati iz njega proti stalnim cenam. Reklame, postrežbe odjemalcev, tekmovanja, izbire kvalitete, vsega tega ni v sovjetskem paradižu. Od razdeljevalnic so dobili magacini od časa do časa kolekcije blaga, ki so sestavljene ne glede na potrebe po-krajine ali velikost potrebe. Zato pa so v takih magacinih tudi najslabši odbirki, kar sem jih kdaj videl, in narod je raje hodil na sejme bede, da el je pridobil tam z menjavo prastaro orodje. Da bi plačali visoke cene magacinov — samo komisarji in židje so imeli izjemne cene — za to tudi niso imeli denarja. Na kolhozih, ki delajo deloma z izredno modernimi, deloma pa grozljivo primitivnimi metodami, kakor ta v G .. .skajl, ie dobilo podeželsko ljudstvo smešno nizke mezde, ki niti za najprimitivnejše potrebščine niso zadostovale. Poglavitno živijo od do-novosov majčkenih vrtov okrog svojih koč in od tiste malo perutnine, ki jo lahko redijo. Ni čudno, da v evojetskem raju — naj-rodovitnejših tleh Evrope — umrje več ljudi od lakote kakor za boleznimi. posilili in nmorili slopju se je nahajalo 60 ranjencev In 8 madžarskih bolničark, ki so prostovoljno ostale pri ranjencih. Tolovajski vodja, nek sovjetski častnik, je naročil svojim birižem, naj bolničarke zvežejo. Nato so jih odvedli, kmalu pa so slišali ranjenci obupne klice na pomoč. Po krajšem presledku so padli streli. Ko so morali boljševikl bolnišnico izprazniti, sta se zavlekla dva ranjenca do bližnje sobe. Tu sta našla bolničarke v velikih mlakah krvi ter popolnoma slečene. Vsi znaki so pričali, da so jih boljševikl zverinsko zlostavill Nekatere bolniške sestre so Imele poleg strela v tilnik še vbod-Ijaje po celem telesu. niso hoteli podpirati blaznosti Churchillov« vojne. Pred sto leti je bil lord Byron, ki j* ožigosal sramotna dejanja Anglije, razkrinkal njene zločine in prerokoval njen pogin. Svetohlinstvo, pohlep po denarju in socialno krivico svoji domovini je sovražil, spozna] Je britansko politiko kot sistem hinav-Sčine, napuha in vladoželjnosti. Videl Je, da je Britancem v navadi zatiranje in izkoriščanje slabih, v lastni deželi spodnjih slojev malih zakupnikov in delavcev, v imperiju malih narodov in tujih plemen. Tako je postal zaqovornik tkalcev, ki so z uvedbo mehaničnih strojev izgubili delo in so skoraj od lakote umirali, ker ni bilo zakona. svetu Pri terorističnem napadu angleških bombnikov na NUrnberg, dne 2. januarja, je postal žrtev strahovalnih bomb tudi stari number-ški grad iz II. stoletja. Poleg tega ie bil tudi hudo poškodovan Germanski muzej in mnogo patricijskih stavb. Med drugimi hišami je utrpel posebno velike poškodbe tudi tako zvaai »Pellerhaus«, ena najlepših zgradb v mestu. Razdejani sta bili tudi dramsko in operno gledališče, prav tako Je v razvalinah sloviti niirnberški hotel »Der deutsche Hof«. V Siegerlandu (W.bo nrl svo -m nr- ' in " t ""e ' ' valce in stiol'ovni' гп tvcnike tistrqa č. sa. Mi Nemci lahko s ponosom prelistamo spisek njegovih sodelavcev, pri tem se najdejo Imena kakor Gerhardt Frledrlch Milller, Johann Georq Gmelln, Georq Wilhelm Stel-ler In več druqih. Ako je dal car iz dobro razumljivih vzrokov pooblastilo in finančno Domoč, nam fe dala Nemčija tistih dni svoje draqoceno posestvo: o'ave učenjakov in sm»le od''ri*ol'sV:e značaje. Skrivnost Bodcnske^a jezera Nemčija poseduje znanstveni zavod prav posebne vrste; tu se preiskujejo veletolci, reke, potoki In jezera skrbno vpišejo v zemljevide, registrirajo označijo s številkami ter cel6 dobijo pravilna imena, ako-ravno jih še ni videl noben človek. Gre tu za podzemno vodno omrežje Reicha, ki je ravno tako mnogoterno in razširjeno, kakor nadzcmsko, ki je vpisano na naših zemljevidih. V teh globočinah so močni veletoki, tako veliki ko Rhein da ce!6 tako dolgi kakor Missibsipl. so velikanska jezera, ki so več sto metrov globoka, domnevno so tam cel6 manjša morja z oseko in plimo, enako, kakor jo imajo njihovi večtl bratje na zemeljski površini, oceani. Izmed teh podzemeljskih veletokov )e širšim krogom znana skoraj le zveza med Rhelnom In Donavo Pri Immendingenu pogoltne zemlja v sekundi do 6000 litrov vode Donave, ki teče podzemsko dvanajst kilometrov dalje ter pride na dan v Izviru Ache Ach pa teče v Bodensko jezero In v Rhein, katerega torej napolni voda Donave. Na področju preiskave globinskih vod pa je prišla na dan tudi tajnost Bodenskega jezera, Na Švedskem je tajnostno jezero Wet-tersee. iz čegar globine včasih zamolklo bobni In potem meče jezero na svoje bregove rastline, katerih na Švedskem niti ni. Pač pa so na ozemlju Bodenskega jezera 'П7Р' --id")! nI nemogoče da obstoji 1 m ! ,.i )?zf>roma podzemska ■ voza ВП|0 so celd dognali, da se švedsko jezero Wettersee dviga točno za ono višino, za katero le zapovrstjo zniža Bodensko )•■ Z4ro. Električna narkoza v S^ici Začetki elektroterapije segajo že nazal T stari vek. Ze Dioskurid, Galen in Plinlj poročajo o skrivnostnih silah ribe električnega skata, čegar električne udarce so uporabljali kot zdravilo proti glavobolu, iztopu danke In proMnu. Toda šele z metodo lokaliziranja električnega toka, ki jo je razvil Duchesne v letih 1847. do 1850., je bilo omogočeno, uporabili tok v medicini sistematično. V Švici bodo, kakor poročajo ondotni strokovni časopisi, uvedli v kratkem električno narkozo (omamo) v kirurgični praksi vobče. V to svrho bodo dovajali v hrbtenico pacienta električni šibki tok, ki povzroči takojšnje globoko spanje. Po dosedanjih podatkih raziskovanja baje pri tero ne nastopijo nobene nadležne ali cel6 škodljive posledice, kakor se to tako često egodi pri kemični omami. Treba je seveda še počakati, če bodo to tudi potrdile klinične statistike bodočih let. Za smučari« Smučar: »Povejte mi, ali se tukaj večkrat prekucnejo smučarski začetniki?« Domačin: »O, večkrat ne, k#r Imajo radosti, če se enkrat I« Lepo p*t|* Zena: »Zakaj greš vedno k oknu, kadar pojem?« Mož: »Nočem, da bi ljudje mlellli, da te tepemi« SazmiSIi«M sdraTnio« »Gospa doktorica, prosim la vašo roko,« »Dobro, slecite se najprej I« Med prilatolll Dva prijatelja se srečata. oKje pa si bil?« >V samnrljanskem tečaju.« »Cesa si se pa tam naučil?« »Nuditi prvo pomoč.« »Imenitno! Ali mi lahko pomagat #a prv4 silo • p*tdMe<*koin?« stran Ч. — štev. 7. KAKAWAWKIW »OTl Sreda. *. hnuMla 1945. žalna svečanost za smrtno ponesrečenim Pg. Salzmannom v Radmannsdorfu Nemški uslužbenci okrožnega mesta Rad mannsdorfa in bližnje okolice so se zbrali dne 20. t. m. na kolodvoru v Leesu, da se udeleže žalne slovesnosti za v službi smrtno ponesrečenim Zellenleiterjem in predstojnikom kolodvora v Leesu. Z Reichs-dienstflaqqe (državno službeno zastavo) okra Sena krsta je bila postavljena v kolodvorski dvorani, ki je bila zastrta s Hakenkreuz-iahnen (zastavami kljukastega križa). Tovariši državne železnice in Politische Leiter so vršili častno stražo. Potem ko je položil Kreisleiter G a s s e r venec Gauleiterja, se je poslovil v kratkem nagovoru v imenu nemških uslužbencev od Pg. Salzmanna. Kreisleiter je pri tem izrazil globoko sočutje, ki ga izkažejo vsi žalni gostje vdovi p (bojnega tovariša in je ocenil potem zares vzorno izpolnjeno dolžnost od strani Pg. Salzmanna. Pod zvoki pesmi o dobrem tovarišu so odnesli krsto z mnogimi vend т vagon, ki ga je odpeljal na njegovo zadnje počivališče. Nemške državne železnice na Gorenjskem so zgubile ▼ Pg. Salzmannu enega izmed svojih najboljših uradnikov in stranka vzornega Politische« Leiter k na-cionalsocialista. Strašno odkritje v Gornjem Brada Vojaške enote, ki »o po umiku gošarskth skupin zasedle Gornji grad, so odkrile strašna komunistična zločinstva v velikih gor-njegrajskih zaporih. V njih so ležala kar povprek številna trupla žrtev, ki so jih komunisti postreliH, pobili in zaklali pred svojim umikom. Domačini, pribežniki m ujetniki pripovedujejo o groznih mučenjih v zaporih. Iz njih 80 ljudje ponoči slišali stokanje žrtev, ki so jih komunisti privezali na kole in jih med zasramovanjem mučili do smrti. Med pobitimi žrtvami )e bilo twdi neka] žena Id mater. Promel z brzimi in nbrzanimi tlaki mlailien Kakor je že objavljeno, bo od torka dne 23. januarja dalje ustavljen promet z brzimi Л iibrzanimi vlaki. Spalni vozovi so zadnji krat v prometu v noči od 22. do 23. januarja. Radi izvršitve najbolj vojnovažnega službenega prometa, bo vozilo samo nekaj službenih vlakov D, ki se bodo pa lahko uporabljali samo s potrdilom ravnateljstva državnih železnic. To potrdilo se bo pa samo izdalo, ako se bo s potrdilom oblasti ali strankinega mesta dokazalo, da gre za službeng potovanje v najbolj nujnih državnih potrebah. Poslovna potovanja se dopuščajo v omejenm obsegu šele od 26. januarja 1945. leta dalje. Naknadno bo Se objavljeno, kakšni predpogoji morajo biti zato dani. Vsa dosedanja potrdila so neveljavna. Brez potrdila ravnateljstva državnih železnic s« lahko uporabljajo samo Se osebni vlaki do razdalje 75 km od kraja stanovanja ali zaposlitve in nazaj. Razen tega so prosta po- 'rdila dopuščnTia po'ovanja na Wehrmachts-iahrscheine (vojaški vozni listki) in na vpo-klicnih pozivih v vojsko, Arbeitsdienst in Hitler Jugend kakor tudi v inozemstvo in od tam z neprekinjenim voznim listkom. Mesečne in tedenske karte se bodo izdajale samo še za osebne vlake in na razdalje do 75 km. Netz- in Bezirkskarten (vozni listki za neko določeno omrežje ali okraj) nimajo več veljavnosti, tudi ne za potovanja v osebnih vlakih do 75 km. Na dosedanja potrdila za posamezne vožnje, ki so bila že izkoriščena za vožnjo do določenega me sta. se lahko izda še vozni listek za povratno vožnjo do 26. januarja 1945. 1. Pred 23. januarjem nabavljeni in za vožnjo v eni smeri neizkoriščeni vozni listki so neveljavni in jih sprejemajo mesta za prodajo kart nazaj proti vrnitvi voznine. Vsi podrobni podatki, tudi oblasti, ki izdajajo dovoljenja, so razvidni iz lepakov na kolodvorih. Vesti iz Ljubljane in okolice Podzmnsk« ielexnio* v Londonu ne obratuje zaradi stavke njenih nameščencev. ▼ ЛпдНН bodo pričeli sedaj močno propagirati podržavljenje rudnikov. Predsednik nove rudarske organizacije je iizjavil, da hoče doseči njegovo rudarsko združenje radikalne spremembe ter odstraniti Izredno slabe razmere v rudnikih, zaradi česar gre an gleška' delavska mladina raje v zapore kot v rudnike. Ze večkrat so opozorili v Angliji na vzgledno socialno oskrbo za rudarje v Nemčin. medtem ko v Angliji ničesar ne storijo zanje. kfa iiirchie FrosI in Winterlagea, wet) Sbd-Mifi mif wWd ' im Wxgtm Kartoffeln bei atarkeni Fro« г*ик&сп, Feiwter Frostgcfahr Tikee tmcl Fensitei »clilictkm. Zaitrupljenja i premogovnim plinom. Štirje poročeni delavci mestnega cestnega nadzorstva: Simon Galjot, Jože Mrzlikar, p. d. Kocman, Jurij Košir in Ivun' Hribar, so postali žrtve zastrupitve z monoksidom. Vsi štirje delavci so imeli v noči od petka na soboto nočno dežurno službo. Kot takim je bila določena v leseni baraki ob Zelenjad-nem trgu posebna soba, ki je bila opremljena z ležišči in je bila vanjo postavljena železna peč. To so zakurili s črnim premogom. Legli so k počitku. Poprej pa so še zaprli varovalni ventil v cevi, vodeč iz peči v dimnik. Soba je bila zaklenjena. V soboto zjutraj je prišel delavec Janez Ježek, da bi jih poklical. Soba je bila zaprta. Na cestnem nadzorstvu so postali pozneje pozorni, da se ti štirje delavci niso javili na svoje dnevno delo. S silo so pozneje odprli vrata sobe v baraki in opazili, da se po sobi razširja dušeč plin. Poklicali so nujno rešilno postajo, ki je tja odposlala reševalce. Rešitev z monoksidom zastrupljenih delavcev je bila brezuspešna. Zdravnik je ugotovil njih smrt. Komunistični bataljon VDV razbit. Veliko-laški, kočevski in ribniški domobranci so zvedeli, da stoluje v Hinjah elita komunistične „osvobodilne" vojske — bataljon Vojske Državne Varnosti (VDV). Kljub velikemu snegu so se odpravili čez drn in strn tja, da bi se na lastne oči prepričali, kako je s stvarjo. Ko so prišli tja, so opazili, kako iz vseh oken in od povsod prežijo nanje strojnice. Spoznali so, da brez juriša ne bo Slo. Pred tem imajo tolovaj' namreč silen strah In do sedaj menda še nobenega niso zdržali. Vnela se je kratka borba. Po vseh kotih, skednjih, živinskih hlevih in svinjakih no Iskali.domobranci tolova|e, toda na ia- lost se niso mogli z njimi prav nič pogovoriti, kajti do vsakega so že prepozno prišli, ker so se povrsti preselili v „trinajsto". Kitub razmeroma dobri komunistični oborožitvi preživeli niso obdržali svojega položaje, ampak so )o divje pobrisali proti Staremu Logu in drugim kočevskim vasem. Na bojišču je od bataljona, ki je štel okrog 70 ljudi, ostalo 43 mrtvih, vse drugo je pa brez orožja zbežalo v zasnežene gozdove. Tudi komandant bataljona je obležal na bojišču. Bil je po rodu Primorec, ravno tako njegov „adjutant" in nekaj desetarjev. Domobranci so dobili v roke ogromno orožja kakor tudi drugega materiala in ves bataljonski arhiv. Zaplemba imovine upornikov. Službeni list šeia pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov: Jenko Ivane, lastnice mlekarne, Slaj-pah Mete, gospodinje, Neže, dijakinje in Franca, dijaka, vseh iz Ljubljane. ifiaxna v neki nižjesaksonski vasi je bila neka žena, preden je šla spat, ogrela odejo peči in jo potem razprostrla čez svojega malega otroka. Ko je čez malo časa zopet prižla v sobo je bila ta polna dima in čada, dete pa je bilo v nevarnosti, da se zaduši. Odela se je ob peči tako segrela, da se je 'kanina užgala in je tlela. Napoleoa {e zelo nečitljivo pisal. V bitki pri Belle-Alliance mu je pa to postalo usodno. Ob tej priložnosti je veliki vojskovodja ooslal svojemu generalu Grouchyju, ki je s svojimi četami šele korakal proti bojišču, pismo, ki ga pa general ni mogel prebrati, ker ie bilo tako nečitljivo napisano. Grouchy In njegovi štabni častniki niso mogli ugotoviti, ali je Napoleon v svojem pismu napisal »bataille engagće« ali »bataUle gag n6e«. Prvo bi se reklo po naše: »bitka se je začela«, drugo pa »bitka le doblieoa«. V i»rl-meru. da bi Napoleonovo obveetllo veetoo- valo poslednje, bi bile Grouchyjeve čete na bojišču odveč. Grouchy ie bil naposled trdno prepričan, da mu je hotel cesar sporočiti, da je bitko dobil in s svojimi četami ni več tako hitel proti bojišču. Tako s svojo vojsko ■ • .' i-.) птЧ5е1 na bojišče, tn Napo leon le bitko izgubil. Jegulja in kunci. Ce živali vbrizgamo kri kakšne druge živali jo navadno usmrtimo. 2e pri živali istega plemena vbrizganje krvi ni brez nevarnosti, utegne pa postati smrtno nevarno, če vbrizgamo živali kri njej neso-rodne tovarišice. Ce na primer kuncu vbrizgamo samo 40 g pasje krvi, qa s tem usmr-imo. 2e 7 gramov račje krvi pa zadostuje, da obleži kunec, ki je še nekaj minut prej veselo skakljal okrog. Najbolj strupena pa je za kunca nedvomno kri jegulje, saj učinkuje nanj smrtno vbrizg že pol grama jeguljine krvi. Sloviti Grk Hipokrat, ki je po pravici na glasu enega izmed očetov zdravilstva, je pred smrtjo rekel svojim učencem: »Ostavim vam dva velika zdravnika, ki se imenujeta zmernost in vzdržnost«. In res je za vsakega, ki hoče dolgo živeti, najboljši svet: bodi zmeren v vseh stvareh, zakaj z nezmerno-stjo trošiš svoje moči in si krajšaš življenje. Zelo dobro sta povedala tudi dva modra moža, Prvi je rimski filozof Seneka, ki je dejal; »Življenje samo po sebi ni kratko, le mi si ga krajšamo,« drugi izrek pa Izhaja od Fouren-sa: »Človek ne umre, on se ugonobi k« Razizkovalci Južnega tečaja so videli pri svojem povratku v Evropo redek pojav, črne ledene gore, ki so se svetile sredi oceana kakor premog. Raziskovalci so spustili čoln, da bi si oskrbeli vzorce čudnega ledu. Drobnogled je ugotovil, da vsebuje gornja plaat ledu droban črnozelenkast prah. Kemična analiza je dognala, da so to drobci granita. Izvirati morajo iz kakega ognjenika ▼ bH-žini Južnega tečaja. Veter je odnašal snovi, ki so privrele iz žrela pri izbruhu, in pre-pleskal ledene gore, ka so plavale mim®. Raziskovalci zatrjujejo, da nikoli ni«o videM kaj bolj veličastnega, kakor te črne dragulje, ki so se lesketali v soncu sredi zelenkaet* morske gladine. Atff »twos « КбрМмп* kommt e# om I Zeiten erhohter Beansprudiung erfor-dern erhohte Anstrengungen — z. B. urn Privotglelsonschlusse richtig fur die Beschleunigung des Wagenumloufs ouszunulzen. Hier 2 Hinweise: 21. Verschiebemittel (Wagensdiie-ber, Rangierwinde, Kleinloko-motive) bereit halten! Wagen mit Material fur mehrere Sfel-len eines Betriebes an einer Stelle verladen und von dort verteiien! Eignung des Wagens (Radstand, Achsdruck, Bremse) vor Belodung prufen! 22. G jterwagen.sind kein Lager-raum, Sofort entiaden und Wagen zuruckgeben! Zuriick-gehende Wagen schon aul dem AnschluOgleit zu Zug- —gruppen zumrnrnenmiiehi Wer der Reiohsbohn hllft, __hllft der Front I_ Ausschntiden, lommeln, immer wleder le#em I AMTLtCHE BEKANNTMACH NG EN Abgebe тое Speisedl hi der ?1. ZeteiUngsperiode Wie ill der 70. ZuteiluiiKsperiode, wild auch hi der 71. Zutei-taWBpenod* lilU 1*4 an Stalle von Margarine Speixeol au die Ver-bruKsher abeafriMD ivcrden. 9o(erne die KleinTertetlcr mit Speineni lnllnlw t w«rd«n iMban ale dieses auf die Kleipabiinhnitte flber Mar Serine б/шг Егш6жжп#икаг1еп 71 im VerhtiKnie 100:126 (160 Orcwnm peieeei = 126 Granun Margarine) ab'/.ugeben. Kla«enfurt. den 16. J&nner 1945. Lande»emilhrung»»mt Xilrntan. Sahrala ga iKevlIne uetna Israoe sotu-IJa ki amo jlh pradeH ob bridki igguW aoproee, drage mamloe. Metre, »eta. »vakinje, goapa ZTUnCi гожошг -i niramn vaam жфткгепа#о *« hvalo. PoeebnD aalivtUo шпо Л(ЛШ #. #. duhowniXu In Str-teveanooi M a* % breeroejiio iHiirtvovalnoatJo pokojnici laj-*all trpljenje tn kl ao kot svp tovaM T nalietflh arab atmli nb atrari iBtotako aa mabvalju jemo TMBi aeaodDlkora. prijii-teljetn in anaoaem, ki ao na*11 pomagali, bo'll Г. ■ Ober Vfllach, v jHnuarlu 1*4' talnloSa drniln« ткжтапота MALI OGLASI MoSko kuld, znamke J)iamant« Se rtobro ohranjeno, prodam aa 150 Relchnmark. Nmalov pri K. Bot« Kralnburg pod it. 4ТГв—в. ttedllnlk n nldatl — nporaban M TM (tnuil — prodam. в»јао1ик Jo-baim. eaH«mM»*rmtr»R* U, Xrbf. 4707—« SLU2B0 DOBI sprejmem *rt=*rmkeg* vajenca ж VBO o#krb& v MU. - Ftsmene ponudbe pernati aa naelor Hermanu KoUer, Wiliheeledorf H, Sv. Telt a. d. 8»we. 4667-1 Sprejme м ianaka aa kme«ka dala na malo kmetijo itaza U—46 let. Vm oekrba т kiti. Vaetm takoj. Predetavltl me оаеЂпо pri Oaethanm Жштлпп. AOUag, aomgitnO* 30. 4719—1 Ve« pi]«>iifclu aa poMbMno ali oelodneno mapoelitev »prejmemo. Javni M T plaauai K. Ж. Mralnbarf. 4712- 1 LUtBE IŠČE Mlado deU* toll priti kot vaj«nk« v kake miwmWctarmo trgovino ali •liiM. NaJzaJ* v JCrainbnrgn ali ABlinffm. Maatovim AimpreJ*. Ponudbe na K. B. Kralnburg pixl rimpreje #L 4706—3«. Zdrav, molam. 16 leten taat, bi и rad Imen aa mdbanikiL najraje na Qorenjakwn. Loeohar Jernej, Dolina št. S. Foat Irttai Oberkrain 4717 R o D A M FcUI - Hova BicdMrn« p«4 n* premo* 600 kc MelBn<>fa Меајн, poleg M Анл10*ч«иивг1а1 м prod« u 15060 BK. Informacije daje StrbMix T Aaslinra In pekarlj* т Kanni-horru « *. «71-6 Prodam č#*ljM«kl Icroroinl (troj, Toalo nbljam, nuuok« »Шиг<г«, м UOO ЖЖ la dobro ohranjamo mo- *ko kolo ma 46 BM. Tarna Krlmtl-»a, XokmlM » — Krbf. 44*6 8 Prodam poaWjo жа odraalafa In aa otroka. Haelo* pri X. B. Krbf IMid M. 4TM-«. iapno ШО »Oromf T ■ ~ TJ ш Kapim kr»TO, dobro mlclurioo. -Kreyar AndreM, K^baltlrchlar*!, St. V*it ». d. Saw» 4683-7 Kustm foto-»p»nrt na Him #X# Im dio TolksMnpflinrer. FlaAtm po dogovoru. NaaloT ▼ Ж. B. Krbg. pod it. 4783-7. Xrotkafa konja, #» raJM kobilo, kupim aa kmaSka dala. Plačam po dogovoru Xuralt Prane, BafnltiM bal Xralnbuig. Xuplm globok otroški voaičak. Xa-Лсгг pri X. Bot« Krainburg pad #t#v. 4716—7 Dam v lameno 700—800 kg lepega ■en» aa poljak* prldvlk«. Naslov pri K. B. Krbg. pod it. 47aa—15 Menjam dobro ohranjen* nanjcna tkomj« tf, aa dober plaalnl atroj (7aielm aa potovanj«) ali aa radio apant. Tla6am po dogovom. Brika Iilnd, Bataohaoh-Kat«n 800, Ob«r-kratn* 4726—16 M«aijam 34 Wa ataraga. 000 kg i.«ik«ga vda. aa 1 leto ataro irabe. Polav« me: Bnrgatal it**. 31 pri Laak a. d. Жа1*г. 4704-15 Plobok otroikl voalOek a» menjam «a lenako kolo. Baalov pri npravl K. B. Xralnbnrg pod it. 4709—15. Tetek, emiijliran Medllnik гнтв-iilsm ЈЛ itedllnlk za vzidati. Razliko doplsCam. Naalov v upravi K. Bote Krainburg pod N. 4720—16. Lepo iperano dmilnako apalnloo zamenjam aa Mvalnl atroj ali dobro kolo. Kaallka a« laravna po dogovore. Joh. KoUmann, Seland-atraDe 45, JCralnbnrg. Ž E N 1 T V E MEN M Menjam moško oT»l#ko 188 do 163 om dolilM, kftkor $*>IiedanfllMr« (die itKrkeiiden M» Ken- u, VerdauunBKin.pfen) ktlnnen niir beachrHnkt егтрчр1 warden Selen Rie uparmam т auch ein klel Ilea Quantum hat voile Wlrksiup-l;elt. In Apoihekrii erh<llrh. -KnteiiRung: »Schubert« - Apot heke WIen XII'82 (Jlcri4ergnaeo 6. 78IS Bettfedern gegen B, yuRmi hein lie ferbar. Jo#, (llirlntl 4arhf Onibll , ■Imra I. Whld (1S«>. 74'*' CHgUcb knninieii ilio Be wenloti (liiU Bniuae-Keilern '