Katolišk eerkven list. Danica izhaja vsak petek da celi poli, in veljd po pošti za celo leto 4 gld. <50 kr., za pol lota 2 gll. 40 kr., za veUrt leta 1 gld. 30 kr V tiskaniici nprejeinaca za leto 4 gold., za pol leta 2 gld.. za četert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej. _ _ _____ Tečaj XXVIII. V Ljubljani 19. svečana 1875. Koledar za naslednji teden. Kvcran. — februar. 21. \t'delja II V postu ali kvaterna. Evangelij: ,,Jezus se spremeni ca gori". (Mat. 17.) Zvelič. Pipin, vojvoda v Brabantu, j 21. svečana 64,i. 22. Ponedeljek. Stol sv. Petra v Antijohiji na Sirskem, kjer je sv. Peter vesoljno cerkev vladal 7 let, po tem pa se je bil v Rim preselil, in je imel tam sedež do svoje smerti. 23. Torek. Sv. Marjeta Kortonska, spokornica, -j- 22. svečana 12tf7, v 50. letu svoje starosti in v 23. letu svoje ostre pokore. 17. Sreda. Sv. Matija, izvoljen apostelj namesto izdajavca Judeža, je po mnozih daljnih deželah sv. evangelij oznanjeval; ko se je bil v Jeruzalem vernil, so ga judje kamnjali, in rabelj je že skoraj mertvemu glavo odsekal 24. svečana 64. 1. po Kr. 25. Četertefc. Sv. Peter Damijan, kardinal in škof v Oatiji, spoz.; je luč sveta ugledal v Raveoi, umeri pa je v 83. letu svojega delavnega življenja. 26. Petek. Posvečena Tančica N. G. J. Kr. — Sv. Valburga, devica in opatinja v samostanu, ki ga je bil zidal njen brat Vilibald, skof v Ajhstetu (741). Skof Vilibald jo je pokopal. Sv. Porfirij, škof v Gazi, mestu v južni Pelestini ob srednjem morji, je bil rojen 353. leta v Saloniku, Tesaloniki, na Greškem od premožnih in imenitnih star sev. Že v svoji mladosti je čutil v sebi nagnjenje, vse časno zapustiti in v tihi samoti Bogu služiti. V svojem 25. letu je zapustil domovino, ter se je podal v Afriko k pusavnikom. Pet l£t je med njimi v pušavi bival, in se vadil v mnozih čednostih. Po tem je sel v Sveto deželo, kjer je svete kraje obiskoval. Po dokončanem, z vso pobožnostjo opravljenem božjem potu si izvoli v neki votlini pri reki Jordanu stanovanje, kjer je pet let pieživel; huda bolezen ga primora, ta nezdravi kraj zapustiti. Previdnost Božja mu posije znanca, ki ga v Jeruzalem pripelje. Ves sključen in OBlabnjen z veliko težavo in bolečino ob palici v cerkev hodi; njegov učenec Marka, ki njegovo življenje prav obširno popisuje, bi ga rad podpiral po stopnjicah, pa mu tega ne dovoli. Nekaj mu še nepokoj dela, da ni še prodal podedovanega posestva v Tesaloniki, in razdelil skupnine ubogim, torej pošlje tega svojega zvestega učenca v Te-saloniko s pooblastenim pismom, naj prodd vse njegove posestva. V treh mescih pride Marka zopet v Jeruzalem in mu prinese za prodane posestva 3000 zlatov in se velike druge zlatnine in srebernine; ostermi pa, ko vidi svojega učenika popolnoma zdravega in močnega. Por- lirij mu pove, da je bil sel veliko saboto na goro Kal-varijo, in je tam od velicih bolečin v omedlevico padel, in posvečen, f okoli I. 660. Creiiiee9 posvečene Naši ljubi Gospej presnetega Serca. (Dalje.) IV. Kako naj Marijo častimo. Ko sem obsodil in zavergel krive in puhle častivce Matere Božje, nad kterimi ona gotovo dopadajenja imeti ne more, ko ga še mi nimamo; moram pa nekoliko opisati kakošno mora biti nase češenje, kakošno naj bo naše opravilo do Naše Gospe presvetega Serca, da bo resnično in pravo, Mariji dopadljivo, nam pa koristno. Ljuba duša! Častimo Marijo, ta čudež Božjih čudežev, častimo jo: 1. notranje, 2. serčno, 3. sveto, 4. stanovitno in 5. nesamopridno. 1. Nase češenje Matere Božje naj je notranje; izhajati mora iz serca, iz velicega spoštovanja, kterega do Marije imejmo, iz visoke misli, v kteri njeno velikost spoznajmo in iz resnične ljubezni, ktero do nje imejmo. 2. Častimo Našo Gospo presv. Serca serčno. Imejmo polno in terdno zaupanje v to premilo nebeško Kraljico, kakor zaupa majhno dete svoji ljubeznjivi materi. Tako zaupanje bo dušo našo tako rekoč vleklo, da se bo v vsih svojih dušnih in telesnih potrebah z vso priprostostjo pa z vso preserčnostjo zatekalo k Mariji. Zatekaj mo se k tej dobri Materi vselej, povsod in v vsih rečeh: v dvomih, da bomo razsvetljeni; v zmotnjavab, da pravo zadenemo; v skušnjavah, da bomo vterjeni; v slabostih, da moč dobimo; v padcu, da vstanemo; v zapušenosti, da bomo povzdignjeni; v križih in terplje-nji, v britkostih in težavah, v žalosti in v nadlogah, da bomo potolaženi. Z eno besedo: Duša, ki resnično časti Marijo, se v vsih nadlogah, dušnih in telesnih, se vselej oberne k tej preljubeznjivi in dobrotljivi Materi; pa se nikdar nič ne boji, da bi ji nadležna bila, ali da bi se tako Jezusu Kristusu kdaj zamerila. 3. Naše češenje do Nase ljube Gospe bodi sveto. Duša, ktera res ljubi Marijo, se skerbno ogiba vsacega greha, ter se z vso vnemo prizadeva, da posnema pre-blaženo Devico v njeni veliki ponižnosti, v njeni živi veri, v vedni molitvi, v serčni poterpežljivosti, v splošnem zatajevanji, v angeljski čistosti, v goreči ljubezni, v nebeškem veselji, v prečudni modrosti in v popolnoma vdanosti v sv. voljo Božjo. Te so desetere lepote, naj veči čednosti Naše ljube Gospe; in za nje se prizadeva vsaka bogoljubna duša, ki želi Marijo zares častiti, ki želi Marijna biti. 4. Naše češenje do preblažene Device mora biti tudi stanovitno. Ta prizadevnost, ako je resnična, vterdi dušo, da ne odstopi lahko od tega češenja. Serčna je, da se ustavi svetu in vsem njegovim nečimernostim, da premaga meso z njegovimi strastmi in zaničuje skušnjave hudobnega duha; tako da duša, ki je preblaženi Devici zares vdana, ni spreminljiva, ni zdražljiva, ne sumljiva, ne boječa. 5. Češenje do Naše ljube Gospe mora biti nesamopridno. To je, ne smemo iskati sebe, ampak le Boga, in njegovo presveto Mater. Pravi častivec Marijin služi tej veličastni Kraljici ne zavoljo časnega dobička, ampak zato, ker je ona vredna, da ji služimo, da jo ljubimo, in čez vse, da ljubimo Boga samega v nji, ki je Mati njegova. On ne ljubi Marije samo zato, ker mu je ljuba, dobra, ali ker vse upa in pričakuje po nji; ampak še več zato, ker je za Bogom naj veči ljubezni v.edca. Zato jo pa ljubi in ji sluii, če je tudi merzel in nekako suh, kakor takrat, ko ie poln dobre volje in ves vnet v tej sv. ljubezni do Marije. Ljubi Marijo ravno tako pod kritem na gori Kalvariji, kakor pri sv. večerji. O kako prijeten in drag je Bogu in njegovi presveti Materi tak resničen častivec, ki ne iSe svojega! Pa, o moj ljubi Bog! kje so taki resnični častivci Naše ljube Gospe današnje dni! Da bi jeli tudi mnogi med nami Marijo zares prav častiti! Božji služabnik Ludvik Marija Grignon de Monifort je pisal že pred poldrugi sto leti, kar je veliko let pri svojih misijonih učil, kar 9e je pa po Božji previdnosti se le nase čase na dan spravilo in se tudi dejansko veršiti začelo. Ta sveti mož pravi: „Veliko sem že govoril od preblažene Device, pa še veliko več imam povedati v ta namen, da bi napravil ali izredil pravega častivca Marijnega in pravega učenca Jezusa Kristusa; ako ravno je še veliko več, kar moram opustiti iz nevednosti ali iz nezmožnosti, ali ker mi časa poraanjkuje. Vender moje delo zastonj ne bo, ako pride ta spi9 v roke dobre duše, ki je rojena iz Boga in Marije, ne iz kervi, ne iz volje mesa, ne iz volje "človeka; ako ji bo odkril in jo vnel 3 pomočjo sv. Duha imenitnost in veljavo tistega lesničnega in pravega češenja do Naše ljube Gospe, ktero bom zdajci popisal. Ako bi vedil, da moja grešna kri bi pripomogla kakemu sercu vtisniti resnice, ktere hočem zapisati v čast svoji Materi in prezvišeni Gospej, bi vzel svojo kri namesto černila, cia bi napravljbl čerk^, v zaupanji, da bom naletel dobro dušo, ki bo z zvestim spolnova njem teh opravil, ki jih učim, nadomestila moji predragi Materi in Gospej vse zgube, ktere sem ji napravil s svojo nehvaležnostjo in nezvestobo. Notranje sem bolj ko kdaj sil jen, da verujem in upam vse, kar sera si svojemu sercu globoko vtisnil, in kar sem veliko let Boga prosil; to je, da bi poprej ali pozneje preblažena Devica imela več svojih otrok, več služabnikov, in več sužnjih prave ljubezni, kakor kdaj; in da bi tako Jezus Kristus, moj ljubi Učenik, vladal več sere, kakor kdaj." Duša moja! ko ti želim po navodu tega svetega častivca in ljubivca Matere Božje saj nekoliko opisati resnično češenje te preblažene Device, da bi jo vsi Slovenci zares prav častili, zdihni z menoj: Naša ljuba Goepa presvetega S*»rea, prosi za nas Boga! (Dalje sledi.) H. a v a. V trsko-zgodovinska razprava. (Dalje.) „Kaea jia je bila naj b -lj zvita med vsemi živalmi, ktere je Gospod Bog vstva-^ ril na zemlji. Gen. III. 1. In reče Bog kači: „Ker si to storila, si prokleta med vsemi živalmi ua zemlji." Gen. III. 14. Poglejmo v Rim, to skrivnostno mesto, ki je bilo postalo glavno mesto vsih v starem veku od satana vtemeljenih vraž. Tudi tukaj je kača rogovilila. Preden je bilo mesto vtemeljeno, že hoče satan slovesno izreči, da naj bode njegova vlast. Poklicani so bili naj bolj izurjeni vedeževavci poganski iz Toskane, ki so z vraž-nimi obredi mesto Rim vtemelili. (Plutarh živ. Romul. c. VI.) Kakor je bil Romul vtemelitelj telesnega (mate rijalnega) mesta, tako je njegov naslednik Numa du hovni začetnik Rima s postavami, ktere je dal. Numa, pervi rimski postavodajavec, ni vprašal za svet ne ka-cega preroka, ne dobrega angelja po besedah sv. Avguština, temuČ vdal se je satanu z vodnim vedeževanjem (S. Aug. de civ. Dei I. VII. c. 35.), kar je bilo tolikrat od sv. Cerkve »averženo. Numa gre na rob samotnega studenca, odpravi čarovne obrede ter prikaže ae mu satan v podobi mlade deklice, ki se je nimfa Egerija zvala. Narekuje mu razne članke verskih in svetnik postav, ter dodaja razloge, vzroke za nje. Pa ti razlogi (Beweggriinde) novega rimskega zakonika so bili taki, da Numa, akoravno kralj, nikoli ni derznil se jih objaviti. Bal se je namreč, ako te satanske ostudnosti razglasi, bodo celo pogani se od njih s studom odver-nili; ako pa jih pokončd, mislil je, da si sovraštvo začetnika njihovega, satana, nakoplje. Zatorej je ukazal, da naj se po njegovi smerti zraven njega zakopljejo. Kmet, ki je ondod oral, je s plugom na one knjige zadel, ter jih je pretorju izročil, ta pa starešinstvu ali senatu. Senat pa jih je dal zažgati in pokončati. Celo stari Kinezi so verovali, da njih pismo ,,Kua" jim je bilo iz nebes dano po nekem modrijanu Fo-Hi. Ali ta je prejel skrivnostno knjigo Kua od strahovitega zmaja (drakona), ki jo je na herbtu nesel pi-ikazavši se v veliki reki Hoang ho. Naj tukaj vmes postavimo, kar časnik ,,Bombay Exarniner" 17. vinot. 1874 pripoveduje strašnega o če-šenji kače, kakor se še zmera) godi na Jutrovem. V hišo nekega Sona v Luknovem se je bila splazila kača „kobra" (očalnica. brillenschlange, naja tripu-dians). Sonovi rodovinci so jo hotli ubiti; Sona pa tega ni hotel slišati. „Kobra je moje hožestvo, ne ubijajte je," je rekel. Pri teh besedah se je kači približal, se pred njo na tla vergel in začel jo spoštljivo kuševat'. „Božanstvo" pa s to derznostjo svojega služabnika ni bilo kar nič zadovoljno, in pičilo ga je v roko in ustnice. „0 moj ljubljeni Daota," zatarna Sona, „zdaj pač vidim, da si na me jezen; kaj pa sem ti storil? Ne bodi tako hud!" — Kača ga piči še enkrat. „Oj, ti me nočeš poslušati," tarna Sona; „te že moram v nedrije vzeti, da te ogrejem." Komaj je bil to storil, ga je kača še enekrati pičila in izmuznila se mu je ter lezla na tarna-rindno drevo. Ošlevljenec pa je plezal za njo in kljub novim pikanjem jo je prinesel z drevesa ter jo zopet nesel v svojo hišo. Ker se pa le ni hotla umiriti in ga je še večkrat pičila, jo je poalednjič spustil, rekoč: „Ne vem, o moj Daota, zakaj si na mene tako hud in jezen; ako sem te razžalil, odpusti mi in ne pozabi svojega sicer revnega, pa zvestega in vdanega služabnika; poverni se k meni, berž ko imaš čas, in daroval ti bom tako bogatih darov in daritev, kolikor moj stan dopusti." Nato je ubogi mož padel, strup, ki je skoz toliko pikov v njegovo telo sikal, je pričel s-oje delo, in v malo trenutkih je bil merlič. — Kača kobra je rumenkasta, spodej bela in ima na vratu černo, očalom podobno rižo. Od tod jo imenujejo očalko. Indijanska kobra je 2—4 čevljev dolga, prav lepa, pa tudi ena naj bolj strupenih kač. (jrlnmači ter sleparji ji porujejo strupene zobe, jo zberižijo k mnogoterim smešnim gibanjem, ter z njo krožijo po mestih in vaseh. — Tudi Egipčani veliko sleparijo s svojo „aspiso'' ali „Kleopatrino očalko" (naja Haje). S tim, da jo nekako v herbet pritisnejo, kačo prime kerč in čisto oterpne in je kakor palica. Ta kača je zelenkasta z rujavimi rižami. Pravijo, da s to kačo se je bila v zgodovini znana Kieopatra ostrupila. Današnji prostomavtarji (framasoni), ki se povsod v postavodajavstvo dežel vrivajo, tudi pri svojih skrivnih shodih (učenjaških zborih) časte nekako k a č o, kajti jo imajo zraven zvezde in mertvaške glave kot glavni emblem (podobo) na svojih pasih (štolah) in pred-pertih naslikano. Izmed tisučerih različnih oblik, pod kterimi so ne-kedaj poganske ljudstva satana častile, in ga še dan- dane« Časte, nobena ni bila tako splošna, kakor priljubljena podoba kače, in sicer žive prerokujoče kače. Vsim je znana povest is svetega pisma, kako je prerok Daniel umoril velikansko kačo, ktero so Ba-bilonci kot boga častili. „Vzel je Daniel smole, tolšče in 14i, ter je to zmes skuhal, naredil svalke in jih dal smaju pojesti, io razpočil se je zmaj." (Daniel XIV. 22.) Slavni tempelj balov v sredi babilonskega mesta je bil E>svečen siloviti kači, kteri so se Babilonci klanjali, a verhuncu onega templja orjaške postave je bil kip boginje, ki ji je bilo ime Phea. Zlati kip je tehtal 100 talentov. Boginja na zlatem prestolu sedeča je imela zraven kolčn dva leva in okoli sebe dve velikanski sre-berni kači po 30 talentov težki. (Diodor. Sic. h. 1. XI. c. 9.) Sicer pravi učeni Ritter, da to častenje kače je v Babilonu bilo naravno, kajti pervo vtemeljenje mesta je v zvezi z vesoljnim potopom, a na močvirnih tleh se gojč kače, ki so tudi simbol kužnih soparov, kakoršni puhtč is močvirov. Bodi si temu kakor drago, to je zgodovinsko dokazano, da častenje kače je bilo razširjeno po vsih izhodnjih krajih, po celi Indiji in v Pen-džabu ali Petorečji in v Kašmiru. Kralj Abhisoros v Kašmiru je bil do Aleksandra velikega odposlal poslance, ki so sporočili, da na njih domu ste dve velikanski kači živi, ki se morete na občinske stroške rediti. (Ha-neberg, Geschichte der Offenbarung p. 401). (Dalje nasl.) Sveto leto na svetlt\fah. (Spisal Jan. Parapat.) (Konec.) Sv. leto 1575 je razglasil in obhajal Gregor XIII. Na Sv. večer feria VI 1. 1574 so papeža na nosilnici nesli iz palače; opravljen je bil v belo obleko, množica duhovstva je sla za njim, vsi so imeli v rokah prižgane baklje. Po navadi je papež trikrat udaril na zid in vrata se odpro, cerkveni poglavar stopi v cerkev in silovito ljudstva za njim. Cerkve sv. Janeza v Lateranu, sv. Marije Snežnice in sv. Pavla so odperli o tej priliki za to odločeni trije kardinali. Na eni I. 1575 kovanih svetinj vidimo papeža z duhovstvom v pričo mnogih popotnikov klečečih odpirati sveta vrata in v oblakih Boga Očeta z angeli z napisom: Domus Dei et Porta coeli. Druga kaže zlate vrata z lepotfčjem, v zgornjem oboku sv. Duha in med durmi angelja z dvema trobentama, kakor da kliče, kar veli napis: Et portae coeii apertae sunt. Na tretji je vtisnjena slika zapertih duri m besede: Nibil coinquinatum. Na novcih so razni napisi, n pr.: Justi intrabunt per eam, Juatis patet. itd. Enajsto s v. leto je praznoval Klemen Vili. Okli-cevali so sv. leto navadno poprejšne leto v praznik vne bohoda Kristusovega. Na eni Klemenovih svetinj vidimo, kako se je to veršilo. Papež v ornatu sedi na prestolu med dvema kardinaloma, pred njimi dva levita trobita v trobente in naznanjata sv. leto, zadej bolje v sredi stoji lektor na leči. Zaradi bolebnosti je papež odperl svete vrata se le poslednji dan leta 1599. Romarjev je bilo toliko, da so jih samo v enem oddelku našteli 320.0^0. Kakor se je zakasnilo odpiranje, zavleklo se je zapiranje sv. vrat do januvarja 1. 1601. Svetinje, v ta spomin kovane, kažejo med znanimi podobami nekatere nove: romarji stokajo skozi sv. vrata, angelj v višavah derži oljkino vejico, napis pa veli: Landate nomen Domini, ali: Izveličar med serarini v oblacih blagoslavlja pred durmi klečeče popotnike s svetopisemskim rekom: Ego vos reticiam. Na svetinji z napisom: „Introite in exaltatione" gledamo nebeškega Očeta nad durmi v svitlih oblakih, na eni strani kleči papež s tijaro pred seboj na tleh, na drugi pa ovce silijo skozi vrata. Meseca majnika 1. 16^4 oklical je Urban VIII dvanajsti jubilej. Na sv. večer je sam odperl vatikanske duri. To dejanje svedočijo svetinje in Četertpijastri ali-testoni. Na pervih je slika, kako papež s spremstvom stopa čez prag odpertih duri, romarji kleče in stojč v gručah, nad vrati plava angelj z oljkino vejico. Napis spominja svetega večera veleč: Hominibus bonae volun-tatis. Na testonih so sv. vrata zgoraj z angeljem, na njih je potni pert Kristusov. Opis: Qui ingreditur sine macula. O določenem času, sveti dan, namreč 1. 1625 je Urban VIII zaperl s slovesnimi obredi sv. vrata. Me-dalija ga predstavlja z velikim spremstvom zapirajočega sv. vrata z napisom: Ponat tioea suo* pacem. Naslednje sv. leto 1650 je Inocencij X po navadi prednikov svojih pričel in končal. V ta spomin kovane svetinje so z ne« katerimi razlikami poprejšnim podobne, toraj opustimo njih popisovanje in hitimo dalje h Klemenu X, ki je obhajal sv. leto 1675. Pri odpiranji ste bile pričujoči švedska kraljica Kristina in modenska vojvodinja. Mnogotere svetinje in razni novci predstavljajo njegov jubilej. Med drugimi kaže medalija z napisom: Fluent ad eum omnes gentes, vatikansko cerkev, pred njo na prostoru volkuljo z otročičema Romulom in Remom, nad njo pa trobečega angelja, ki v roci derži trak z navedenimi besedami. Ta krasna svetinja spričuje, koliko ljudstva je takrat privrelo v Rim, v cerkev sv. Petra in druge sv. kraje. Na drugi papež med škcfi in vojaki sv. vrata zaziduje z napisom: Benedixit filiis in te. Tudi na novcih razne velikosti je ohranjen spomin sv. leta 1675. Tu vidimo pred sv. vrati posamesne romarje in v gručah. Napisi so jako pomenljivi: Diligit Dominus portas Sion; — Dedi coram te ostium apertum itd. Svetih vrat 1. 1700 pet in osemdesetletni Inocencij XII ni mogel niti odpreti niti zapreti, ker umeri je 27. sept. 1700. V spomin razglašenja so pa kovali polpija-ster, na katerem sv. Janez Kerstnik v pristavi ljudstvu pokoro oznanuje, z napisom: Parate viam Domini. Odpiranje zlatih vrat, opravljeno po kakem kardinalu, kažejo različne svetinje z raznimi napisi, kakor: Aperi eis thesaurum tuum; — Introite portas ejus; — Anno remissionis, propitiationis itd. Naslednik njegov Klemen XI je zazidal sv. vrata, kakor spričuje svetinja z besedami: Benedixit filiis in te, in lep pijaster ali škudo, na katerem beremo: Portam sanetam clausit A. Jubilaei MDCC. Proglasenja 16. sv. leta (1725) po Benediktu XIII spominja krasna svetinja, na kateri žena, predstavljajoča sv. Cerkev, z eno roko derži križ, z drugo izliva iz keliha vodo na oblo pred-se, ki pomenja keršanski svet. Napis iz Izaija preroka se glasi: Haurietis in jjaudio de fontibus Salvatoris. Druge svetinje in novci leta 17^5 so posnete sploh po starejših,- nam že znanih, vender kažejo marsiktere različnosti na reverzih in spričujejo, kako živo domišlijo so imeli rimski medalijeri. Omenimo le eno: Kristus stoji na pragu odpertih sv. vrat in sprejema romarje z vabljivim klicem na napisu: Per me si quis introierit, salvabitur. Od naslednjega jubileja za Benedikta XIV nimamo zlatih, srebernih ali bronastih spominkov, da bi se posebno razlikovali od poprejšnih, pač pa od leta 1775 svedoči svetinja, da papež Pij VI sam ni niti odperl niti zaperl sv. vrat, ampak kardinal M. Marij. Na re-verzu stojč besede: Marius Gard. Marefuscus. Archipresb. Ape. Et. Clausit. Pod papeževo krono in ključema či-tamo v 9 versticah: Sacro saneta Lateranensis Ecclesia omnium Urbis et Orbis ecclesiarum Mater et Caput. Majhna svetinjica s Kristusom, sv. Petrom in napisom: Quidquid solveris, erit solutum — spominja na sv. leto zunaj Rima, ki je bilo vselej leto kasneje kakor v glavnem mesta keršanstva. Vojskini hrop ni dopuščal 1. 1800 slovesno obhajati svetega leta. Naslednji in ob enem poslednji redni (devetnajsti) jubilej je bil 1. 1825 za Leona XII. Giro-metti je v njegov spomin vrezal svetinjo, katera kaže na eni strani papeža s tijaro in pluvijalom, na drugi pa stopajočega s spremstvom skozi sv. vrata, na desni stoječega stražnika in dva duhovnika. Napis: Januas coeli aperuit. Leta 1826 obhajali so sv. leto zunaj večnega mesta, kakor spominja priprosto vrezana in znana bronasta medalija z blagoslovečim papežem in napisom : Andenkem vom Jubilaeum im Jahre 1826. Marsikaj bi se dalo ie pisati o našem predmetu, a iz navedenega je že razvidno, kako častitljivo in različno je rezbarska umetnost na svetinjah in novcih ohranila spomin svetih let od Aleksandra VI do Leona XII. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane, t Prec. g. Juri Zavašnik, Iamberški kanonik, vit. Franc Jožefovega reda, c. kr. dež. šolski svetnik, bivši viši dež. šolski nadzornik itd., je po dolgem bolehanji, previden s ss. zakramenti za umirajoče, umeri 12. sveč. v 66. letu svojega življenja. Slovesen pogreb je bil 14. t. m. o poli treh. Pokopovali so ga mil. gosp. prost J. Kr. Pogačar. R. I. P. t Fidel Tcrpinec, znani velikoletni predsednik kranjske kmetijske družbe, je 15. t. m. previden s ss. zakramenti v 76. letu svoje starosti umeri in 17. ob 4 je bil prav slovesno pokopan. Bil je grajšak, lastnik mnogoterih tovaren in po-estev, vitez Franc-Jožefovega reda, ud mnozih kmetijskih in druzih društev. Storil je veliko dobrega k povzdigi naše dežele. Bil je tudi kerstni boter ranjcemu dobremu zamurcu gimnazijalcu Jožku Kranjskemu. Bog mu daj večni mir. Il Ljubljane, 14. svečana. (Poslednji pastirski list.) Na Svečnico se je oklicala s sedeža Teržaškega ško-fijstva poslanica polna globokih misel, prav umosloven pastirski list, ves umerjen današnjemu času. Sklepa se s pomenljivimi besedami: „0 Gospod! Ostani z nami, ker se mrači in' se je dan že nagnil". To je bilo 2. sedaj tekočega mesca svečana. — 7. sveč. se je ta beseda brala po vsih cerkvah teržaške škofije, — že naslednji dan viši pastir nevarno zboli zadčt od mertuda, in i3. dušo izdihne. Poslednji pastirski list je toraj kakor poslednja volja višega pastirja do vernih ovčic. Obravnava pa to poslednje pismo pervi odpad človeštva od Boga, potem primerja Kristusovo postavo s poganstvom in poznamnuje srečo človeštva, ako bi se deržalo te po3tave, potem prestopi na sedanje novo poganstvo, ter pravi: O kako srečna bi se morala imenovati deržava, v kteri bi bila Kristusova postava podlaga vsake človeške vravnave, in bi jo vestno spolno vali vladarji in podložni, bogati in revni! Stan vsih deržavljanov bi bil gotovo nar srečnejši. V takem društvu bi se spoštovala očetovska oblast, kakor od Boga izvirajoča, starši bi otroke dobro izrejevali, ker bi ne imeli pred očmi le njih zemeljske sreče, ampak pred vsim drugim njih večoo življenje; hišni mir in društveno blagostanje bi bila zagotovljena v bratovski ljubezni, po kteri je Kristus hotel, da se odlikujejo njegovi učenci; s tem, da bi vsi z nujno :" vkupno pomočjo za občni blagor delali, bi se stranke s posameznih srenjah sedinile, in bi verderle vsakemu svoje dajale, ker kersanska ljubezen bi brisala solze žalostnih in kruh delila lačnim. „Božji strah, kakor pravi kraljevi pesnik (Ps. 84. 9 — 13), bi pomoč in slavo zemlji prinašal; milost in resnica bi se srečevale, pravica in mir se objemale, Gospod bi delil dobrote in zemlja bi dajala svoj sad." — Ali današnji svet je ves drugačen, različen tudi stan človeškega društva v našem stoletju, v posameznih družinah in v občnem življenju nahajamo vse nasprotno. V kmečkih kočah, kakor v gosposkih palačah je dostikrat gerda lakomnost vzrok prepira, ki se v nespravljivo sovraštvo spreminjuje; očetovska, deželaka in duhovska oblast je v nič djana zarad zmiraj rasteče svobodomišljenosti. Mladost v pregrehah raste in se v strastih končuje; narodi, ki se vsled lag-Ijejih potov po zemlji in po morju bolj med seboj pečajo, sicer prijateljstva sklepajo, pa zaVolj nujne neza-upnosti morajo oboroženi biti proti prevarljivim napadom; znanstvo se šopiri, da uči resnico in pravico, pa z zmotami in lažmi raznaša nauk, ki se v načelih obrača po diru časa ali pa po poveljih mogočnjakov, in toliko hvalisani društveni napredek ne obstaja v drugem, ko v preobilnem lišpu in potrati, ter pojeda premoženje bogatinov in množi siromaštvo, donaša le nekterim posebno izvoljenim slasti in vgodnosti, množi pa hudobije, ker s tem, da k goljufiji in tatvini napeljuje, kvari priproste in poštene navade ljudstva; tako da ni skoro človeka, ki bi bil s svojim stanom zadovoljen." Pa čemu bi še na dalje razlagal dogodbe, ki naše Čase motijo in hujši prihodnjost kažejo, sej so vsim znane. — Ako slepo malikovavstvo ni zamoglo poganskih ljudstev propada rešiti, toliko manj bo sedanje brezboštvo (ktero mnogi z deli kažejo, akoravno se nemogoče zdi, da bi bil kdo v sercu in terdno prepričan, da ni Bog4) zamoglo rešiti razteči rod propada v div-jačnost, in braniti rodovitne dežele pred razdjanjem. Tistim, ki ta videzni napredek hvalisajo in zapeljivo in pre-gosposko omiko priporočujejo, odgovarja prerok Ecehiel (13. 1—16) z besedami, s kterimi je zasmehoval krive izraelske preroke: „Prazne so vaše prikazni, in lažnjive vaše prerokovanja; vi ste moje ljudstvo zapeljali, rekoč: mir in ga ni miru; vi zidate v bran in varstvo golju-fanemu ljudstvu steno in jo ometujete z mavto brez slame; pa Gospod bo dal viharju prihrumeti in v njegovem serdu bo razvalil steno, ki ste jo brez primešave ometovali in tlam jo bo enako storil. Gorje jim, ki blazine šivajo in narejajo ljudem vsake starosti podglavš-nice, da lovijo duše; vara, ki laži razširjate in morite duše mojega ljudstva in žalite serce pravičnega s tem, da ste hudobnega v njegovem djanju poterjevali, vam, ki me pred Ijudsvi zasramujete, bora pokazal, je rekel Gospod, da sem jest vsegamogočni Bog!" Zato sklepa psalraist (126), rekoč: „Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo, kteri jo zidajo; ako Gospod ne varuje mesta, zastonj čuje kdor ga varuje". Preljubeznjivi bratje! pribežimo tedaj k svetim šotorom Narvikšega, podajmo se pod varstvo Božje; Njegova resnica nas bo od vsih strani ko škit obdajala, ker Svojim angeljem je zapovedal, da nas varujejo (Pa. 90); - pa ne odlašajmo verniti se pod sladko vlado našega Odrešenika Jezusa Kristusa, da se ne spolnijo nad nami Njegove strašne besede: „Vi me bote iskali, pa me ne bote našli, uraerli bote v svojih grehih." vDalje popisuje preganjanje sv. Cerkve, kakor je po Švicarskem in Nemškem, in nadaljuje: Število mladenčev, ki si duhovski stan volijo, je od leta do leta pičleji, zakaj mnogoverstne zavire se stavljajo takim, ki bi radi ta stan nastopili, in zapeljivih obljub ne manjka, s kterimi svet mladenče na svojo stran vabi; tako da se je bati, da bo čeda nebeškega Pastirja ostala brez varhov, ki bi jo branili napadov derečega volka. Celo bolnikom hudobni prijatli branijo sprejeti nebeškega zdravnika; in se takrat, ko človeško znanje očitno kaže svojo nezmožnost bolnika zdraviti, ga ni dobrotljivega stotnika (Mat. 8) ali pa usmiljenega kraljiča (Jan. 4.), ki bi poklical Tistega, ki z eno besedo ozdravija bolne in obujuje mertve; pa še celo sveti zakramenti se bolnim deliti branijo, češ: to je nadležno, in umirajoči se pušča brez dušne tolažbe, ktera sama obeta in zagotovlja večno življenje! Še nas nebeški Odrešenik vabi, rekoč: „Pridite k meni vsi, kteri se trudite in ste obtoženi, in jest vas bom pokrepčal.' (Mat. 11, 28); Ne zatiskajmo ušes glasu, s kterim nas po preroku Izaiju (45. 22) tako ljubeznjivo opominja: „Spreobernite se k meni in rešeni bote, ker jest sem Bog in nihče drugi ne". — Sveta cerkev, naša skerbna mati, nam posebno v času štiri-desetdanskega posta bolj pogostoma ponavlja spodbujanje sv. Janeza Kerstnika v pušavi: „Storite vreden sad pokore; zaka j sekira je že drevesom v korenino nastavljena. Vsako drevo tedaj, ktero ne stori dobrega sadu, bo izsekano in v ogenj verženo." (Luk. 3. i*). O Gospod! k Tebi, ki svojih besed ne prekličeš, in ki si sam pri Sebi prisegel, da vsak, kteri koli bo klical v ime Tvoje, bode otet (Dj. Apost. 2. 21), mi kakor učenca v Emavzu roke vzdignemo in Te prosimo: „Ostani z nami, ker se mrači in se je dan že nagnil'4 (Luk. 24. 29), časi so žalostni, luč resnice in pravice nima več svitlobe, in temota zmote in laži se je čez zemljo raz-prosterla; — Jezus reši nas v življenju in v smerti! ¥ Terstll je 12. t. m. umeri in 17. pokopan bil ondotni milgosp. in škof dr. Jernej Legat, rojen v Naklem na Kranjskem Iti. vel. serp. 1807. Bog daj večni pokoj dobremu višemu pastirju! Pokopavali so ga mil. škof Drobrila. Ljubljano so zastopali p. n. gospod etoljni prošt dr. J. Zl. Pogačar. Pogreb je bil velikansk. Celo mesto se je obnašalo tako postavno, resnobno in spoštljivo, d* je vse hvale vredno. Il Rima ") 28. prosinca 1875. Ljubi starši! Kakor navadno, tudi danes Vas moram prositi, nikar mi ne zamerite, da Vam tako potno odgovarjam na Vaše meni tako ljubo pismo. Izmed posebnosti, ki jih imam Vam danes pisati, je ena, ki Vas bode gotovo veselila. Predzadnjo nedeljo, 17. tega mesca, sem vidil sv. Očeta papeža v njihovem poslopji, bil sem čisto blizo njih in jih slišal govoriti. To je pa bilo tako le. Soznanil sem se tukaj z duhovnikom iz Češkega, in on mi je dobil privoljenje, ker brez posebnega privoljenja se ne sme gledati iti ne poslopja (tako imenovanega Vatikan*}, še manj pa papeža. Treba se je obleči v černo obleko. Ko sva se pripeljala jaz in moj prijatelj Hynais, Dunajčan, do papeževega poslopja, vstopila sva pri velikih vratih. Tu stoji soldat na straži. Malo naprej stoji eden višjih soldatov, onemu se pokaže privoljenje in on reče enemu soldatu, kam da ima peljati ptujca. Ti soldatje so jako prijazni, Švicarji, in govorijo nemško. Napravljeni so tako, kakor imate vi doma eno fotografijo. Od tukaj, od te straže se gre po lepih prostornih stopnicah precej visoko, malo več kakor za eno nadstropje, in se pride na neko velikansko dvo-riše. Ker poslopje na hribu stoji, je to mogoče, daai-ravno se človeku čudno zdi, pred gre po lepih stopnicah in misli priti gotovo v kaki drugi kraj kakor ravno *) Prejeli smo po priljudnosti z drugimi to le pismo svojega domačina ter Poljanca g. J. Su bi ca, ki bode spoštovane čitatelje iz več vzrokov močno razveselilo, kakor je tudi nas. Vr. na dvoriše. Tu je stal pozneje nekak voz, ki je pri št-1 po obiskovalce. Od vhoda se gre čez dvoriše na desno stran, in v onem kraju poslopja papež stanuje. Gre se zopet po nekoliko stopnicah, tu pa tam stoji vojak na straži, in tako se pride v predsobo. To je velika dvorana, malana s podobami na zid, pa ne ravno posebno dobro, na s'rsni so klopi, kamor se odloži zgornja obleka in klobuk. Od vhoda ravno nasproti so vrata, tu se odd& karta (privoljenje) in se stopi v dvorano, kjer papež sprejemlje navadno ljudi. Ta dvorana je manjši od predsobe, pa veliko lepši, po stenah lepe podobe, strop izrezan, pomalan in pozlačen: kar je stene prazne, je pokrita z rudečim suknom. Tla so pa pokrite z zelenim suknom. Na sprednji strani je tron, kjer sedijo papež. Ko sem prišel v dvorano, bilo je že tam kakih 20<) ljudi, moški in ženske, in skoraj saa-i Nemci. Tu sem moral čakati četert ure, ljudje se pogovarjajo med seboj in težko pričakujejo. Naenkrat se odpro vrata, vse se drenja proti sprednji strani sobe in vse je tiho, vse gleda proti vhodu. Papež pridejo naslonjeni na dva duhovna, z desno dajejo žegen in vsi obiskovalci pokleknejo. Potlej se papež vsedejo na tron, na vsaki strani eden dveh gospodov, ki sta jih pripeljala, in mno«o drugih gospodov, kardinalov itd. Ko so se papež vsedli na ti on, stopil je iz množice obiskovalcev dohov-nik, opat de Vaal, je pokleknil pred papeža, kušnil nogo in govoril po latinsko, koliko terpi cerkev na Nemškem, in prosil blagoslova ondotnim kristjanom, da bodejo tako bolj močni preterpeti preganjanje. Malo sem gledal njega (opata), jaz kakor vsi drugi, vsi smo bili ober-njeni in gledali na papeža. Sedeli so na tronu, gledali po ljudeh, enkrat na to, enkrat na uno stran, vedno se deržali na smeh in nemirno sedeli. Oblečeni so vsi v belo obleko, na glavi imajo belo kapico, in ravno tako bele lase, obraz je pa rudečkaste, zdrave barve. Ni viditi njihovih let, viditi so veliko mlajši, kakor so v resnici. Ko je opat končal svoj govor, vstali so papež in začeli govoriti po italijansko in tako mi je bilo mogoče vse razumeti. Ob kratkem Vam tu govor napišem: Nar-pred so se zahvalili vsim obiskovalcem in izrekli svoje veselje viditi zbranih toliko vernih, zvestih kristjanov. Vedno sem molil, so rekli, za preganjano cerkev in kristjane na Nemškem, molil sera pa tudi za preganjalce, kateri v svoji slepoti ne vedo kaj delajo. Molil aem za cerkev na Nemškem, ker vem, kako jim je molitve potreba, da ostanejo močni in zvesti kakor do zdaj, in se nevstrašeno borijo proti „novi kači", in v Boga zaupam, da bodo zmagati proti ti novi kači, katera ni tako huda in nevarna kakor stara kača, cerkev je imela preterpeti hujši in nevarniši boje, ali vedno je zmagala, zmagala nad staro (kačo), kakor bode zdaj z božjo pomočjo in pomočjo sv. Device Marije zmagala nad novo kačo. -Potem so opominjali in priporočali vsim, da naj gotovo vedno terdni v veri in zvesti v prepričanju ostanejo, zakaj ccrkev je še vselej zmagala nad svojimi sovražniki. Govorili so tudi čez laško deželo, rekli so, da tako ne more dolgo več ostati in primerjali so to deržavo tovorni živini, kateri toliko naložijo tovora, da onemaga in pade in potlej je treba rešenika, kateri jo zopet vzdigne. — Potem so dali zopet vsim sveti blagoslov. Povedati Vam moram še to, kar se je meni tako čudno zdelo. Dokler so sv. Oče sedeli na tronu, se jim je vender vidila starost; ali ko so vstali in počeli govoriti, bili so naenkrat veliko mlajši viditi, sami so stali na. nogah brez podpore. Neizrečeno prijazen starček so, vedno se smehljajo in na celem obrazu se bere blaga duša, dobro serce in nekaj, kar še nisem na nobenem človeku opazil, viditi so kakor nedolžen otrok, nedolž- nost se njim vidi na obrazu in dobro volj nost. Glas imajo še močan, lepo, dobro in razločno govorijo in neizrečeno prijazno. Tako prijazen, dober starček so, da ni mogoče dopovedati, in jaz sem bil ves srečen jih viditi tako blizo in slišati govoriti. — Ko so bili dali žegen, naslonili so se zopet na ona dva gospoda in so mislili iti po sredi dvorane med obiskovalci, in vsakemu dati poljubiti roko; ali ljudje so se t»ko drenjali okoli njih, da se papež niso mogli ganiti naprej. Smehljaje se so rekli — saj vidite, da tako ne morem iti med vami — so se obernili in sli pri stranskih vratih iz sobe. Jaz sem se pa ozerl po ljudeh, da bi vidil, kakšen vtis je napravilo vse to na razne ljudi, pri enem začudenje, pri enem pobožnost, pri drugem veselje in tako naprej, na vsih pa je bila viditi zadovoljnost in nenavadno veselje. Tako sem bil tudi jaz neizrečeno vesel in zadovoljen, da sem imel tako srečo. Mislil sem na Vas, kako rad bi bil Vas imel tukaj in Vam privošil to veselje. Zdaj pa moram ob kratkem končati pismo. Od sebe Vam ne vem pisati kaj novega; nekaj dela sem dobil od gospoda fajmoštra iz Šturje. Kaj pa g. N....? Ali je J. še na Dunaju? Svečnica je tukaj in Micikin god, Bog ti daj, ljuba sestra, zdravje in vse dobro na duši in na telesu, bodi pametna, pridna in vbogaj ljube starše, bodi jim v veselje. Spominjaj se svojega brata večkrat, ki ti iz daljnega Rima pošilja svoja serčna vosila, da bi te Bog ohranil veliko let srečno, zdravo in veselo, po smerti pa sv. nebesa. — Moj prijateljski pozdrav g. T., sošolcu, g. J. St., Vidmarju in drugim znancem. Moji naj serč-nejši pozdravi pa Vam, ljubi oče in ljuba mati, Mici, Tinetu, Pavletu in Lojzetu. Kolikokrat mislim na Vas, želim biti med Vami, bo že Bog dal, da se bodemo še srečni in zdravi vidili. Tukaj mi je zlo bolj dolgčas po Vas, kot v Benetkah. Je tako deleč od doma. Razgled po »vetu. Avftrijtnsko. Vesel šum dela neko novo delo o vravnavi av atrij ar skega topništva (Betrachtungen iiber die Organisation der osterreichischen Artillierie), ki ga je spisal topniški nadpolkovnik Ivan Salvator, naj mlajši sin ranjc. vojvoda toškanskega. Častnik ima še le 22 let in je v splošni veljavi pri vojaštvu. Zadovoljnost med občinstvom pa ne zadeva toliko njegovega dela, kolikor čversto avstrijansko njegovo domoljubje, kakoršno je današnji Čas tako silno potreba buditi, ko prusoljubna veliko nemška politika po toliko glavah brodi. Politika tega verlega princa meri zoper volčjo veliko-prusko politiko, ktere večna pesem je: „Das Vaterland muss grosser sein." Pisatelj veljavo stavi v zvezo z Rusijo zoper Prusijo. To naj se previdnosti pusti. Rus kakor Pru3 sta sovražnika katoličanstva in menda v zvezi. Po vsaki ceni pa je naj veči veljava na to staviti, da se naj pervo doma narodi zadovoljni storč, se na podlagi pravice zedinijo v pravem avstrijanskem patriotizmu. Požive naj se avstrijanski narodi s tim, da se veri njenih milijonov puste od Boga podeljene pravice, sej vse navdušenje je puhlo in brez podstave, ako ni v pravi veri vterjeno. Ako bode Avstrija tako zedinjena, bo lahko dobila zanesljivih in nesumljivih. zaveznikov. Kakor drugod, tako tudi pri nas Bog lahko obudi mož, pred kterimi bode sovražnik strepetal. Bodi nam ime Salvator (rešitelj) pomenljivo zoper prusko nenasitljivost in zoper nasprotnike sv. Cerkve. Drobne novice. Bizmark boje res misli v kot se umakniti. Strašilo napadov ga živo pekli, kakor „Ger- mania" piše. — V Rimu je neki hudodelnik potuhnjeno umoril glavnega vrednika brezbožnega lista „Capitale", po imenu Sonzogno. Strašna je taka smert pri slehernem, še strašnejši pri cerkvenem preganjavcu. — Parski deželni zbor se je 16. t. m. zopet pričel. — Dr. Razlag je v deržavnem zboru nasvetoval neko prilajšavo mla-denčem za pristop v duhovski stan, pa ni bil sprejet. — Parska mati kraljica, ki je v novo pristopila v katoliško Cerkev, je darovala 200.000 gl. za zidanje nove cerkve v Monakovem. — Pruska „svoboda" ima v ječi 5 škofov (poznanjskega od 3. sveč. 1874; kolonjskega od mesca sušca; trevirskega tudi od sušca; koadjutorja poznanjskega; in paderbornskega). Kolonjski je bil izpušen pred 2 mescema, toda v kratkem se mora v ječo poverniti. Vsi pruski škofje, razen enega, so bili že za denar globljeni. (Katoliški groši diše bizmarkarjem.) 3. grudna 1874 je bilo v ječah in pregnanih 1400 maš-nikov. Naslednjič se je to število še zvišalo. Po nekte-rih ječah so duhovni natlačeni v ravno tistih stanicah s tatovi in hudodelniki. (Ni čudo, če gerdi dedec Bizmark nima pokoja, kakor pišejo.) — Nemški škofje — njih 23 — so razglasili skupno oporeko zoper Bizmarkovo prederznost, ki se hoče celo v papeževo volitev mešati. Naj gre v Štambul „derviše" volit neronski kulturobo-rec! — Translitavsko ministerstvo samo sebe, cislitavskega odpovedujejo časniki. Offenheimova pravda je kamen v ministerstveno vodo. Ta pravda bode zdaj dokončana; časniki so že prinesli devet dolgih prašanj, ki jih dobe porotniki. — Tudi po severni Ameriki je bil pretekle dni taki mraz, da že 40 let ne tacega. — Pruski bo-gočastni minister v okrožnici do predsednikov kaže, kako se boji molitve, zakaj ravno tisti katol. redovi so boje majnikovim postavam naj bolj nevarni, ki naj več molijo in ker so z Rimom sklenjeni! — Vodne in poljske osnove Garibaldove v Rimu so boje neisveršljive, torej res „vodene" in „perstene", in pojdejo kmalo v pozabijivišče, kakor pravi „ Unita" — „Tavžentkrat srečna svobodna Italija" ima 81 tisuč ječ, ki stanejo 28 milijonov na leto; torej skoraj toliko ječ,kolikor jih imate Francija in Anglija skupaj. Pa jih je se vse premalo. O Kleinmayrova „Pratika"! Listek za raznoterosti. Najpotrebniši znanstvo. Oj živi znanstvo! vsako deržavljanstvo! Kriči, razlega se po zemlje krogi; A malo kje se iše v viru — Bogi; Človeštvo dirja, rekel bi, v paganstvo. Gospod Zveličar, Božje veličanstvo, Veli, al Čuti nočejo ga mnogi: „Če večni hočeš bežati nadlogi, Potrebno pervo ti je eno znanstvo." Gorje, če znanstvo to boš zanemaril! Ko bodo pčli pesem ti pogrebno, Naj tud' ves svet bi tvojo slavo kričal. O pazi, da se sam ne boš sleparil, In trudi se za znanstvo prej potrebno, Ki je: da duio drago bi zveličal. R a d o s 1 a v. Dohovski imenik ljubljanske škofije, ki je ravno prišel na svitlo, kaže, da je preteklo leto pa dol2.jan. tekočega leta umerlo 25 duhovnov. Posvečenih je bilo 14. Udje dnižbe 8?. Hohora dobe letos med drugimi bukvami tudi molitvene bukve, spisane od preč. kanonika gosp. Fr. Kosa rja. Kteri družniki žele ta prelepi molitvenik dobiti že vezan (terdo na platno), naj prilože še 40 kr. k navadni plači. Pomoč Naše ljube 6o8pe. Lansko leto sem bil poklican k nekemu zlo nevarno bolnemu človeku, ki je bil zgubil že vso zavednost in se je urno urno smerti bližal. Vidoč, da mu (vsih) ss. zakramentov ne morem podeliti, sem odmolil in dušo priporočil, opomnil pa še domaČe, naj za umirajočega molijo; in jest domu grede sem obljubil, da bom sv. mašo in noveno (devetdnev-nico) opravil v čast Naši ljubi Gospej, ako bolniku toliko odleže, da bi ga mogel s ss. zakramenti previditi. Drugi dan zgodaj me že pride nekdo klicat, rekoč, da mu je toliko odleglo, da bo lahko prejel ss. zakramente. Previdil eem ga z vsimi ss. zakramenti za umirajoče, — kmali potem se je na bolje obernilo in zdaj je popolnoma zdrav. Vsi se čudijo, da ta bolnik ni takrat umeri. A. R. 6. Jan. Sobic, naš rojak in slikar, je sadaj v Rimu. Pred nekterimi tedni smo bili prašani za napis do njega, sadaj pa lahko želji vstrežemo. Napiše se: Al Signore Giovanni Subic, pittore a Roma. Pallazzo Venezia, Torre, 3. Piano. Bodi tudi ta verli umetnik z drugimi domačini živo priporočen Slovencem. Kdor kaj potrebuje, mu lahko kar naravnost piše in se z njim dogovori, ali pa tudi očetu Štefanu v Poljane nad Škofjo loko. Spoštovanje preiiča — namesto petka. Množica katoliških (???) mož, do kterib je katoliško mesto še kaj deržalo, se je pervi petek v postu zvečer spravilo nad prešiča, in ga je obiralo do kože in kosti. To se ni zgodilo v kakem amerikanskem berlogu, ne v kakem čer-nem mavtarskem klubu, ampak v nekem belem (!) mesta, v s vitli gostilnici. Ni Čudo, da v tistem mestu se tudi nedelja čedalje manj spoštuje, in še veliko manj čudo, da pri takem škandaloznem zaničevanji sv. vere toliko posestev in tergovstev gre na boben. Konjiški nadžnpnik namesto r. Jož. Rozmana je postal gosp. dr. Jožef Ulaga, bogoslovski profesor, vrednik „Slov. Gospodarja" v Mariboru, učen veri gosp. Bog daj srečo! Is Tersta, 17. sveč. Danes škofov pogreb veličansk — vse mesto na nogah — sprevod taki, kakoršnega tukaj še niso vidili — red naj lepši — v vsem se je vidilo spoštovanje do nepozabljivega pastirja — duhovnov okoli 150 — vdeležili so se vsi stanovi brez razločka. ..Šolstvo veselo napreduje na Slovenskem." To je napis v liberalnem listu. Potem pripoveduje, kako se na Štajerskem šole zidajo, razširjajo, „in ako te šole ne bodo ponemčevalnice, nadjati se je mnogo veče omike pri naših potemcih, nego pri sedanjem zarodu". — Zdi se nam, da v tem je še kervavo malo „veselega napredovanja". Mestni očetje v nemškem Gradcu, sklicevaje se na aove postave, so po svojem županu poslali pisanje do mestnega fajmoštra, vsled kterega bi neavstrijanec celo ne smel imeti „postnih pridig". — Radi bi vedili, kaj bode ta ,»sinagoga" storila za praznik Kristusovega vne- bohoda, — če ne bode morebiti prepovedala po cerkvah brati zapovedi Sinu Božjega: „Pojdite po vsem svetu, in oznanujte evangelij tmm ljudemfu In dalje: „Oni pa so šli, in so učili povsod, in Gospod je delal z njimi..." 1. Lisica pa volk. *) Lisica pa volk, kakor dva stara prijatelja, gresta po cesti, ter prideta do vinograda; ali ta je bil zagra-jen* vrata zaperta. Ogledujeta okoli ternjeve ograje, ako bi bila kje luknja. Najdeta jo; za lisico je bila dosti prostorna, za volka pa pretesna, tako da seje ona lahko noter splazila, volk pa s težavo. V vertu je vsakoverst-nega grozdja in druzega lepega sadja. Zvita lisica, prebrisano ravnaje, se le malo naje, ter vedno pazi, kodi bode zopet ven šla. Požrešni volk pa se namaši do sitega, kar naj bolj more. Kar ju neprevidoma zapazi vertnar, vzame kol, pa v tek za njima! Lisica je s tenkim svojim životom se kaj hitro zmuznila skoz luknjo; presiti volk pa s širokim trebuhom obtiči v ograji. Vertnar ga doteče, in ga z gorjačo tako nabija, da ni ne živ ne mertev, — ves razbit in razpraskan se komaj iz luknje izdere. — Prijatelj! ne delaj krivice s silovitim dobičkom, kajti slab in reven boš moral oditi na zadnje. Ako si se prenajedel blagosti in časti, kako boš skozi prišel? Ne vem, kako ti bo moč se izmuzniti skoz ozke duri smertne. MHthorske spremembe. V Lavantinski Škofiji: Čast. gosp. dr. Jož. Ulaga, konzist. svetmk in prot. bogoslovja, je imenovan za nadžupnika v Konjicah; č. g. Jož. Kolarič za žapn. v Razborju; č. g. Jož. Kunaj za kurata v Soboti. IMobrolni darovi. Za sv. Očeta: M. Čuden 40 kr. — J. Kajžar 1 gld., proseč sv. blagoslova vsi družini. — G. Tom. P. 4 gld. Sv. Oče, blagoslovite ga z deržino vred. — L. Pavlin 1 gl. — Devica M. Cuznar 1 gl. sebi in svojim sv. blagoslova proseča. — tt 21 gld. v kuponih. — G. M. K. 40 kr. Za afrikanski misijon: Neimena roka 1 gold. — tt 20 gl. - L. Pavlin 1 gl. — J. Kajžar 1 gl. Za Bosno: G. T. P. 1 gld. Za Božji grob v Jeruzalemu: tt 20 gl. — J. Kajžar 46 kr. Za sv. Detinstto: J. Kajžar 60 kr. Za bratovsino Čistega spočetja: ff 10 gl. Za razne misijone: Iz Zatičine Marija M. 2 gold. 50 kr. *) Štiri basni iz Džami-jevega „Beharistan-a" (spomladanskega verta). Ponemčil jih je iz Perzilkega pesnik Bob. Hamerling (v gimiiaz. programu v Terstu 1865). Čitatelji utegnejo študirati, de ne najdejo kje v živalih modrijana Džami-ja raarsikterih „polomskih" vitezov. Pogovori z gg% dopisovalci. O. Fr. S-r v R.: Za imenik smo naročili v pisarno. — G. J. P-t: „Dan." je bila poprej poslana, pa tudi zdaj; lanski list N. se bo poiskal. — 6. S. v R.: Prav po volji; Bog plati! — Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikofi dediči v Ljubljani.