Poštnimi plačana v gotovini. V Ljubljani, 10. februarja 1938 — Leto XI. — Št. ?. GLASILO KR.SČANSKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Ob izjavah kardinala Verdieras Maša zgodovinska dolžnost Izpoved naših nameščencev Ko dajemo račun o našem delu v letu 193?., je prav, če prikažemo našo skupnost tako, kot je. Kaj je vredna v svoji notranji povezanosti, načelni in praktični orientaciji, kakšna je njena življenjska sila in dinamika ter kako se počuti v krogu naše JSZ, kako živi z drugimi nameščenskimi organizacijami, kaj občuti pri besedi, da smo del slovenske katoliške skupnosti in končno, ali vrši pravilno nalogo, ki ji je odmerjena v slovenskem občestvu. Če bomo ugotovili pozitivne vrednote, tedaj skoparimo s samozadovoljstvom, kadar bomo pa našli vzroke neuspehov, jih skušajmo do zadnjih korenin razumeti in nato skrupuloz.no odstranjevati. Le na ta način bo ostala naša organizacija trdna in resna, če bo v vseh stvareh do podrobnosti pretehtana. Smo stanovska organizacija. Zastopamo koristi zasebno nameščenskega stanu. Idejno borbeni hočemo biti posebno v dveh smereh: prištevati se hočemo absolutno in brezkompromisno k delovnemu sloju, ki se vpričo gospodarske in pridobitne odvisnosti zavestno in z vso svojo močjo pridružujemo vedno večjim vrstam delavskega stanu, po drugi strani pa kot resnični kristjani ostajamo idealisti v spoznanju Kristusovega nauka, da človek ne živi samo od kruha. Zato se kljub temu, da v prvi vrsti hočemo pomagati zasebnemu nameščencu v boju za tvornimi dobrinami, ne moremo ponižati na stopnjo popolnih idejnih in še manj življenjsko praktičnih materialistov. Nasprotno gledamo v človeku bitje telesa in duše, kateremu gre po božji postavi predpisano dostojanstvo, za katero ne moledujemo, temveč ga kot pravico zahtevamo. Pa ga ne mislimo dosegati s silo in krivico, temveč s pravico, resnico in ljubeznijo v trdni veri, da ta orožja končno morajo zmagati. Ta načela nam morajo biti stalno merilo pri vrednotenju vseh naših dejanj. Če bodo res živa, tedaj bodo naše odločitve lahke in soglasne, ne da bi nam bilo treba segati po prežalostnem sredstvu, ki sc mu pravi disciplina in ki je najzanesljivejši znak notranjega razpada. Če se moremo v čem pohvaliti, se lahko v tem, da smo notranje edini. V to nas je skovala brezprimerna borba in popolna odpoved mamonizmu. Organizacija s tako etično ravnijo seveda nima lahkega položaja, če trdimo, da je danes svet šibak, lahko uklonljiv in brutalno nasproten vzgoji značajnih osebnosti, potem velja to še posebno za stan privatnega nameščenstva. Že od nekdaj napačno pojmovanje, da stoji nameščenstvo v sredini med interesi podjetnika in delavstva, je povzročilo v tem stanu najvišjo možno demo-ralizacijo, katero je podjetnik z vsemi sredstvi gojil, nameščenstvo pa je opravičevalo z namišljenim »nekim posebnim položajem«. Iztreznjenje sicer prihaja, spoznanje sramotne vloge močno odmeva v srcih teh modernih sužnjev. Toda spone, ki se ravno v zadnjem času nečloveško nategujejo ter režejo v dušo in kri človeka, ki je brez sredstev in more le z delom preživljali sebe in družino, te spone so zaenkrat še premočne, da bi jih mogel ta stan sam raztrgati. Pred vso slovensko javnostjo jasno pribijemo, da te besede veljajo v isti vrsti vsem tistim, ki se proglašajo za osli ne dobre kristjane in nato še pod zaščito »vere« greše nad dostojanstvom ljudi, ki se jim morajo zaradi kruha predajati. Naj bodo prepričani, da s Dan za dnem postaja vprašanje borbe proti komunizmu in komunistom bolj zanimivo in pestro, človek prebira o tem vprašanju članke po našem časopisju: »Ne sodelovanje s komunisti, ampak odločna in neizprosna borba proti komunizmu, to prinaša blagoslov.« (Slov. delavec, 29. I. 1938.) Naša obramba proti razdiralnim nauikam, proti zastrupljanju duha, proti uničevanju temeljev kulture, proti dinamitu, s katerim hočejo pognati v zralk naše verske, družinske in socialne ustanove, sicer ni v zakonih predvidena; čeprav pa ni v zakonih predvidena, naj se tak zakon izda, ker bomo sicer uporabili svoje naravno pravo, da je namreč dobrobit naroda najvišji zakon .. .« (Straža v viharju, 27. I. 1938.) Ob vseh teh in podobnih programih se sprašujemo: Ali je način te borbe in takšen boj proti komunizmu in komunistom pravilen, ali bo uspešen? Vedno bolj in bolj vstaja pred nami lik velikega socialnega delavca pariškega kardinala Verdi-era, ki je zapisal prav ob »ponujeni rolki«: »Kaj pričakujete od nas? Sodelovanje? Vaš nauk ni naš. Našemu delu daje izraz duhovnost, materializem obliku je vaše... Mi kristjani hočemo lajšati bedo in tolažiti one, ki trpe; pomagati hočemo delavcu, da pride do svojih pravic, tem niso nikogar pridobili, nasprotno ti jim najbolj pišejo v lastnem taboru sodbo. Pa niso to kaki prevratneži, temveč ljudje, ki nosijo v svojem srcu zvestobo do Kristusovega nauka in trepečejo ob misli, da jim ga utegnejo izmaličiti. To je danes stvaren problem večine mladih ljudi, katerega nočejo uvideti, temveč pritiskajo naprej in vedno huje — pijani od oblasti. Zato izjavljamo v imenu vseh ponižanih: Zadnji čas je, da odložite bič in da stopi na njegovo mesto prava krščanska ljubezen, resnica in pravica, ki so edino še zmož-'la> s Nations 30. 12. 1937. Kako silno resnične so besede kardinala Verdiera: Danes ne vla- da samo kriza ustanov, družin, režimov po državah, temveč kriza ci- Kardinal Mundeleln pozira k pravičnosti Strokovna poročila »Amer. Slovenec« poroča 4. januarja o pridigi chicaškega kardinala Mundeleina. Najodličnejši cerkveni knezi, kakor na primer pariški kardinal Verdier, bivši praški nadškof dr. Kordač in sedaj tudi kardinal Mundelein, so jasno in odločno pokazali na sodobne naloge katoličanov. Tudi s Del. pravica« je ta načela vedno poudarjala in oznanjala, kljub velikanski zmešanosti, ki vlada v tem pogledu med slovenskimi katoličani. — »Am. Slovenec« piše: kardinail Mundelein je imel zadnjo nedeljo v tukajšnji Holv Name katedrali pomemben govor, ki je jasno orisal stališče, katerega zavzema katoliška cerkev iproti sedanjemu perečemu delavskemu vprašanju in socialni pravičnosti. V prvi vrsti je kardinal poudaril važnost volitev in je pozval katolike, naj z glasovnicami ojačijo tiste, ki si prizadevajo, da olajšajo stanje revnim slojem. Na ta način bodo najbolj uspešno pobi jali raz- ne izme, kakor komunizem, ateizem in druge. »Naša napaka v preteklosti je bila ta«, je dejal kardinal, »da smo se dali le prepogosto potegniti v zvezo z napačno strujo. Sebični deloda-dajalci so se prilizovali cerkvi s tem, da so jo proslavljali kot veliko konservativno silo, in nato so nas pozivali, naj nastopimo kot policijska sila, medtem ko so oni sami plačevali le mizerne mezde tistim, ki delajo za nje. — Seveda obstaja nevarnost komunizma. Toda nikarte dopustiti, da bi jo drugi uporabljali kot plašč, pod katerim bi uganjali svoje gnilo prakticiranje; pri tem namreč, ko kriče proti komunizmu, sami uganjajo socialno nepravičnost in se bojujejo proti minimalni plači; tako najdemo žene in dekleta, ki se morajo truditi, da žive z zaslužkom 10 do 15 centov na uro. Tukaj je področje, na katerem ima nastopiti katoliška akcija.« Občni zbor naše nameščenske organizacije Dne 20. januarja so imeli naši nameščenci svoj občni zbor, na katerem so poročali o delu odbora v preteklem poslovnem letu. Kratka je doba enega leta, vendar veliko pomeni za organizacijo, ki ima nalogo skrbeti za dobrobit svojega članstva. Tudi delo v tem pogledu ni lahko, zlasti še, ker je danes še vedno večina nameščencev neorganizirana. Ne samo, da taki nameščenci v boju za dosego naših pravic ničesar ne pomenijo, anupak so tudi velika ovira organiziranim nameščencem, katerim je ravno zaradi njih večkrat onemogočena vsaka večja akcija za izboljšanje položaja. Iz poročil odbornikov smo dobili točno sIiko dela v naši organizaciji. Predsednik nam je v svojem poročilu, ki ga na drugem mestu dobesedno priobčujemo, točno označil položaj, v kate-rem se nahajamo. Skušajo nas zatreti ter so porabili v ta namen raznovrstna sredstva, vendar kljub vsem oviram in pritisku naša organizacija raste in se poglablja. Hočemo pa imeti v organizaciji red in članstvo, ki tudi z rednim plačevanjem članarine dokaže svojo ljubezen in pripadnost k organizaciji. Za dosego tega cilja smo v preteklem letu izločili od rednega članstva 94 članov, ki niso bili toliko zavedni, da bi v redu plačevali članarino. Nismo organizacija, ki bi se zadovoljila z velikim številom članstva na papirju, temveč nam je ljubši manjiši kader pripadnikov, u ta naj bo toliko bolj zaveden in borben. Bomo pa še nadalje vzdržali redne stike z izločenimi tovariši, kakor tudi z vsemi tistimi, ki simpatizirajo z nami. Tov. blagajnik nam je podal sliko blugaj niškega stanja, ki je zelo zadovoljivo. Denurni promet se je v preteklem letu v vseli postavkah močno dvignil in še raste. Na članarini je ViMizacije.« Vemo, da je »moderni svet brez dtiše«, toda vemo pa tudi, da smo mi kristjani dolžni »svetu« dušo vrniti, posvetiti v vsak skriti in temni kotiček človekove notranjosti, kajti to je, kalkor smo zgoraj ugotovili, naša zgodovinska dolžnost, naloga in vloga v življenju. Ljudi moramo danes poučiti o resnici in jih za njo pridobili. — Francoski krščanski demokrati pra-viijo: »Če pa hočemo ljudi pridobivati za resnico, vedimo, da jih najbolj prepričuje le ljubezen. Spričo ponudene roke je predvsem ljubezen potrebna, kakor je ljubezen sploh najbolj potrebna. Če so nas nekateri napadali, da se nismo pridružili njihovim nasilnim besedam, želimo, da bi zdaj razumeli naše mišljenje: ni službe resnici brez spoštovanja ljubezni!« Mv. bilo vplačanih 6951,50 din. (ločim je bilo za podporni fond prispevkov 1530.70 din. Iv poročilom odbornikov se je oglasil delegat celjske podruižnice tov. Hočevar, ki je grajal odsotnost nekaterih ljubljanskih tovarišev, poudarjajoč, naj se nameščenec predvsem posveti svoji stanovski organizaciji in naj nikar*he prevzema dela v drugih, manj važnih društvih, ki ga ovirajo. Več paž-nje je treba posvetiti trgovskim pomočnikom, ki jih vse nameščenske organizacije precej zanemarjajo. Daljši razgovor je nastal glede razširitve naše organizacije na vse naše kraje. Tov. predsednik je pojasnil, da je treba ljudem, ki hočejo pristopiti \ naše vrste, zamozavesti in poguma. V zvezi z JSZ predstavljamo ipokret. ki danes veliko pomeni, ki ga ni mogoče uničiti ter kljub vsem oviram stalno napreduje. Kako si borno pridobivali novega članstva, nam je jasno pokazal tov. Pi-tako. Nameščenska organizacija bo najbolj pripomogla svojemu članstvu, če mu pribori vpel javo kolektivnih pogodb. To nalogo nameščenske organizacije zelo zanemarjajo. Tu moramo poprijeti, da bomo dosegali uspehe. V krepkih besedah je pobijal tov. Toman stališče nekaterih nameščen-skili organizacij, ki hočejo nameščenske organizacije ločiti od delavskih. Opozoril je na primere, kako je marsikje delavstvo s svojo borbenostjo in organizacijo pomagalo tildi nameščencem. Zato naj bo borba za kruh vedno skupna. Z delavstvom je treba navezati stike in sodelovati pri njihovih akcijah ter s pomočjo njihovih kolektivnih pogodb ustvariti tudi za nameščence boljše službene pogoje. Po končani debati k poročilom odbornikov je predlagalo nadzorstvo raz-rešnieo, ki so jo navzoči člani soglasno »prejeli. V novi odbor so bili izvoljeni tovariši Hartman, Kopač, Velkovrh in Savenc, za namestnike pa tovariši Terčelj, Hočevar in Repanšek. V nadzorstvo šo bili izvoljeni tovariši žužek, Kokalj in Rozman. Novi odbor bo v tekočem letu imel dovolj dela. Pomislimo samo na volitve v naše socialne ustanove, kot Pokojninski zavod, Delavsko zbornico itd.. ki bodo najbnž v tem letu. Odbor pa svoji nalogi gotovo ne bo kos, če ga ne bodo podpirali vsi člani. Le z močno podporo vsega članstva bomo pridobili naši organizaciji mesto, ki ji gre. V tem pogledu bodo organizaciji gotovo veliko lahko koristile naše nove podružnice, n. ipr. Celje in Duplica. Nabirati je treba novega članstva in somišljenikov. Ker nimamo lastnega dnevnega časopisja, bo potrebna agitacija od moža do moža. Skrbeti pa moramo, da si ustvarimo tudi svoj tisk. Naša »Delavska Eravica« ne zadošča več vsem potre-am. Zato je ustanovljena Delavska tiskarna, ki naj postane po naših načrtih centrala krščanskega delavskega Tekstilci Kranj. Strokovna skupina tekstilnega delavstva v Kranju sklicuje za nedeljo 13. februarja sestanek vseh novo izvoljenih delavskih zaupnikov. Sestanek se vrši ob 9 dopoldne \ prostorih JSZ v Delavskem domu. Na sestanku se bo razpravljalo o delovanju zaupnikov v kranjskih tekstilnih tovarnah. Vsi zaupniki naj se sestanka zanesljivo udeleže. Gradbeno delavstvo Ljutomer. Dne 2. februarja se je vršil članski sestanek gradbenih delavcev, ki je bil precej dobro obiskan. Predaval je tov. Rozman Peter iz Maribora o potrebi organizacije, njenem delu in o obveznostih članstva do nje. Dne 15. februarja ob 9 dopoldne”se bo vršila seja odbora pri g. štraserju. Odborniki naj se je zanesljivo udeleže. — Člani, ki še niste poravnali članarine, storite to v svojo korist čimprej. Lesno delavstvo Duplica. Na dobro in pravilno usmerjeno delavsko strokovno organizacijo se strelja od vseh strani. Na požrtvovalne in nesebične strokovničarje JSZ letijo vsi očitki nevoščljivih nasprotnikov in to z levice in desnice. Na žalost je morala »Delavska pravica« o tem že poročati, kako hud boj se je bil za obratne zaupnike v podjetju Remec. & Comp. Toda geslo: »Laiži in obrekuj, nekaj se bo že prijelo«, se je pri nas izjalovilo, članstvo JSZ se je zavedalo, kaj taki očitki želijo doseči, zato je šlo mirno preko vseh napadov. (Pravilno je znalo ceniti delo JSZ in njenih zaupnikov ter jim je izkazalo svoje zaupanje tudi za bodoče leto. Vsi plaš- l.jivci. ki so se dali vplivati terorju nasprotnikov, naj tudi svoje težnje uveljavljajo s pomočjo tistih, ki so jim dali zaupanje, da bodo tako dobro spoznali; kje je njihovo mesto, Izid volitev zaupnikov po rednem postopku je bil slednji: Leta 1937 so dobili rdeči 104 glasove, beli pa 152. Leta 1918. pa rdeči 67, glasov, beli pa 192. Razlika je za -K) glasov na obeli straneh, tako da smo mi za 40 napredovali, a rdeči nazadovali. Mi smo ponosni na tak izid. Zaupniki bodo branili vaše potrebe in pra- vice kot doslej. Razmerje zaupnikov z nameščenci je za JSZ 6. rdeči 2. Naše enotnosti ne bodo razbili ne rdeči, še manj pa zeleni. Pri volilni borbi so zeleni podprli v svojem listu rdeče. Pogumno naprej, rešitev je v nas samih! Odbor JSZ, Duplica. Viničarji Na viničarski komisiji pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je viničar Jakdb Kozar dosegel, da se mu bo izplačala vsota 1.580 din kot neplačani zaslužek in \ i-ničarsko nagrado. Nadalje se je viničarja razbremenilo, da ga ne ho še nadalje trgovec terjal za plačilo galice, kalkor ga je doslej, ker je galico po nalogu vinogradnice ge. Silili moral jemati v trgovini na upanje. Na občini Slatina Radenci sc je pretekli teden vršila viničarska komisija med viničarjem Ivanom Gredarjem in vinogradnikom (i. Drvaričem iz llrast-ja-Mote. Doseglo se je, da se je med imenovanima napravil obračun ter je dobil (»redar Ivan takoj 350 din. Tudi v tem primeru se je zgodilo tako. kakor se zgodi večkrat s strani vinogradnikov, da nimajo nikoli časa, narediti račun in službeno pogodbo z viničarjem. V pisarni Viničarske zveze sta se v minulem tednu izvršili dve poravnavi. Viničar Novak llluž dobi od vinogradnika g. Babiča iz Zg. Krapja 595 din. viničar Krajnc Jožef pa od vinogradnika iz Branoslavcev din (>(>5. Vse to navajamo predvsem zaradi tega, ker hočemo viničarjem, ki še stoje izven vrst organiziranih viničarjev, prikazati dejanske uspehe, katere so si ti in še stotine drugih viničarjev po organizaciji priborili. Viničarjem se kršijo njih naravne in zakonite pravice še tam, kjer organizacija obstoja, stokrat huje pa se godi viničarjem v krajih. kjer naša organizacija še ni razširjena. Razlika pa je ta. da imajo viničarji v krajih, kjer obstoja naša organizacija, priliko izterjati, kar jim pripada, v ostalih krajih si pa tega ne upajo zaradi nezavednosti in ‘pomanjkanja izobrazbe. V vašem interesu, tovariši viničarji, je, da stopite v organizacijo! Vprašanje družin Po nekaterih podjetjih so pričeli z akcijo, iki naj bi na videz branila delavske družine, dejansko jih pa pognala v še večjo bedo. Ta akcija naj bi bila celo versko pobarvana. 'Nekatere poročene delavke so dobile nenadoma ali odpoved ali pa migljaj, da bodo odpuščene. Ti1 ukrepi so se utemeljevali takole: Če je žena zaposlena, je doma vse v neredu, otroci nimajo potrebnega nadzorstva in vzgoje, mož je slabe volje, ker niina zadovoljive postrežbe. Ta utemeljevanj a so v resnici ttva-ževanja vredna, ker so resnična. 1 u-di mi smatramo zaposlitev poročene žene za odtujevanje družini, še več. Trdimo celo. da je to eden izmed največjih družabnih zločinov. Vprašanje pa je: Kdo je kriv, da je bila žena izrinjena iz družine in pahnjena iz svojega edino pravega prestola:* Odgovor je lahek: Sedanje gospodarske in družabne razmere. Res je tako. Povprečna družinska plača znaša od "00 do 800 din na mesec. 1 o ni dovolj niti za golo življenje družine. Zaradi teli razmer je prisiljena žena, da zapušča družino in da stopa s svojim možem vred na tiska. Da pa to zamisel čimprej izvedemo, je potrebno, da pristopijo vsi naši tovariši k tej zadrugi. S tem pozivom je bil občni zbor naših nameščencev zaključen. Stremimo za tem, da bomo v novem poslovnem letu vse misli in načrte z občnega zbora izvedli, dn to bo tudi najboljše priporočilo za našo organizacijo. delovni trg, da tudi ona služi, žalostno je, tla ne gre pri tem za to, da bi zaslužila oba skupaj toliko, da bi mogla živeti s svojo družino človeka dostojno življenje, ampak da bi si mogla ohraniti le golo življenje. Kdor bi hotel reševati Družinsko vprašanje tako, da bi pričel z odpuščanjem oženjenih delavk, tiaj upošteva, da je eksistenčni minimum za štiričlansko družino mesečno 1.600 din. To je pravi ključ za reševanje družinskega vprašanja. Ta ključ se ujema tudi s splošnim krščanskim načelom, da je namreč potrebno za krščansko življenje gotovo blagostanje. Še bolj je pa potrebno za krščansko življenje družine. Ta nauk, katerega pa žal prav nič ne upošteva ne tako imenovana materialistična niti talko imenovana krščanska družba, hi moral biti izhodišče za vse akcije, iki se tičejo tudi duhovnega izboljšanja človeštva. Naše geslo je bilo vedno in je še danes: Najvišja naloga krščanske družbe, zlasti pa tudi tistih podjetnikov, ki hočejo veljati za krščanske, je, da ustvarimo pogoje, da bodo mogli ljudje krščansko živeti. Vse druge akcije bodo zgrešile svoj namen in bodo človeštvu, zlasti pa družinam v škodo. Talko reševanje vprašanja delavskih družin, kot so ga pričeli drugod, pa odločno odklanjamo. Naj bodo vsi, katerih se tiče, prepričani, da bodo naleteli na enodušen in oster odpor. Za delavsko skupnost Po naših krajih »Delavstvo naj opušča vse, kar ga razdvaja, in stori vse, kar ga združuje«... (Resolucija občnega zbora JSZ leta 1957.) Že pred leti, ko se je začel kazati poguben vpliv vedno večjega razdora med delavstvom, je Jugoslov. strokovna zveza poskusila ustvariti ož je. sodelovanje med idejno različnimi strokovnimi organizacijami, la poskus, kakor še tudi mnogi poznejši, je ostal zaradi nerazumevanja pri mnogih delavskih voditeljih zastonj. Ne nameravamo razmišljati, kakšen bi bil danes delavski položaj, ko bi se ti poskusi pred leti uresničili. Pogled, na današnjo stvarnost nas sili, da skušamo vsaj danes, ko leži pred nami nešteto primerov usodnosti delavslke razbitosti, popraviti zamujeno in rešiti delavsko gibanje pred grozečim polomom. V sak resnično delavsko misleč člo-veik se mora danes zamisliti. Pred njim vstajajo najvažnejša vprašanja, namreč: 1. kako izboljšati tvarin položaj delavskega stanu, in 2. kako ohraniti delavskemu gibanju za vsak razvoj prepotrebno svobodo. Tvarni položaj delavstva so reševale strokovne organizacije doslej nesmotrno, brez načrta, kakor so pač nanesle razmere. Pokazalo se je. da kljub resničnim naporom v tej smeri doslej delavstvo ni doživelo uspehov. Leto za letom se mora umikati vedno večji premoči velikega kapitala. Socialna zakonodaja postaja neučinkovita. Delavske organizacije naj začno enotno delati, da obvarujejo in dosežejo stvarno izvajanje socialne zakonodaje, obenem pa naj po načrtu začno delati za utrditev delavskega položaja v posameznih panogah industrije in obrti. -Proti vedno huje nastopajočemu velikemu kapitalu se bo delavstvo moglo braniti le z močnimi, enotno nastopajočimi strokovnimi organizacijami. Ne smemo si prikrivati, da so delavslke organizacije zaradi medsebojnih nasprotovanj in izigravanj same veliko knive pri poslabšanju delavskega položaja. Razbitost delavskega gibanja je v naj-večjo korist kapitalistične reakcije. Da popravimo zamujeno, morajo strokovne organizacije nasproti velikemu kapitalu postaviti svojo organizirano moč glede strokovnih in življenjskih vprašanj enotno. I o bo tudi edina pot. da se delavstvo reši razbijačev in parazitov, ki danes silijo v delavske vrste in slabijo njihovo odpornost. Že pred leti smo predlagali, naj delavske organizacije ustvarijo skupen strokovni svet, ki bo ob potrebnih prilikah vodil in enotno usmerjal borbo delavskih organizacij glede vseh važnih strokovnih in gospodarskih vprašanj. Danes to ponovno poudarjamo, to pa tem bolj, ker vsa znamenja kažejo, da je prav zadnji čas, če hočemo rešiti delavstvo gospodarske in moralne propasti, v katero drvi. Krščansko socialistično delavstvo si bo z vsemi silami prizadevalo, da ustvari to za delavstvo življenjsko potrebno ustanovo. Z jaoanjem svoje strokovne organizacije bo izražalo svojo delavsko zavest in voljo preko vseh, ki jim je delavsko gibanje danes morda še špekulacija in nekako torišče za njihov vsakdanji kruh. -—ar. f Tov. Lavrinc Janez V soboto J1), januarja je v tovarni »šešir« v Škofji Loki na vozu črnega diamanta izdihnil svojo iztrpinčeno dušo tovariš Lavrinc Janez. Rodil se je tov. Janez, na Javorniku pod Sv. Joštom, umrl je star 54 let. Vse svoje življenje je bil industrijski delavec. Dolgo vrsto let je bil zaposlen v znanih kovinarskih tovarnah Dona-witz na Gornjem Avstrijskem; zatem se je štiri leta vlačil po raznih frontah. Po končani svetovni moriji je bil delno zaposlen v lesni industriji. Dolgo dobo je služboval tudi v tovarni »še-šir« pri napornem delu v zunanji partiji, 'kjer ga je končno doletela prerana smrt. kot delavec je bil izredno marljiv, kar so mu priznavali vsi predpostavljeni. kot zaveden delavec in krščanski socialist pa je bil večkrat deležen nemilosti. Od obstoja organizacije JSZ v tovarni »šešir« pa do svoje smrti se je udeleževal prav vseh sestankov, po zadnjem. ki se je vršil pretekli teden, je karal tiste, ki se ga niso udeležili. Vedno se je zanimal za podvige skupinskega odbora. S svojo prirojeno dobro voljo in razumevanjem ni nikoli pokazal malodušja, niti ne tedaj, ko je naša velika družina preživljala najtežje trenutke v borbi za svoj obstanek. Vse svoje življenje je ostal zvest katoličan. odkritosrčen in preprost. Na mrtvaškem odru ga je krasil naš znak: križ. kladivo, delo in molitev, /.a slovo iz njegovega posvetnega domovanja so mu tovariši pevci iz naše skupine za- Ob stotem zasedanju Društva narodov .Na stoto zasedanje se je zbralo Društvo narodov pretekli teden. To bi moralo pomeniti važen dogodek v mednarodnem življenju. Pa ni bilo stoto zborovanje nič več važno. Stoti jubilej se je praznoval tako kot praznujejo obletnice bolniki, ki imajo le še skromno upanje na svoje ozdravljenje. Po dvajsetih letih — leta I1>I8. 8. januarja je predsednik Amerike Wilson napovedal n jegovo ustanovitev — leži Društvo narodov na bolniški postelji popolnoma onemoglo, da bi moglo še kakorkoli poseči odločilno v mednarodne odnošaje. Društvo bi moralo reševati vprašanje hudega pregan janja Židov v Romuniji, pa je bilo edino ugodno, odložiti to vprašanje. Društvo bi moralo reševati vprašanje pomoči kitajski, katero so Japonci zasedli iže v ogromnem obsegu. Za Atoesinijo so bile sklenjene vsaj skromne sankcije, za japonsko osvajanje tudi takih skromnih ukrepov ni bilo več mogoče doseči. Vse, kar so Kitajci mogli doseči, je bilo to, da je Društvo narodov pozvalo države, naj nudijo čim večjo moralno in materialno pomoč Kitajcem. Kaj bo z Društvom narodov? Tudi o tem si navzoči delegati niso upali odkrito razpravljati. Velike države niso odločene, da bi vodile to mednarodno ustanovo brez sodelovanja fašističnih držav. To bi vodilo v razcepljen je vsega sveta v dva sovražna tabora, pravijo s skrbjo konservativni Angleži, ki si še nikakor nočejo priznati, da ti sovražni tabori pač so, čeprav .še ne do konca vidni, ker male države izigravajo interese velikih, igrajo nevtralnost, skrivajo svoje prave želje in prirejajo skrivnostna potovanja na levo in na desno. Tako se ni razpravljalo niti o reformi te ustanove, niti o nje razhodu, vsak je s-voje slabo mnenje o zdravju tega bolnika skrival zase, da ne bi padlo v svet še hujše razočaranje, kot danes teži že itak vse države, ki vedo, da je edina rešitev Evrope v miru. Za tesno združitev vseh držav, (ki iskreno hočejo mir in so za vzajemno okrepitev Društva, čeprav brez sodelovanja fašističnih držav, so govorili zastopniki Rusi- je. Francije, Španije, Češkoslovaške in kitajske. Anglija pa stoji sumljivo ob strani in računa, če ne 'bi bilo bolje /a njen imperij, da prepusti fašističnim željam prosto pot proti Rusiji in Srednji Evropi. Močna konservativna struja, ki je zadnji čas merodajna za angleško nedoločno politiko, se trudi za vsako ceno sprijazniti se z italijansko in nemško napadalnostjo ter jo skušati usmeriti tako, da ne bo ogražala angleških interesov. Ker se vse to vrši pod plaščem tajnosti, zato taka negotovost tem huje vpliva na nejasnost mednarodnega položaja. Angleška opozicija stalno zahteva jasnih linij, zahteva razjasnitev predvsem glede Društva narodov in glede vzajemne varnosti miru, ki naj se v okviru te ustanove brezpogojno zaščiti. Ob priliki tega zadnjega zasedanja je angleška opozicija zahtevala. da naj se nastopi proti Japonski z »najostrejšimi, pozitivnimi ukrepi«, da se poskusi, ako je Društvo narodov še življenja zmožno. Negotovost, ki jo v prvi vrsti povzroča nedoločna in zagonetna zunanja politika angleških konservativcev, je omajala zaupanje v Društvo narodov in naravnost prisilila predvsem manjše države. da se brigajo za svojo varnost na lastno pest in ne zaupajo več nikakemu vzajemnemu, skupnemu obrambnemu nastopu Dovolj so grenka spoznanja o neiskrenosti vzajemne pomoči, ki ni mogla obraniti Mandžurije pred Japonci, Abesiuije pred Italijani in Španije pred skupnim nastopom Italije in Nemčije. ‘Seveda, obenem: napade zdaj interes ene velesile in omogoči ostalim, da se uma/k-nejo, ko vendar dobro vidi, da bo vsak branil le svoje. Tako slavi že mnogo uspelih napadov in se veseli razbitosti, ki vlada med demokratičnimi in na pol demokratičnimi državami. Vso Evropo je spravil v negotovost. Negotovost, ki plava nad Evropo ob jubileju stotega zborovanja, daje malo veselega upanja za bodočnost. Zgradba iPoljska stoji hladno računajoče ob strani. Švica ne zaupa več v svojo neodvisnost pod zaščito Društva narodov in se hoče otresti obveznosti, katere ji predpisujejo statuti. Belgija. Nizozemska in skandinavske države se boje, da ne bi postale žrtev brezobzirnih napadov s strani fašističnih držav, ako izpolnijo svoje naloge, ki jim jih nalagajo Statuti Društva narodov glede sankcij in oborožene pomoči proti napadalcem. Računajo, tla bi velike sile pač zahtevale, da podpro z oboroženo silo nastop proti napadalcem, ne bi pa našle same zaščite pri velesilah, ako bi maščevanje padlo nanje. Zato se te države boije obvez, ki jim jih nalaga ženevska ustanova, zaščite bi jim pa morda ne mogla nuditi. Češkoslovaška in Avstrija sta ravno tako v težkem položaju. Ali bi Francija bila dovolj močna, da ščiti Češkoslovaško, če bi bila ogrožena Anglija je zaenkrat zavzela stališče. da ne bi napovedala vojne Nemči ji, ako se »Anschlufi« izvrši tako, da bi narodni socialisti lepega dne dobili nadmoč v Avstriji s tem, da bi prevzeli oblast po vseh organizacijah domovinske fronte in se pokazali kot večina. Nilkdo ne bi danes branil poljskega koridorja, če bi bile ogrožene njegove meje. Cela vrsta je težav. Slabost Društva narodov, propadanje načela vzajemne pomoči pred napadalcem, daje novega poguma fašističnim silam, da so vedno odločnejše v svojih zahtevah. Zadnje spremembe v nemški državi, umaknitev Blomberga. upokojitve generalov, prevzem najvažnejših vojaških mest po samih voditeljih liit-lerizma Tako pomeni stoto zborovanje onemoglega Društva narodov resen opomin vsem miroljubnim državam. Resen opomin še posebno malim narodom, okrog katerih se pletejo daljnosežni dogodki, ne da bi mogli danes kaj vplivati na njihovo' smer. Resen opomin vsemu delovnemu ljudstvu, Iki le tu in tam more še kaj vplivati na te dogodke, pa bo vendar moralo plačevati najtežji davek za sklenjene ‘kupčije. PRISTOPI V ZADRUGO »DELAVSKA TISKARNA«! peli »Blagor mu«. Za križem so trije tovariši nesli venec z našim znakom v sredi in z napisom »Strokovna skupina JSZ Šk. Loka — sotrpinu v slovo«. Šest tovarišev nosačev in 'šest spremljevalcev je sprejelo zemske ostanke tovariša Janeza in razvil se je dolg sprevod; pred krsto vsi tovariši in tovarišice, za krsto pa njegova številna družina, bratje in sestre, znani borci za delavske pravice.^ Za njimi celotno osebje pisarne »šešir« z ravnateljem g. kmetičem. Ob odprtem grobu mu je spregovoril v slovo tov. Pestotnik. Tovariši pevci pa so mu zapeli žalostinko »Človek glej!« ko smo se poslovili od Tebe, dragi tovariš Janez, se nam je zdelo, kakor da se je odtrgal en člen v naiši močni verigi: sklenili srno, da nam boš vzor pri vršenju naših dolžnosti do tovarišev in skupnosti. Tebi pa ob slovesu: Počivaj v miru v rodni zemlji! Vrhnika Žrtev dela. Dne 5. februarja se je smrtno ponesrečil naš tovariš Crabel-šek ob razkladanju hlodov pri tvrdki M. Tomšič. Bil je v prvih vrstah organizacije, dober tovariš in zaveden delavec. Celje Odpovedi pri VVestnu. Zadnje tedne je bilo odpovedano številnim delavcem pri Westnu. Med njimi so nekateri, ki so bili pri podjetju že nad deset let. Za vzrok navaja podjetje pomanjkanje dela, javnost pa sodi, da tiči za tem nekaj drugega. Kakor znano, pri Westnu ni močne organizacije: v kolikor so organizirani, je to le peščica, ki v strokovnem oziru nič ali le malo pomeni. Gotovo pa bo delavstvo organizacijo še krvavo potrebovalo, četudi je sedaj zelo preplašeno. Odpuščenci sedaj ne vedo, kam bi se zatekli. Do božiča so delali še čezure, danes so pa na cesti. »Miklova Zala«. Ne pomnimo, da bi katera igra imela toliko privlačnosti, kot ta, ki so jo igrali člani in prijatelji naše organizacije. Igro bomo ponovili v nedeljo 13. februarja ob 4 po-pold ne. Pri Stermeckiju je bilo odpovedano dvema našima članicama, ki ju je pa potem podjetje spet vzelo nazaj. Obenem je še na intervencijo zaupnice povišal prejemke na posamezne komade. -Sploh je treba povedati, da prevladuje mnenje, da je lastnik sani do delavstva boljši, kot so nekateri predpostavljeni v delavnicah, ki čestokrat povzročajo različne nerodnosti. Člani KDM imajo v soboto 12. febr. zvečer tamburaško vajo. Mizarji pri Vehovarju so imeli volitve zaupnikov. Izvoljena sta bila dva zaupnika, enemu od teh dveh pa je podjetje tri dni zatem odpovedalo. O tem bomo še poročali. Kimske Toplice Tako napredujejo zeleni! Lani so dobili zelenci pri nas 2 zaupnika, JSZ pa tudi 2. Letos se je stvar preobrnila. JSZ je dobila 59 glasov, ZZD pa 17 in tako niti zadostnega količnika za enega zaupnika. Izvoljeni so bili vsi štirje zaupniki J.SZ. — Naše delavstvo je zdravo in kmalu spozna pravo pot! Iz centrale še vedno je nekaj skupin, ki niso toliko dosledne, da bi nam na naše opomine vsaj odgovorile, kaj je z obračunom Delavskih koledarčkov. Danes snio že sredi februarja in zato ni vseeno, kdaj se račun za koledarčke poravna. Še enkrat pozivamo prizadete skupine, da vrnejo neprodane koledarčke do 15. februarja. Pozneje koledarčkov ne bomo več sprejeli, ampak bomo tudi zamudnikom vpisali v njihovo breme celoten znesek koledarčkov, ki jih niso vrnili. Odbornike in člane prosimo, da zadevo takoj urede. Delavstvo v bogu V nekem rudniku blizu Glasgova na škotskem je nastal v rovu požar. Da se ne bi ogenj razširil, so morali rov zazidati. 30 delavcev je zgorelo. Število brezposelnih je v Združenih državah naraslo že na 1(2,000.000. Voditelj .st^j- /■ - rvy^a n i/ a c i j Levvs zahteva, da izda vlada 5 milijone dolarjev za nova javna dela. da ddbijo brezposelni zaslužek. Za spremembo pravil Bratovske skladnice Razgled po svetu Delavske strokovne organizacije, ki imajo organizirano rudarsko delavstvo, iso se posvetovale o novih pravilih za Bratovske skladnice in so po temeljiti razpravi o določbah novih pravil Bratovske skladnice in poročilu delavske delegacije, ki je sodelovala na anketi o teh pravilih, soglasno ugotovile: 1. Da so razne govorice, kakor tudi časopisna poročila, češ da je besedilo sprememb pravil Bratovske skladnice sprejeto soglasno, popolnoma brez podlage, marveč da so 2. zastopniki delavstva in Delavske zbornice najodločneje nastopili proti poslabšanju določb glede varovanja članstva in postopanja z ne-zgodniki (§§ 50. in 82. sedanjih pravil) ter zahtevali, da morajo ostati dosedanje pravice neokrnjene. Nadalje je bilo sklenjeno, da naj se čionprej izvrši intervencija pri ministru za socialno politiko in narodno zdravje ter naj se naprosi: 1. Da z finančnim zakonom za leto 1938./39. popravi krivico, ki se je zgodila rudarskemu delavstvu in v ta namen predloži naslednjo odredbo za uvrstitev v finančni zakon: »V pravilih Bratovske skladnice z dne 30. decembra 1937 se razveljavljajo: a) odstavek 5. § 82. ter b) v § 50. lit. 3. zadnji stavek, ki> se glasi: Na ta način zamore član varovati svoje pravice, plačujoč pristojbino za tretjino časa svojega vračunljivega članstva, katerega želi varovati, a v posebno utemeljenih primerih zamore glavni upravni odbor reduciranim delavcem podaljšati ta rok na polovico tega časa.« 2. Za nameščence brat. skladnic naj se s predhodnimi odnosno pre-vedbenimi odredbami zasigura obvarovanje vseh doslej pridobljenih pravic \talko glede plač, položaja, kakor pokojnin. Strokovne organizacije so pooblastile načelstvo II. skupine rudarske zadruge, naj zastopa pri tej intervenciji tudi strokovne organizacije. Delavska zbornica pa bo podprla to intervencijo s pismenimi vlogami na ministrstvo za šume in rude in na druga merodajna mesta. Naše skupine polagajo račune Brdo. Dne 26. januarja je imela skupina opekarskega delavstva volitve obr. zaupnikov. Volitve so se vršile po skrajšanem postopku. Izvolili smo štiri zaupnike in smo se na svoji prvi seji, katere se je udeležil tudi zastopnik podjetja g. Verderber in strok, tajnik Peter Lombardo, razgovorili o nadaljnjem delu v tekočem letu. Izvoljeni zaupniki so naslednji: glavni zaupnik Mihelčič Jakob, Brdo; Trček Anton, Kozarje; Jankovič Anton, Vič; Prezelj Iv., Brdo. Namestniki: Acetto Stanko, Brdo; Snoj Silvo, Kozarje; Jarc Franc, Stranska vas; Mrdjen Viktor, Brdo. Domžale. V ponedeljek 31. januarja se je vršil tretji redni občni zbor Strokovne skupine kemičnega delavstva JSZ v Domžalah, ki se ga je delavstvo polnoštevilno udeležilo. Iz poročila odbora srno posneli, da je bilo vse delo precej težavno. Vendar pa smo kljub temu želi tudi znatne uspehe. Kratka je doba obstoja naše skupine, pa so za nami že zelo težke borbe, ki so zahtevale tudi precej žrtev. Posebno delavstvo tovarne Medič-Zankl je moralo preživeti zelo težke preskušnje, ki so v delavstvu ubile vso odpornost ter si ni moglo uveljaviti niti svojih zakonitih pravic, ki se še danes v tem podjetju ne izvajajo. Namen toga dopisa 'ni, da bi podrobno raziskovali vse vzroke, ki so v glavnem ovirali naše delo. Potrebno pa je, da resno razmišljamo o vseh zunanjih ter notranjih vplivih, ki delavstvo raizdvajajo ter mu jemljejo vso odpornost v težki borbi za vsakdanji kruli in uveljavljenje svojih človeških pravic. — Tovariši, pokažimo v vsem svojem javnem in zasebnem življenju, da smo vredni udje človeške družbe. Stojmo budno na stralži za svoje pravice, ki nam po božji in človeški postavi pripadajo prav tako, kot vsem drugim slojem! Če borno hodili to pot, upajmo, da tudi v bodoče uspehi ne bodo izostali. Roman »Brezposelni« bomo nada-iili spet v prihodnji številki. (Dejanska GLASILO PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA L.1IU1STVA Izhaja vsak četrtek popol