P:»tr.iru pavšalirana!
Štev. 8 Izhaja vsako soboto. Novo mesto, 'dne 23. julija 1921. Posamezna številka K 160 Leto I.
Naročnina mesečno 5 kron. Za inozemstvo se računa naročnina dvojno. - Pismenim vprašanjem znamko za odgovor. — Vse pošiljatve na naslov lista „Sedanjost“.
SEDANJOST
Oglasi: V-2 strani K 750’—, V* K 380-—, 7s K 200-—. Manjši oglasi po 4 K petit-vrsta. Pri večkratnem oglaševanju popust. Mali oglasi beseda 1 K, debelo tisk. 2 K.
Oolilci občine Šmihel-Stopiče!
Naši škrinjici ste druga in zadnja!
24. julija vsi na volišče! "TKS Poraz domačih in belgrajskih centralistov naj zapečati popolna zmaga SLS in Kmetske zveze.
Spomin v opomin!
Bilo je 1. 1915. kmalu po prvi osvoboditvi Belgrada in po zavzetju Zemuna. Belgrad — varen od topovskega obstreljevanja — je zopet oživel. Službeno sem se vrnil iz Niša. Nekaj časopisov je že začelo izhajati. Na nlici se nas je sestalo nekoliko Slovencev. Pokazali so mi „Pije-mont“, organ častnikov. V njem je bil strupen članek z naslovom „Srbija in jugoslovanska ideja“. V tem članku se je na najogabnejši način blatilo nadškofa Strossmajerja, Ljudevita Gaja in druge slavne boritelje jugoslovanstva, češ, da Srbija ne sme imeti nobenega ozira na te predhodnike, temveč mora uveljaviti izključno svojo voljo s šumadijsko pestjo — Srbija mora postati na Balkanu to, kar je Pruska v Nemčiji. Te in take misli so se razvijale v srbski javnosti prej in pozneje, vendar ne na tako odkrit in drzen način. Moji rojaki so zahtevali od mene, kot slovenskega časnikarja naj v obrambo napišem primeren članek s zahtevo avtonomije za Slovenijo. To sem tudi storil. Obrnil sem se na razne srbske liste, ki so pa vsi, kot dogovorjeni, odbili priob-čenje, ako ne spremenim zahtevo avtonomije z lažnjivo ugotovitvijo, češ. da je cela Slovenija za brezpogojno prikljnčenje pod Srbijo. Moj odgovor — kot odgovor Slovencev — torej ni izšel, ker nisem hotel izdati avtonomije ljudstva.
Ob ustanovitvi Jugoslovanskega odbora je bil v Nišu prirejen banket. Med raznimi govorniki je bil tudi dr. Laziča Markovič. ki je <— sicer ne duševni — oče sedanje centralistične nstave. On je v svojem govoru uporabil frazo * Slovenci in Hrvatje morajo priti pod Srbijo V Tu ga je prekinil ranjki Fran Supilo s klicem :. »Nikdar pod Srbijo, pač pa s Srbijo!“
Take ,irv enake epizode pridejo svojčas na vrsto itak v »Sedanjost". Sedaj jih pa navajam le v dokaz, da so vsi pošteno-misleči srbski, hrvatski in slovenski bo-ritelji za jugoslovansko idejo imeli vedno
v mislih avtonomijo ljudstva. In med nje s ponosom štejem tudi svojo malenkost. To idejo in te misli zastopam še danes kot urednik Sedanjosti". Zato mi prav malo impoairajo strupeni pogledi nekaterih liberalcev in samostojnežev in malo duhovite njihove grožnje temmanj, če ti ljudje — kot člani sokolske organizacije — ne občutijo nobene sramote, ko vidijo na svojih lepakih podpis židovske tvrdke iz nemškega Graza. Zares, svoje protinarodno in protiljudsko liberalno mišljenje niti kot Sokoli niso mogli bolje dokumentirati.
Zato mi je zelo malo mar, kako si ti ljudje, tipi iz Kersnikovih romanov, razlagajo mojo odločno borbo za ljudstvo in njegovo avtonomijo.
Žrtvoval sem svojo državno službo radi tega boja, žrtvoval svojo in svoje rodbine bodočnost, žrtvoval svoje zdravje, — ko mi vendar ni bilo treba drugo storiti kot „tuliti z volkovi"! Ne, tega nisem storil, pač pa sem se žrtvoval iz ljubezni do svojega ljudstva, za ljudstvo na katerem je ležala kot težka mora gadja zalega liberalne in samostojneške stranke. Liberalce ljudstvo že itak pozna; ž njimi je obračunalo. Zato sem s svojimi skromnimi močmi pomagal razkrinkati hinavce in — doletela me je njihova maščevalnost. Sedaj pa očitajo meni, da moj boj za ljudstvo in proti njegovim pijavkam izvira iz — maščevalnosti. Moj boj je dosleden, moj boj je boj zatiranih, boj ljudstva za — ljudstvo!
Ravno g. Matko iz Gotne vasi se še dobro spominja, ko sem avgusta meseca lanskega leta opazoval škandalozno početje samostojnežev ob volitvah v podružnico Kmetijske družbe. Kot takratni uradnik belgrajske vlade sem dobro vedel čegavo orodje so samostojneži in kakšno nalogo imajo. Zato sem svaril ljudi, naj se ne dajo zapeljati, temveč naj glasujejo za svojo SLS, ki edina iskreno zastopa in odločno brani zahteve in koristi našega ljudstva. Takrat je g. Matko napram meni trdil, češ, da SLS. ni kmetska stranka, ker je baje za ograrno, reformo v prilog turškim begom. Takrat je bila agrarna reforma še odprto vprašanje in še ni bilo določnih oblik p njej. V,endar sem mu dokazal s primeri, da je v zmoti.
Toda,_ kaj n^j rečemo danes, ko so samostojneži prodali avtonomijo Slovenije, ko sq ubili ponos kmetskega ljudstva v-r neodvisnost, ko šo glasovali za policaj-demokratarski centralizem, ko so v.korist
svojega globokega žepa (!) glasovali za turške bege in s tem kmetskemu ljudstvu naprtili skoraj dve milijardi (dva Psoč milijonov) novih davkov, ko so izdali agrarno reformo in ko še danes sede v klopeh tiste vlade, ki je pomagala v škodo ljudstva na Vidovdan do zmage — Turkom. Če samostojneška stranka po tem vsem ni protikmetska stranka, potem so dr. Kukovec, dr. Žerjav in ostali kapitalistični zagovorniki kmetskih oderuhov največji prijatelji kmeta.
Če bi bil g. Matko in ž njim enaki dosleden v svojem mišljenju glede kmetskega ljudstva, bi moral danes z menoj vred povzdigniti svarilni glas vsem volil-cem šmihel-stopiške občine: »Proč S proti-kmetsko stranko samostojnežev! Nsy nikdo ne glasuje za izdajalce avtonomije!
Proč z ljudmi, ki v liberalizmu in v protiljudski politiki trgujejo z najsvetejšimi pravicami in s svobodo ljudstva! Proč z ljudmi, ki v strankarski zaslepljenosti glasujejo za — nagobčnike!“
Toda od liberalcev in samostojnežev zastonj pričakujete doslednosti, še manj pa poštenosti in možatega priznanja svojih zmot.
Zato pa, volilci šmihel-stopiške občine, ne pozabite na vse to! Glasujte neustrašeno za može, ki Vam jih priporoča SLS in kandidatska lista Kmetske zveze. Vsaj v občini naj bo zajamčena Vaša svoboda, Vaša avtonomija, Vaša versko-nravna vzgoja. Z Vašimi glasovi pojačajte našo zahtevo, zahtevo ljudstva — za revizijo ustave! Fran Radešček.
Dopisi.
Iz Šentpetra pri Novem mestu. Zadnje čase se večkrat pojavljajo na deželni cesti v smeri od Novega mesta proti Šent-petru avtomobili, ki dirjajo z nezaslišano brzino. Ta cesta je mnogo preozka, preveč obdarjena z ovinki, pa premalo ob straneh zavarovana, da, bi mogli tu avtomobili brez velika javne nevarnosti voziti, kaj šele dirjati z nedovoljeno brzino, Pritožbe so vsestranske.’ Blagovoli prizadeta oblast v varstvo občinstva potrebno ukreniti!	,
Iz Mirne. L)ne J26. julija bo minilo sedem let. ko smo se zadnjič zbrali v novi •cerkvi Matere božje zaplaške. Marsikoga izmed romarjev iz deta 1914. je pokosila nesrečna. vojska. Napravimo . skupno za-
hvalo, kar nas je ostalo še v življenju in obhajajmo obletnico čez sedem let. Udeležimo se vsi organizirani po Marijinih družbah in Orlih, pa tudi tisti, ki še niso v teh organizacijah, vsi, prav vsi
V sprevodu odidemo skupno iz Čateža, . z godbo iz Višnje gore in z našimi zastavami. Ob 10. uri se vrši v romarski cerkvi služba božja, pri kateri ima cerkveni govor vseučiliški profesor g. dr. G. Rožman. Po sv. maši se vrši zunaj cerkve tabor, kjer nastopijo razni govorniki. Popoldne po litanijah pa nam hodo Orli pokazali svojo spretnost v telovadnih prostih vajah. Vse se vrši brez vsake vstopnine — zastonj. Opravimo božjo pot in navdušimo se spet za lepe ideale poštene krščanske organizacije! Dolenjski možje in fantje, v nedeljo 31. julija vsi na Za -'plaz! Na svidenje!
Iz Slamne vasi (Belokrajna). Že večkrat radi tatvine kaznovani Jure Brivec je bil zasačen, ko je sekal v gozdu na Smolanovcih kostanjevo protje za kože in prišel s konji ponj. Po poklicu je konjski inešetar sicer pa brezverec in liberalec (baje tudi „ komunist"), da mu ga ni para. Take-le „t,a hude" nasprotnike imamo pri nas. (Prihodnjič nam pošljite kaj o življenju v Vaši občini. Op, ured.)
Volilno gibanje.
Shod v Jurni vasi. Ker slabostojni ču-' tijo, da se jim vsled izdajalstva nad kmetskim ljudstvom izpodmičejo tla tudi v šmihelstopiški občini, so spravili skupaj vso svojo gardo iz Gotne vasi v Jurno vas. Tu sta si slabostojni poslanec Ku-
šar in pa naš kmetski poslanec Stanovnik pogledala iz oči v oči. Krepki ugovori naših volilcev so Kušarja popolnoma zbegali, da je celo uro vezal otrobe in premleval stare že stokrat zavrjene fraze. Izdajstvo slabostojnežev glede avtonomije je Kušar opravičeval z gorostasno in neumno trditvijo, da bi sicer klerikalci vstopili v vlado in glasovali za centralistično ustavo, če bi to ne storili slabo-stojneži. Stanovnik ga je temeljito zavrnil, da Jugoslovanski klub ni nikomur na prodaj. Ko je Kušar poskušal ovreči to, mn je naš poslanec Stanovnik s Kmetijskem listom v roki dokazal, da so slabo-stojneži prodali slovenskega kmeta za še večjo vsoto kot so jo prejeli — Turki. Tudi očitek „kancelparagrafa“ je slabo-stojne hudo zadel in Kušar se ni mogel izmotati iz tega prijema. Da je s tem paragrafom vezana svoboda vere in verskega prepričanja seveda slabostojnožem ni šlo v glavo. Take javne debate med nasprotniki so zelo podučne, ker našo pravično stvar še bolj pospešujejo. Shod v Jurni vasi je marsikateremu omahljivcu odprl oči, ker je sprevidel, kako so ga varali na slabostojnih shodih, kjer ni bilo naših odločnih mož. Kakor so srbski kmetje pognali iz svojega kluba garjeve volkove, tako boclo tudi slovenski kmetje obračunali s svojimi — izdajalci!
Samostojneži nam očitajo, da imamo v SLS organizirane vse stanove, dočim je baje SKS čisto kmetska stranka. Res je to, da ima SLS pod svojim okriljem vse delavno ljudstvo: v Kmetski zvezi so in ž njo upravljajo sami kmetje, v Obrtni zvezi so obrtniki in ž njo opravljajo sami
obrtnikj, v Prometni zvezi so in ž njo npravljajo sami železničarji, v Viničarski zvezi so in ž njo upravljajo sami viničarji, v Slomškovi zvezi so in žnjo upravljajo sami učitelji, itd. itd. Vse te zveze živijo med seboj v najlepši slogi in je že vnaprej izključeno vsako hujskanje enega stanu proti drugemu, ker jih veže prava krščanska ljubezen med seboj in sveta katoliška vera.
Pa poglejte sedaj v koliko je kmetska stranka samostojneška stranka. Da ne gremo predaleč, ozrimo se samo na novomeško okolico. Glavno besedo pri samo-stojnežih imajo obrtniki iz Kandije in Gotne vasi, njim v pomoč pa prihajajo tudi obrtniki in trgovci iz Novega mesta. Med temi voditelji ni niti enega pravega kmeta. Četudi bi ne videli samostojneže na delu, ki je v škodo kmetu, se vidi že po tem sestavu vodstva samostojne stranke, da to ni nikakoršna kmetska stranka.
0 Dr. VoŠryaku, o katerem se pač ne more trditi, da je kmet, piše belgrajska „Politika“, da leži pri zunanjem ministrstvu njegova prošnja za svetovalca pri kakem poslaništvu v inozemstvu. Toda zaradi svojega držanja v zbornici je bil poplačen s tem, da postane poslanik. — Tudi to so „uspehi" izdajalske politike samostoj-nežev, da je imenovan za poslanika človek, ki izdaja uradne tajnosti in ki govori neresnico. Iz tega so vidi, koliko je sa-mostojnežem mar za državo.
Za 50.000 kron si je kupil vodstvo samostojne stranke dr. Vošnjak. Računajmo sedaj, koliko so dali šele milijonarji in vojni dobičkarji Kajfež, Hajnrihar, Konda in drugi, če je že ubogi Vošnjak, ki se
flolilci šmihel-stopišhe občine! Vaša skrinjica je druga in zadnja!
Zgubljeni sin> listek.
Povest. — ČeSko napisal V. H.	(Konec.)
Doma so odprli pisma; najprej ono, naslovljeno starišem. Pismo Je vsebovalo iskreno in ganljivo priznavanje greha in prpšnjo za odpuščanje. Vsi so jokali, mati brat in sestra, celo očetu se je utrnila solza po uvelem lica. Jok jim je olajšal težko bol. Kakor bi prišel angel miru v njihovo družbo z veselim poročilom od Boga samega, da je vse v redu, tako so vsem žarela lica notranje blaženosti. Posebno stari Belik je občutil veliko zadovoljstvo, saj je vendar njegov zgubljeni sin ob svojem žalostnem koncu skesano prosil za odpuščanje in se zopet povrnil v naročje svete katoliške cerkve.
Pismo, naslovljeno na prof. Drubka. je Imelo to-le vsebino: »Gospod profesor: Slutim, da bo kroglja nocoj napravila konec mojemn življenja. Zato pišem te vrstice. Obžalujem dan, ko sem Vas prvič
videl in dopnstil svojim ušesom poslušati Vaše besede. Vi ste meni iztrgali vero in ž njo smisel in zadovoljnost življenja. Vi ste me naučili zaničevati vse čednosti, celo roditelje. Vi ste me spravili v spor z mojimi stariši. kar jih je globoko potrlo in razžalostilo. Vi ste si izmislili načrt za tatvino v gimnazijski blagajni, da tovariš Tvrdi pride do svojega denarja. Hvala Bogu, čnjte: hvala Boga. da sem bil pri tej tatvini samo sokrivec in sem v zadnjem trenutka prepustil izvršitev dejanja tatvine Vašemu obžalovanja vrednemu orodju proti njegovi in Vaši volji. Vi ste s tem postali moralni provzročitelj najinega dvoboja. Jezus Kristus je umirajoč prosil za svoje sovražnike in nas učil moliti: odpusti nam naše dolge, kakor tadi mi odpuščamo svojim dolžnikom. Ali razumete Kristovo vzneienost? Tudi jaz Vam odpuščam. To storim v nadi. da bo Bog tudi meni mi* lo«tljiv. Umiraje Vat rotim: Gospod prof. nehajte z Vašim hadičevim delovanjem
kot Sokol in liberalec in ne uničujte tistih, katere so Vam stariši zaupali za vzgojo! Z Bogom! Bog naj se Vas usmili!“
Belik je ob koncu pisma pomenljivo pogledal na svojo ženo. Ona je prikimala v znamenje, da razume.
„Ali naj odpošljemo pismo ?“ je vprašala.
*Seveda“, — je odgovoril mož, —
*tako se bo marsikaterega sina moglo obvarovati pohujšanja, starišem pa bomo prihranili žalost in bol. ki smo jo pretrpeli. Storimo to takoj, čim ga prepišem."
Jaroslav Belik je imel lep pogreb. IZ' ražali so starišem sožalje, ki je pa niso potrebovali. Za pogrebom so šli z olajšanim srcem.
In prof. Drubek? Besnel je še bolj, s tem pa je ravno zgubil vsak vpliv in ugled. Na svoji vesti je imel marsikaj. Tudi se mnogo govorilo o njegovi krivici radi smrti Tvrdega in Belika.
poteguje za službo, moral plačati tako vsoto. Prediio pa je vse te preplačal, je moral Paslč globoko seči v žep finančnega ministra, saj sam „Kmetijski list" pravi, da je njim Pasič več plačal kot — Turkom. Ni čudno torej, če je v „Ekomu“ zmanjkalo 400.000 kron. To malenkost se Že nagradi. Da pa imajo samostojneži malhe brez dna, tega pa nikdo ni vedel.
Za 390.000 kron so hoteli samostojneži oslepariti siromašne srbske kmetijske zadruge pri galici. To je javno izjavil pred-seduik srbskih kmet, zadrug. Za koliko pa so osleparili samostojneži slovenskega kmeta z ustavo in drugače, pa je številka preogromna.
Tedenske novice.
Katoliški shod se vrši v Novem mestu 14. in 15. avgusta. Glavni pripravljalni odbor in njegovi odseki že delujejo. Shod se bo vršil ob vsakem vremenu. Priprave so zelo obširne, ker se pričakuje obilna udeležba katoliškega ljudstva s posebnimi vlaki, na vozovih in peš. V nedeljo bodo zborovali odseki, v ponedeljek pa bo glavno zborovanje. Upauio, da dotlej ozdravi tudi naš dieni voditelj dr. Korošec in pride na naše zborovanje. Pripravljajte se pridno, ker 14. in 15. avgusta bodo naši dnevi! — Gg. organisti naj se priučijo sledeče pesmi: Mašno iz Cec. str. 5, I. izd.; Ti o Marija, Cec.; Daj mi vredno, počastiti, O preblaga, o premila.'obedve v Slava Brezni.; Strmite nebesa, Bože pravde, Lepa naša domovina in če mogoče naštudirati: V 5st.Bog. 1915: Je mrak končan. Skupna vaja eno uro pred slavnostjo v Kapiteljnu.
Gg. duhovniki, pozor! 2. avgusta ob 2. uri pop. bo pri oo. frančiškanih sestanek duhovnikov v svrho točnejšega dogovora o novomeškem katoliškem shodu.
Današnja številka je posvečena volitvam v občini Šmihel—Stopiče, kar naj cenj. naročniki blagohotno vzamejo na znanje. Zato je moralo mnogo gradiva izostati.
.,Sedanjost" se vedno bolj uveljavlja s svojim izrazito ljudskim, versko-nravnim in avto-nomističaim programom. Kot besni se zaganjajo vanjo nasprotniki. Toda število njenih naročnikov stalno narašča. To razveseljivo dejstvo, daje število naročnikov „Sedaiyo8ti“ že v kratkem času poldrugega meseca doseglo število plaČiyočih naračnikov „Doleiy. Novic", hodi v posebno zadoščenje vsem cenj. podpornikom „Sedanjosti“. Tudi krog prispe-valcev za tiskovni Bklad se vebno bolj množi. Z ozirom na to se že delajo priprave, da se oblika listu čimprej poveča in tako usposobi, da bo vsestransko odgovarjal svoj] nalogi. Prosimo nadaljnih podpor in prispevkov. Vsem darovalcem Bog plačaj!
Pritisk, ki ga vrle novomeški liberalci in njihovi samostojneži oa trgovce in obrtnike gre tako daleč, da zabranjujejo inseriranje v našem listu in zahtevajo odpast pri Orlib včla-iyenega osobja. Za enkrat zadostuj opomin, da bi moglo qjih izzivanje roditi tak odpor, ki ga morda vendar , ne žele. Sicer si pa naj nikar ne domiilji^^jo, da je od njih odvisen obstoj Orla in „8edaiyo»ti“.
Amer. Slovenec, ki izbija v Jolietu 111., na dveh Dieslih beleži, da je v Novem mestu začela izhajati .Sedanjost* ter ji ieli mnogo sreče v boju za vero in narod.
Naša poslanca gg. Brodar, načelnik KZ in Stanovnik sta priredila v nedeljo dne 17. t. m. lepo uspele shode v Šmihelu, na Potovrhu, v Stopičih in v Jurni vasi. V izčrpnih govorih sta pojasnila položaj, obsodila izdajalsko politiko samostojnežev ter pozvala zborovalce na vztrajno agitacijo za naše kandidate. Zborovalci so z burnim odobravanjem sledili govornikovim izvajanjem. Navzoči nasprotniki se na naših shodih kljub pozivu niso priglasili za besedo. Razpoloženje za naše kandidate je med volilci izborno. — Volilei šmibel-stopiške občine, 24. t. m. oddajte svoje kroglice v drugo in zadnjo skrinjico!
Srb o ustavi. Jovan Banjanin, član Jugoslovanskega odbora, piše v „Slobod. Tribuni1*, da se je samo s spletkarjenjem, kupovanjem in barantanjem dosegla večina za ustavo. Revizija ustave prehaja v politično borbo. S sprejetjem take in na ta način sprejete ustave se poostraje notranje razmerje in ovira državna ureditev. Parlamentarna opozici ja ima moralno pravico in podlago v boju za revizijo ustave, da sc napravi konec samovolji nazadnjaštva, rušenju parlamentarizma in svobode. — Ugotavljamo, da g. J. Banjanin ni — klerikalec.
Neokusna vestnost. Pod tem naslovom piše „Slobodna Tribuna", da seje v zbornici „neki slovenski kmetijee Majcen" ojunačil in obtožil poslanca MoskovljeviČa, češ, da je oh prihodu regenta v zbornico sedel,, a Jovanovič, daje držal roke na hrbtu. S takim ovadu-štvom sc ne pospešuje dinastičnost in lojalnost. Tako „S1. Tribuna", mi pa vprašamo, kako se strinjajo samostojueŽi s takim ^delom za ljudstvo" svojih poslancev, ki niso bili poslani v zbornico za — policaje.
Strankarsko-politično manifestacijo za ustavo so priredili v Oseku nekateri Sokoli v kroju. „S1. Tribuna" obsoja to manifestacijo in pravi, da se s tem ne služi jugoslovanski ideji, o kateri v sprejeti ustavi ni uiti sledu.
Hlapčevstvo. Tisti, ki so prej poljubljali bič dunajske čifutarije, se ne morejo niti v spremenjenih razmerah odvaditi upogibanju hrbtenice. Hlapčevstvo si ustvarja vedno malike kot Harlekin v vlogi kralja. V Kranjn so „modri" občinski svetovalci izbrali za častnega meščana — ne morda dr. Korošca ali dr. Trum-biča — ampak — PašiČa. Kogar hočejo bogovi uničiti ga udaryo s slepoto.
August Matthey aus Graz, seveda nemški Žid, je liferant „ državotvornega in narodnega jugoslovanskega" Sokola. Kdor ne veruje, naj pogleda na lepake in srečke te „patr\jotične“ organizacije. Heil!
Novomeško orlovsko okroije ima 3. sejo okrožnega sveta v nedelo dne 24. t. m. točno ob 9. uri dopoldan. — Okrožni odbor, kakor tudi odsekovni predsednik in načelniki so dolžni udeležiti se se je. Ob tqj priliki se vrši tudi seja okrožnega vaditeljskega zbora. — Bog živi!	Predsednik.
Občni zbor Podpornega društva za učence na novomeški yhmaziji se bo vršil dne 25. julija ob 6. uri pop. v gimnazijski posvetovalnici. Vabyo se vsi člani in podporniki dršutva, da se občnega zbora mnogobrojno udeleže.
Jo*. Wester m. p., t. č. načelnik.
Novomeško katoliško 4ijaštvo priredi od 28. do' 31 • j“lya t. L socialni teč^j v Semiču v Be-likrajiri. Kot predavatelji so povabljeni najboljši strokovnjaki. Na tečiy je vabtfeno vse naše katoliško dijaštvo. Udeleženci s Dolenjske naj pridejo 28. t. m. z vlakom, ki pride v Semič ob 10. uri, ker se popoldne predavanja že začno.
Novomeško katoliško dijaštvo.
Umrl je v Vavti vasi g. Josip Dular, mlinar, posestnik itd., oče g. Josipa Dularja, ravnatelja Gospodarske zveze. Bil je obče spoštovan mož. Užaloščeni rodbini naše iskreno sožalje! N. v m. p.!	*
Toča je v soboto ponoči napravila v-vinogradih na Trški gori ponekod dokaj občutno škodo. Splošno se sodi, da jc četrtina pridelka uničena.
Novomeški župan gosp. Kozmau si je pri ogledovanju po toči prizadetih vinogradov v Trški gori izvinil nogo.
Našla se je ženska ročna torbica z nekoliko denarjem in žepno nro. Dobi se pri župnem uradu št. Peter.
Za zvonove v podružni cerkvi na Sevnici so darovali naslednji rojaki v Ameriki: Jan. Urbančič 3 dol., Bon Alojzij 2 dol., Bon Marija 2 dol., po 1 dol.. Toni Zore, Lud. Bon, Janez Selak, Jan. Kočevar, Mihael Gorše in Endi Eget; po ;>0 cent.: Jožef Komlauc in J. Kordan ; skupaj 14 dolarjev. Denar je prejel lg. Urbančič, posestnik na Sevnici, ki se v imenu sosedov darovalcem najlepše zahvaljuje. Amer. slov. časopisje, zlasti „Glas Naroda1, se naproša za ponatis.
Zaplenitev cerkvene zastave. V šmarjeti jc samostojneški župan Povšc zaplenil s pomočjo orožnikov cerkveno zastavo, ki je bila v zvoniku razobešena skupno z drugimi zastavami ob priliki cerkvenega „žegnanja“. To se je zgodilo pod pretvezo, da so stare cerkvene barve (rdeče-bcla) protidržavne barve, ker spominjajo na nesrečno našo Koroško. Ker se cerkvene zastave poleg slovenske in pa-pežke razobešajo ob slovesnih prilikah raz vseh zvonikov katoliških božjih hramov in ni politična oblast nikdar posegala vmes, je jasno, da imamo opraviti tu samo s samovoljo protiverske in proticerkvene samostojniške stranke katere zastopniki so iz sovraštva proti cerkvi in veri izzvali in dosegli zloglasni .kaucel-paragraf1- v centralistični ustavi. Rdeče-bela cerkvena zastava je vihrala tudi raz zvonika kapiteljske cerkve na državni praznik in nikdo se ni spotikal nad tem, ker zato ni nobenega pravnega vzroka. Samostojneži so s tem dokazali, da so ne samo proticerkveni in protiverski element, temveč da delajo celo v nasprotju z državnimi interesi, ker proglašu-jejo za protidržavno zastavo cerkvene barve pod pretvezo sličnosti z barvami zasužnenje Koroške, katere se naše država ni nikdar odrekla. Iz golega sovraštva napram cerkvi so samostojneži zatajili ceh'> naše nesrečne koroške brate, iz golega sovraštva napram cerkvi so izdali avtonomno slovenskega ljudstva in iz golega sovraštva napram veri in cerkvi prodajajo koristi kmetskega ljudstva kapitalističnemu režimu! — Zaničevanje in prokletstvo izdajalcem! — Dolžnost politične oblasti pa je, da najstro^je kaznuje župana Povšeta radi očevidne zlorabe javne oblasti.
Ali ni to oderuštvo? Kaj pa? To, da mesarji klavno živino po ceni kupujejo, meso pa prav drago prodajajo. Še danes ponekod sekajo goveje in telečje po 28 K kilo, četudi kupujejo teleta po 12—14 K, goveje morda pa par kron dražje. — Če n. pr. mesar telečje 12 K dračje seka, kakor je kupil, ali ni to oderuško? Pa to se dogaja! Čojeno, da je okrajno glavarstvo Krško Jza ves svoj politični okraj določilo mesarjem enotne cene. Ali bi ne kilo kaj takega potrebno tudi v novomeškem glavarstvu ? Prosimo, prosimo ntyno!
Stanovanjske razmere v Novem mestu. Sicer je v splošnem povsod več ali mai\j občutno
pomanjkanje stanovanj. Pač posledica povojnih razmer in neznosne draginje stavbenega materijala. Toda te posledice, vsaj v Novem mestu, ne občutijo tisti, ki imajo intimne prijateljske zveze z mestno kliko. Vzemimo za primer samo mestno hišo ob drevoredu, ki je bila zgrajena v prvi vrsti za sodnike okrožnega sodišča v Novem mestu. V II. nadstropju imate dve vdovi stanovanje 8 sob. Odvetnikova vdova ima v Ljubljani hišo, druga pa trguje z bratom, pri katerem bi lahko stanovala, ker ima kot samec celo raj do sob na razpolago. V I. nadstropju stanuje viš. sodni svetnik s starisi v treh sobah, dočim ima notar za 3 osebe kar pet sob. G. prof. dr. Serko, ki ima službo v Ljubljani in ki stanuje v pritličju te hiše, sploh nima pravice do dveh stanovanj. Notar je dobil stanovanje po bivšem predsedniku Žmavcu le pod pogojem, da to stanovanje takoj odstopi novemu predsedniku okrožnega sodišča. Ker pa novi predsednik slučajno ne trobi v rog mestne klike, je g. župan slep in gluh za vse stvarne razloge, dočim si je g. notar kot kandidat znal pridobiti župana na svojo stran. V prihodnjih številkah posvetimo vso svojo pozornost tem razmeram.
Poklicani faktorji javna morale kje ste? V
Novem mestu in najbližji okolici se gode nerodnosti pri kopanju, (la se človek nohote vpraša: Kje pa smo? Mladoletne, štirinajst, petnajstlletne deklice se pode po Krki z enakovrednimi tovariši, med raznimi medklici, pogovori, vpitjem in vriščem, ko sq te tega naveličajo, ti hodijo po javnih potih, vpričo otrok v svojih na pol prirejenih kopalnih oblekah. — Kaj ne, tudi napredek: Zdravo!	Novo meščan.
Jetika je najbolj razširjena ljudska bolezen. Vsak olikan človek mora vedeti rajvažnejše o jetiki. Slovenski Specialist za pljučne bolezni dr. Pečnik nam podaja v svoji knjigi „Jetika“ kratko jedernato sliko o jetiki, kako nastane in kako se dandanes zdravi. Knjiga je izšla v založbi knigavne Gričar & Leskovšek v Celju, dobi se pa tudi v drugih knjigarnah v Jugoslaviji. Cena izvodu 8 K. s poštnino K 8’80.
Listnica. Dopisniku iz Prečne: Brez podpisa v koš ! — B. Rom, Chicago: Naročnina plačana do konca avgusta prihodnjega leta.
V •	«...	.
Ameriški novičar.
Raznoterosti. — Evropske države dolgnjejo Ameriki nič manje kot 321 rai-
Volilci šmihel-stopiške občine: Naša skrinjica je druga in zadnja! TKI
ljard 300 milijonov kron. Od tega odpada na Srbijo 7 miljard 50 miljonov kron. Ubogo ljudstvo, ki bo plačevalo vse to! — Wilson. bivši ameriški predsednik, je postal odvetnik. — Društvo sv. Ane je priredilo v tem mesecu veliko veselico v Jolietu v proslavo svoje 20 letnice. — Po protialkoholnem zakonu so bili obsojeni v Jolietu naši rojaki Janez Jontes, Anton Blatnik in Jernej Eljaž na globo na 100 tisoč kron globe, ker se je prinih našlo vino in žganje. Radi iste stvari je dobil 30 dni zapora Peter Skorič. — „Am. Slov.“ pravi, da so delavske razmere v Ameriki zelo neugodne. — zvonone v Podzemlju je poslano 362 dolarjev in dodatne darove tudi v Adlešice. Pridno se nabira tudi za zvonove v Starem trgu pri Ložu. — Ju-goslatv Relief v Chicagu se je razšel. V Sloveniji je svoj čas poslal 1013 zabojev. Blago je bilo razdeljeno po vseh krajih Slovenije, le v Novem mestu o tem nikdo ničesar ne ve.
Slovenske gospodinje zelo pogrešajo Kolinske kavine izdelke, ki so znani kot prvovrsten domač izdelek.
V domovino so se vrnili. Na zlato poroko svojih starišev so vrnili iz Amerike v Polhov Gradec duhovnika Janez in Jožef Trobec ter njuni sestri Ivanka in Marija. V njihovi družbi sta dopotovala tudi Rev. dr. Jan. Seliška in gdč. Apolo-nišja Solnce. — V Rim in potem na kratek dopust v domovino pride Rev. Josip Polak škofijski tajnik v Great Fallu.
Poročeni. V Forest Citj Pa. Alojzij Markelj z Rezo Brvar. — V Lorrainu O. Jos. Škrjanec z Rožo Samec in Leopold Škapin z Antonijo Debevec.
Umrli so: V Sheboyganu Wis. Viktor Pukljak. — V Witt Ul, Terezija Skrbinek. — V Ely Minn. Franc Kromar iz Ribnice. Zapušča vdovo z ' enim otrokom. — V Clevelandu Anton Kovačič, Janez Mrvar, Josepina Nadrah, Eranc Kuhar iz Ravne (Štaj.), Jera Levstvik iz Stavče pri Ribnici. — V Calumet Mick. se je v rudniku smrtno ponesrečil Nikolaj Vranešič. — V Lovelu Ariz. je lokomotiva raztrgala Frača Sedlarja iz Bučke. — V Brewster Ohio KarolLevstik iz Otove pri Ribnici. — V Leadville Colo. Marko Žlogar. — V Butte Mont. Janez Vertin iv Osojnika pri Semiču. Istotam so fantje v pretepn ubili Franca Germa iz Novega mesta.
Koliko je vreden denar ?	20.	julija
ameriški dolar .	.	K	156-—
francoski frank	.	„	12-20
Funt šterlingov	.	„	555
nemška marka.	.	„	211
romunski lei .	.	„	—•—
laška lira .	.	.	„	7-22
čehoslovaška krona	„	2 07
avstrijska krona	.	„	—-20
Čeho-slovaške krone, Lire, Marke čvrste. Dolar pada, nem. av. krone slabe.
Razširjajte naš list in prispevajte v njegov tiskovni sklad!
2*
s pohištvom se da v najem Naslov v upravuištvu t. 1.
Gostilno
v najem
v Novem mestu ali v njega okolici prevzame izurjena gostilničarka in izborna kuharica — Ponudbe na upravništvo „Sedanjosti“
Tiskarna — Knjigarna Knjicjoveznica
J.Krajec nasl.
Novo mesto se priporoča.
Gospodarska Zveza
centrala za skupni nakup v Ljubljani
' , ’ > . ■ ■
I Podružnica v Novem mestu I
ima v zalogi vse špecerijsko in koloni-jalno blago, izvrstno domačo svinjsko mast, razna umetna gnojila, žveplo za trte, galico, cement, lahki bencin itd. 'Dospela je nova pošiljatev superfosfata (gnojila za ajdo)
 —■"■            T'11 1 ■ ■■■■      
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Radipšček
g/K** POZOR!
Kdor reflektira na najcenejšo reklamo in anonce, naj se obrne na:
Leopold Majntinger
protokol, anončni in reklamni zavod
mKi »hebmes“
Ljubljana, Zgor. Šiška 89,
V.'.! ' i-l
Tiska J. Krajec naBl. 'v^ovem mestu.
r