48 1-2 KRONIKA
izvirno znanstveno delo UDK 712.23(497.4 Snežnik)
prejeto: 13. 3. 2000
Marko Dobrilovič
univ. dipl. ing. agronomije. Vlada Republike Slovenije, Brdo - protokolarni servis
SI-4000 Kranj, Predoslje 39
Park Snežnik
IZVLEČEK
Začetki parkovnega urejanja okolice gradu Snežnik sodijo v obdobje Sctiönburg Waldenburgov.
Parkovna zasnova je v osnovi elektična, saj združuje parkovne elemente značilne za krajinska slog
(skupine dreves, posamična drevesa, tratne in vodne ploskve) ter renesanso (strižena visoka drevnina,
gabrov rondo, členjenost zelenjavnega parterja...), pojavlja pa se tudi eksotizem - izraz mode tedanjega
časa. Po prvi svetovni vojni je park pričel zaraščati gozd, spremenila pa se je tudi namembnost nekaterih
zemljišč. Mnogo elementov parkovne ureditve je še vidnih in lahko predstavljajo izhodišče za nove
oblikovalske rešitve. >
SUMMARY
THE SNEŽNIK CASTLE PARK
The beginnings of park arranging of the surrounding of the Snežnik castle belong in the period of
the Schönburgs-Waldenburgs. The park conception is in its base eclectic as it merges park elements
typical for the landscape style (groups of trees, individual trees, grass and water surfaces) and the
renaissance (cut into shape high trees, beech tree circular, linking of the vegetable ground ...). Also
occuring is exotism - an expression of the then fashion. After the First World War the forest began to
overgrow the park and the purpose of plots of ground changed. Many elements of the park
arrangement can still be seen and can serve as a starting-point for new forming solutions.
Ključne besede: grad Snežnik, parkovno urejanje, krajinska arhitektura, zgodovinski pregled
V graščinskem kompleksu Snežnik tvorijo na-
ravne prvine, stavbna arhitektura, parkovna zasno-
va in kmetijska raba krajinsko podobo izjemne
vrednosti. Iz današnje podobe celotnega prostora
lahko prepoznamo različna časovna obdobja, kar
daje temu kulturnemu in naravnemu spomeniku
pomembno zgodovinsko pričevalnost in enkrat-
nost. Le malo je na slovenskem podobnih prime-
rov združevanja naravnega s kulturnim, pretek-
lega s sedanjim.
Pregled dokumentacije
Za obdobje do 18. stoletja so arhivski viri o
parku redki. Eden prvih opisov graščine in njene
okolice je Valvasorjeva Slava Vojvodine Kranjske iz
leta 1689.
Od srede 18. stoletja dalje je ohranjenega več
gradiva, ki se nanaša na grajski park (terezjanski
kataster (1748-1756), jožefinski kataster (1785-1790)
in franciscejski kataster). Slednji, iz leta 1823, zelo
natančno prikazuje podobo snežniškega gospostva.
To je hkrati tudi prvi načrt posesti (katastrska
mapa izdelana v merilu 1:2880, kjer je park ozna-
čen s svežo zeleno barvo), ki skupaj z stavbnim
protokolom opredeli namembnost vseh sestavnih
delov tedanje snežniške posesti. Nadalje nam poda
podatke o parcelah vse do leta 1850 Stara zem-
129
KRONIKA
MARKO DOBRILOVIČ: PARK SNEŽNIK, 129-135
■J
20OO
Ijiška knjiga, ki od leta 1869 dalje vsebuje tudi ko-
pijo katastrske mape reambuliranega katastra.
Za leto 1882 zasledimo načrt posestva Snežnik,
ki nam prikazuje skupaj z Izkazom o spremembah
spremenjeno stanje zemljišča.
V Arhivu Republike Slovenije zasledimo v se-
znamu načrtov pod poglavjem Situacijski načrti -
kraji v Sloveniji, tri karte s prilogami, ki se nana-
šajo na snežniško gospoščino:
- Gospostvo Snežnik, razmejitev z gospostvom
Ribnica,
- Gospostvo Snežnik, sporna meja z gospost-
vom Ribnica,
- Snežnik, gozdovi občine Dane.
Najbolj izčrpen vir pri proučevanju snežniške
poseti je gotovo graščinski fond graščine Snežnik,
ki se nahaja v Arhivu Republike Slovenije in še ni
v celoti urejen. V fondu je pomembno delo Hein-
richa Schollmayer Lichtenberga: Schneeberg und
Dynasten von Schönburg.
Iz leta 1925 je ohranjen talni načrt Območje
gradu in parka, ki natančno prikazuje celotno par-
kovno ureditev, predvsem pa grajene vrtne prvine.
Stanje parka po drugi svetovni vojni jasno pri-
kazuje aerofoto posnetek Geološkega zavoda Lju-
bljana iz leta 1954, v zadnjem desetletju pa lahko
spremljamo preobrazbo snežniškega parka s po-
močjo cikličnih snemanj in topografskega načrta,
ki je bil izdelan v letu 1993.
Zgodovinski razvoj parka
Obdobje pred Schönburg Waldenburgi
Park, kot ga prostorsko dojemamo danes, je
nastal med leti 1853 in 1915 vendar so tudi po letu
1915 potekala določena dela, ki pa koncepta par-
kovne ureditve niso spreminjala. Pred tem obdob-
jem je bila okolica gradu uporabnega značaja. Prvi
prikaz ureditve gradu predstavlja Valvasorjeva
grafika, kjer je razviden manjši ograjen vrt, na-
menjen pridelovanju zelenjave, tako da o pojavu
renesančnega vrta tu ne moremo govoriti.
Snežnik. J. V Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Grain, Laybach 1689, XI. Buch, 512
(foto Marko Zaplatil).
130
>
>
2000
KRONIKA
MARKO DOBRILOVIČ: PARK SNEŽNIK, 129-135
Snežnik je bil že v času Lichtenbergov, še bolj
pa pozneje, ko je bil v stečaju, zelo zanemarjen.
Celotna posest je bila v zelo slabem stanju, kar
poudarja tudi fidejkomisna listina, ki označuje ce-
lotno posest kot zanemarjeno in propadlo. Podobo
tedanjega prostora prikazuje načrt, ki se nahaja v
SchoUmayerjevi kroniki. Iz načrta je razviden
stavbni fond v neposredni okolici gradu.
Obdobje Schönburg Waldenburgov
Snežniško posest je leta 1853 kupil knez Otto
Schönburg-Waldenburg in sledilo je obdobje veli-
kih sprememb. Kakšna je bila podoba posesti pred
nakupom nam izpričuje Schollmayer v svoji kro-
niki:
"Na pašnih površinah najdemo mnogo na dan
priliajajočega Icamna in slcalnih gmot, masovno se
pojavljajo pleveli, osat in brinovo grmovje. Živina
pomuli vsako travico. Tu in tam najdemo tako
imenovano ogrado, z živo mejo obdan košček
zemlje, ki je poljedelsko obdelan in izkoriščen. Vse
ostalo Uči na stepo ali puščavo.Taka je bila slika
okolice Snežnika in princ Jurij se je takoj odločil
na teh zanemarjenih površinah narediti angleški
naravni park, ki bo lepo prehajal v naravni gozd.
Ta naloga pa ni bila rešljiva na kratek rok."
Park je nastajal postopoma in preudarno. Last-
ninska neenotnost zemljišča, obremenjenega s
služnostnimi pravicami, je bila prva večja ovira za
postavitev parka. Problem so rešili z odkupi in
zamenjavami (1853-63, 1915), služnostne pravice
pa so bile odpravljene s patentom leta 1853.
Na zahodni strani je park segal do pobočja nad
mitnico, nato se je meja spustila do izvira Malega
Obrha in ob potoku do glavnega mosta. Park se je
na severni strani nad potokom odpiral proti vasi j
Šmarata, kjer se je z veduto na cerkev svete Mar- j
jete tudi končal. I
Na prostoru pred gradom so organsko speljane i
poti obdajale tri tratne ploskve, ki so bile zasajene
z eksotami. Tu so rasli oreškar, rdeča bukev, ciga-
rovec, divji kostanj, nagnoj, kalina, brogovita, rdeči
dren, španski bezeg, skobotovec, japonski javor in
številne paciprese. Ob glavni poti na grad so po-
sadili številne mlade bukve in jih spletli v mrežo,
ki je tvorila zanimivo rastlinsko ograjo.
Levo od glavne poti se še danes nahaja grajska
vrtnarija z zelenjavnim vrtom. Vrt je imel geo-
metrijsko zasnovo. Celota je bila enakomerno čle-
njena na deset razdelkov obrobljenih s peščenimi
potmi in špalirji stebelnih vrtnic, ki so bile prava
snežniška posebnost. Zaradi pogostih pozeb je bilo
potrebno nasade stebelnih vrtnic pogosto obnav-
ljati.
Načrt snežniškega parka iz leta 1925, Arhiv Slo-
venije.
V sklopu vrtnarije so istočasno z ostalimi novo-
gradnjami postavili stekleni salon - zajtrkovalnico,
ki pa so ga v začetku leta 1870 podrli in zidani del
objekta namenili za delavnico mizarja in kolarja.
Ob zelenjavnem vrtu se še danes nahaja štiri-
redni lipov drevored. Krošnje dreves so bile obli-
kovane, pod njimi pa je tekla široka peščena pot,
ki je obiskovalca popeljala do gabrovega rondoja,
opremljenega z mizo in klopmi.
Pot se je od rondoja nadaljevala po hrastovem
drevoredu globlje v park. Ta drevored je v prvi
polovici leta 1890 zasadil snežniški gozdar Franc
Irovec. Na koncu drevoreda je hrastov log, ki pa
ga danes na žalost močno prerašča samosevna
smreka. V tem delu najdemo eno najlepših kra-
jinskih prizorišč - izvir Malega Obrha. Naravna
ohranjenost tega prostora z obiljem vodnih poja-
vov in vegetacijska raznolikost tvorijo čudovito
krajinsko prizorišče.
V neposredni bližini je stala glažuta, ki je go-
tovo nastala v povezavi z javorniškimi glažutami
ob koncu 16. stoletja. Za potrebe glažute so v
bližnjih gozdovih kuhali oglje. Na desnem bregu
Malega Obrha, kmalu pod izvirom in v bližini
šrange, je bila postavljena grajska žaga. Da bi
zagotovili zadostno količino vode za pogon žage,
so na tem delu zajezili potok. Deli jezu so vidni še
danes.
Poleg drevoreda proti mitnici so v snežniškem
parku še: hrastov drevored v smeri vasi Šmarata,
kostanjev drevored ob poti na grad, slivov dre-
vored na pobočju nad vrtnarijo in javorjev dre-
vored nad gozdarsko šolo.
131
12 KRONIKA
MARKO DOBRILOVIČ: PARK SNEŽNIK, 129-135
48
zooo
Maja leta 1884 je Schollmayer zasadil omenjeni
hrastov drevored in v istem letu še hrastov log v
severnem delu parka. Na obrobju tega prostora, na
terasi nad Malim Obrhom, so postavili manjši
razgledni paviljon s prijetno veduto na Loško do-
lino. Danes je od paviljona ohranjen samo beton-
ski parapet.
Ničelni kamen, od katerega so bile izmerjene vse
ceste na Snežniku (foto Š. Habič).
Vse poti na snežniškem posestvu so bile
kilometrirane. Na vsakih 200 metrov so postavili
mejnik - distančni kamen, ki je označeval od-
daljenost od ničelne točke v stotinah metrov. Ni-
čelna točka vseh teh cest in poti se je nahajala pri
vhodu v park in je bila označena z enostavnim
kamnom na katerem je bila oznaka "O". Mati
princa Hermana, princesa Luiza je 7. septembra
1910 svojega sina presenetila s spomenikom, ki je
v novembru istega leta nadomestil preprost ka-
men. Ta spomenik je iz domačega kamna izdelal
starotrški kamnosek Lekan. Današnji ničelni ka-
men je rekonstrukcija originala, ki je nekoliko
poškodovan shranjen v grajski kleti.
Kip Diane rimske boginje lova (foto S. Habič).
V parku stoji poleg ničelnega kamna še kip
Diane. Princ Herman jo je kupil v Salzburgu in jo
maja 1913 prinesel na Snežnik. Za postavitev kipa
je izbral majhno jaso ob robu smrekovega gozda.
V letu 1913 so park ponovno razširili. Z lastniki
iz vasi Šmarata so graščinske travnike "Senčina" in
"Velika loka" zamenjali s travnikom, ki je mejil na
park. Leta 1914 so pričeli z urejanjem tega dela
parka. Izpeljali so nove poti in pričeli ograjevati
park z žičnato ograjo. Začetek prve svetovne vojne
je preprečil nadaljevanje del, ki tudi kasneje niso
bila nikoli dokončana.
V povojnem obdobju je začel snežniški park
zaraščati gozd. Hitro rastoče smreke so se vrasle
med posamezna drevesa in prerasle hrastove loge.
Delež travnih površin se je tako močno zmanjšal,
spremenila pa se je tudi raba prostora, ki je iz
reprezentačne prešla v utilitarno.
Krajinsko-arhitekturne značilnosti parka
V 19. in v začetku 20. stoletja je vrtno-ar-
hitekturno oblikovanje v Evropi doživljalo korenite
spremembe. V vrtni umetnosti je to obdobje, ko je
ustvarjalna domiselnost slabela. Nove ureditve so
132
>
KRONIKA
20O0
MARKO DOBRILOVIČ: PARK SNEŽNIK, 129-135
nastajale po že znanih načelih oblikovanja s tem,
da so dodajali vrtnim ureditvam slogovne prvine
iz preteklih dob, zlasti iz renesanse in klasičnega
obdobja. To je obdobje novega klasicizma, elekti-
cizma in nove romantike.
Celotna vrtna tvornost v tem obdobju ni raz-
vila novega sloga, pač pa je samo združevala po-
samezne elemente iz različnih obdobij. Se posebno
priljubljena je postala uporaba cvetličnih motivov
in različnih vzorcev cvetja. To je tudi obdobje, ko
se je začel svet prostorsko povezovati in z razvo-
jem cestnih in rečnih povezav se je mobilnost ljudi
in blaga hitro povečevala. Uvajanje tujih rastlin-
skih vrst iz različnih delov sveta je postalo prava
moda, ki je preplavila celotno Evropo in segla tudi
do nas. Tako so nastali prvi botanični parki (Brdo
pri Kranju, Dol pri Ljubljani, Ljubljanski botanični
vrt..). Pogosto so z novimi nasadi eksot prekrili že
obstoječo vrtno ureditev. Mnoge renesančne in
baročne zasnove so za vedno izginile.
Oblikovne značilnosti parka
V tem času je nastal tudi snežniški park. Park
je oblikovan po načelih značilnih za to časovno
obdobje. V parku sta uporabljena dva načina
oblikovanja. Prevladuje organski, ki vsebuje prvine
krajinskega sloga in geometrijski, ki vnaša v park
določene vrtne elemente značilne za renesanso.
Park je v svojem bistvu elektičen, kar je pač odraz
dobe v kateri je nastal. V njem se združujejo
naravne prvine (gozd, kraški vodni pojavi, skalne
gmote) z oblikovanimi (drevoredi, živice, gaji, trat-
ne ploskve, vrtna plastika..). Izredno premišljen
poseg v naravno substanco se kaže predvsem z
uporabo avtohtonih vrst, z ohranjanjem starega že
formiranega drevja, dosajevanjem z istimi dreves-
nimi vrstami in zadržano razporeditvijo poti in
ostalih grajenih prvin.
Park z gradom se umešča v širši prostor, za ka-
terega je značilna izrazita sestavljenost krajinske
zgradbe: gozdno zaledje kot prevladujoče naravno
ozadje, kmetijska izraba s pestro členjenimi pasa-
stimi vzorci njiv, prostrano travinje z drevesnimi
gručami in živicami, obilje vodnih pojavov z ob-
vodno tipiko in bogata naselbinska dediščina.
Grad, postavljen na veliko skalno gmoto in z
barvno in teksturno homogenim gozdnim ozadjem
tvori z belino fasade dominanto ne samo v merilu
parka, temveč tudi v širšem prostoru.
Osnovni namen pri oblikovanju je bil vzpo-
staviti kontrast med prostranimi ploskvami (vodne,
travne) in volumni visoke vegetacije. Kontrast med
volumnom in ploskvijo je hkrati tudi kontrast med
nosilci svetlih tonov (travne in vodne ploskve) ter
temnimi toni (vegetacijske prvine).
Drevesa kot nosilci prostornin se pojavljajo v
različnih oblikah. Združeni v gruče se pojavljajo v
hrastovem logu pri izviru Malega Obrha in proti
vasi Šmarata, kot linije v drevoredih (hrastov,
lipov, javorjev, slivov) ali kot točke (posamezna
drevesa).
Kostanjev drevored pred gradom (foto Mirko
Kambič).
]ez ob žagi, (risba Marko Dobrilovič).
Poleg travnih površin se kot ploskev pojavljajo
še vodne površine (potoka Mali Obrh in Brezno z
izviroma, jezero ob izviru Brezna in pred gradom,
zajezitev Malega Obrha pri žagi ter izliv Brezna v
Mali Obrh.
Izjemne percepcijske vrednosti je tudi jezero
pod gradom, ki nastane ob letnih visokih vodah in
ustvarja vodno zrcalo v katerem je viden grad z
obdajajoče vegetacijo. Pomemben arhitekturni ele-
ment so tudi mostovi, predvsem troločen kamniti
most čez potok Mali Obrh v Šmarati, ki z bližnjo
cerkvijo sv. Marjete ustvarja skladen ambient.
133
12 KRONIKA
MARKO DOBRILOVIČ: PARK SNEŽNIK, 129-135
48
lOOO
Parkovni program
Programsko je bil park izredno bogat. Poleg
drevoredov, logov, vodnih pojavov (jezero, potok,
izvir), striženih živic, gabrovega rondoja, nasadov
trajnic, kolekcije tujerodnega rastlinja, prostranih
travnih površin za sprehajanje in posedanje, se-
dežnih programov, vrtne plastike, paviljona, vrt-
narije, mitnice, šrange in mostov, je bilo v parku
tudi strelišče in kasneje strelska dvorana, zunanje
kopališče, odprta maneža z žrebčarno, številne ja-
halne poti in obore za žrebeta, ameriška ledenica,
knežji kotiček, leta 1905 pa je park dobil celo raz-
svetljavo.
Kronološki pregled
1853: - knez Otto Viktor Schönburg Waldenburg
kupi posestvo.
1853: - odpravljene so služnostne pravice kmetov,
kar je pogoj za načrtno urejanje parka:
- pogozditev višje ležečih travnikov z
borovcem in smreko,
- parkovno urejanje pašnikov,
- nasadili so plantažo sliv in pričeli
pridobivati znamenito snežniško slivovko.
1859-1860: - podrejo stara gospodarska poslopja
razen sodišča (kasneje stanovanje kočijaža),
- zgradijo dostopno cesto na grad,
- zasadijo velik zelenjavni vrt,
- izdelajo balinišče (poleg zelenjavnega
vrta).
1860-1864: - zgradijo nova gospodarska poslopja,
- zgradijo steklenjak z zajtrkovalnico.
1864-1870: - zgradijo parno žago na mestu
nekdanje smodnišnice.
1870: - ustanovijo jahalno šolo,
- podrli so zajtrkovalnico.
1870-1880: - zgradijo grajševko, mitnico in
stareognice.
1878: - parna žaga pogori.
1880: - obnovili so notranji in zunanji most ter ga
prekrili s kamnitimi ploščami.
1883-1884: - očistijo ribnik in studenec in z
nasipom dvignejo nivo vode, izdelajo
črpalko in vodovodno napeljavo,
- izdelajo klet v bližini studenca.
1884: - na severnem koncu proti vasi Šmarata je
Schollmayer zasadil hrastov gaj in hrastov
drevored,
- opustijo gozdarski rastlinjak (Zagradne
njive),
- Zagradne njive spremenijo v pašnik za
konje in postavijo obore,
- ustanovijo žrebčarno,
- grajski most prekrijejo s pergolo.
1886: - izdelajo vhodna vrata v cvinger, ki
povežejo park z notranjim dvoriščem.
1890: - gozdar Franc Irovec zasadi hrastov
drevored vzdolž ceste proti mitnici.
1894: - na mestu nekdanje parne žage ustanovijo
tovarno lesnega kisa.
1895: - postavijo lesene skednje s slamnato streho.
1903: - ukinejo žrebčarno,
- razširijo park.
1904: - na poglobljenem mestu Obrha zgradijo
letno kopališče.
1905: - park dobi razsvetljavo,
- zgradijo strelsko dvorano,
- podrejo stari most in zgradijo novega.
1906: - prestavijo mitnico na današnje mesto.
1907: - povečajo strelsko dvorano,
- pričnejo z izgradnjo telefonske napeljave.
1908: - zgradijo gozdarsko upravo,
- v leseni kleti dogradijo knežji kotiček.
1909: - v park postavijo telovadne naprave.
1910: - v park postavijo nulti kamen.
1913: - zgradijo novo parno žago na mestu, kjer
se je že nahajala,
- postavijo kip Diane,
- v novembru precej povečajo park.
1914: - izdelajo garažo.
1915: - uredijo nove parkovne poti,
- pričnejo z ograjevanjem parka.
Park danes
' Nekdanja podoba parka se je z odhodom
Schönburgov s Snežnika pričela počasi izgubljati.
Največjo škodo je povzročila samosevna smreka, ki
se je močno vrasla v park in zabrisala čistost par-
kovne zasnove. Porušila je razmerje med odprtim
in zaprtim prostorom in zmanjšala transparentnost
parka. Gozdna meja se je pomaknila ružje v park
in ga s tem fizično zmanjšala. Bujna rast obvodne
vegetacije je izločila vodo kot bistven element v
parku, tako da danes le slutimo njeno prisotnost.
Travne površine so z neustrezno rabo (ekstenzivna
paša bikonov) ekološko in oblikovno degradirane.
Škodo so utrpeli tudi grajski drevoredi, saj po njih
poteka glavni transport lesa iz okoliških gozdov.
Težka mehanizacija je zahtevala dodatno utrje-
vanje poti, ki so se kaj kmalu spremenile v ma-
kadamske ceste, kar je drevorede močno razvred-
notilo. Storjenih je bilo veliko napak, vendar kljub
zabrisani parkovni zasnovi, je park, predvsem za
radovedne obiskovalce, še vedno zanimiv. Tako
lahko iščemo podobo nekdanjega parka v odkri-
vanju ostankov nekdanjih parkovnih elementov,
še posebno pa je zanimivo raziskovanje jahalnih
poti, ki obiskovalca privedejo do čudovitih gozd-
nih prizorišč.
134
>
>
KRONIKA
lOOO
MARKO DOBRILOVIČ: PARK SNEŽNIK, 129-135
Z namenom ohraniti kulturno krajinski prostor
graščinskega kompleksa Snežnik je bilo celotno
območje leta 1987 razglašeno za naravno zname-
nitost in kulturni spomenik. Z razglasitvijo so bili
podani tudi pogoji upravljanja s celotnim pro-
storom snežniške posesti, ki naj bi varovali celotno
območje (širše in ožje) s posebnim varstvenim
režimom.
VIRI IN LITERATURA
Tabela fidejkomisa Otta Viktorja pl. Schönburg
Waldenburga.: Graščinski fond graščine Snežnik,
knjiga 8, Arhiv Republike Slovenije
Odlok o razglasitvi graščinskega kompleksa za na-
ravno znamenitost in kulturni spomenik: Ur. 1.
SRS, št. 1-16. 1987, s. 51-53
Babic, P. et al.. Strokovne podlage varstva naravne
in kulturne dediščine za izdelavo ureditvenega
načrta za graščinski kompleks Snežnik, občina
Cerknica. Ljubljanski regionalni zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1994
Ogrin, D.: Vrtna umetnost sveta.. Ljubljana 1993,
400s. Evropski tokovi vrtne umetnosti in njihovi
odmevi v Sloveniji.
V: Parki-umetnost oblikovanja prostora (1992).
1:17-25. Ljubljana
Schollmayer, H..- Schneeberg und Dynasten von
Schönburg., Hallestain, 1923, Graščinski fond
graščine Snežnik (Arhiv Republike Slovenije)
Beymappe im ganzen maafs zur gemeinde Ko-
sarche, seet I., IL, III., IV.
Franciscejski kataster. Katastrska občina: Kozarišče,
leto: 1823, merilo 1:2880, okno: št 2, ime parcele:
Schneeberg Herrschaft), Arhiv Republike Slove-
nije
Alphabetisches verzeichnies der grund eigen-
thumer der gemeinde Kosarsche, p. 14, Arhiv
Republike Slovenije
Dobrilovič Marko, Vrhunc Polona: Priprava smer-
nic za konservatorski načrt, graščinski park
Snežnik, Ljubljanski regionalni zavod za varstvo
naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1995
Korespondenca, Graščinski fond graščine Snežnik,
škatla 10, Arhiv Republike Slovenije
ZUSAMMENFASSUNG
Der Park Schneeberg
Die ersten Versuche, die Umgebung von Schloß
Schneeberg (Snežnik) herzurichten, waren utili-
tären Charakters. Die ersten, die mit der Park-
gestaltung begannen, waren die Schönburg-
Waldenburg. Vor ihnen war der Schneeberger
Besitz stark verkommen. Durch Kauf und Tausch
gelang es ihnen, den Besitz zu arrondieren, um mit
der Herrichtung eines Parks zu beginnen. Im Jahre
1885 legten sie die ersten Alleen an (Kastanien-,
Linden-, Pflaumen-, Eschenallee). Außer den Alleen
pflanzten sie auch zwei Eichenhaine an (bei der
Quelle des Mali Obrh und beim Dorf Šmarata). Die
Parkanlagen umfaßten neben den Alleen und
Hainen auch Parkwege, Wasserelemente (Bach,
See, Deich, Wasserquelle), ein Glashaus mit Früh-
stückssalon, ferner ein Freibad, eine Schießhalle, ein
Weißbuchenrondeau mit Sitzelementen, einen Eis-
keller, einen Fohlenstall, ein Pavillon auf der
Terrasse, eine Statue der Diana, einen denk-
malartigen "Nuller-Stein" (Nullpunkt aller Straßen).
Im seinem Stil spiegelt der Park die Ent-
stehungszeit wider. Renaissanceelemente (beschnit-
tene Lindenallee, Weißbuchenrondeau, Gemüse-
parterre...) ergänzen den Parkkern, der den Cha-
rakter eines Landschaftparks besitzt (Haine, Rasen-
und Wasserflächen ...). Hauptzweck der Parkanlage
bestand darin, das Gestaltete mit dem Natürlichen
zu verbinden, was durch zusätzliche Anpflanzung
derselben Pflanzenart, durch Verwendung von
autochthonen Pflanzen und Erhaltung der be-
stehenden bereits formierten Bäume erreicht
wurde. Nach dem Ersten Weltkrieg begann der
Park sein ursprüngliches Bild zu verlieren. Durch
Wildwachs verwucherte er zunehmend. Infolge des
Baus von Schotterstraßen begannen die Alleen zu
verkommen, Rasenflächen wurden in Weiden
umgewandelt. Im Jahre 1987 wurde der Park samt
Schloß zur Natursehenswürdigkeit und zum
Kulturdenkmal erklärt. Viele Elemente der Park-
anlagen sind noch heute sichtbar und stellen fol-
glich einen Ausgangspunkt für die künftige Park-
gestaltung dar.
135