LETO VII. • ŠT. 2 • 20. JUNIJ 1990	CENA: 5 DINARJEV
Avgust Zavernik, predsednik lenarške vlade

Avgust Zavernik prihaja iz vrst nove generacije. Je član Socialdemokratske stranke, po izobrazbi diplomirani inženir varstva pri delu. Obiskali smo ga prve dni njegovega mandata, ko se je šele pripravljal na novo funkcijo. Kakšni so načrti lenarškega predsednika izvršnega sveta, je bilo vprašanje, ki nas je seveda najbolj zanimalo.
Kot glavne naloge so rešitev gospodarstva z delničarstvom in podjetništvom, z družinskimi kmetijami in turizmom, ki bi temeljil na privatni lastnini. Tu je jasno še ekologija in zmanjšanje števila zaposlenih v upravnih organih.
»Lenarškim podjetjem je treba pomagati, da ne pridejo v stečaj. Vemo, da ni malo takih, ki jim grozi ta skrajni korak, koliko pa jih je dejansko, in kako daleč so
že zabredla v nelikvidnosti, tega izvršni svet ne ve, ker direktorji ne dajejo podatkov. Mi se ne moremo vmešavati v notranjo politiko podjetja, niti jim ne moremo vsiljevati našega načina reševanja njihovih težav. Skušali bomo seveda pomagati, izdelati načrte, posredujemo lahko even-tuelne partnerje in sofinancerje, tako domače kot tuje, poleg tega smo posredniki med republiško vlado in lenarškim gospodarstvom. Vse to pa lahko storimo le, če dobimo podatke o finančnem, socialnem in proizvodnem stanju neke firme,« je dejal Avgust Zavernik, ki meni, da gospodarstvo še niti ni pripravljeno na zdrave ekonomske odnose v družbi. »Še zmeraj bi radi vse zastonj, normalno pa je, da je za posojilo potrebno odšteti tudi nekaj obresti in če so te ugodne, moramo ponudbo z odprtimi ro-
kami sprejeti.« Lenarško področje ima malo velikih voda, zato čez poletje in ob daljših sušnih obdobjih nastanejo velike težave s kanalizacijo. »Nujno moramo nabaviti čistilne naprave, saj nekatere kmetije sploh nimajo greznic. Žal, prostorskega planiranja v prejšnjih časih, kot vemo, skorajda ni bilo.«
Največji poudarek bodo namenili razvoju kmetijstva. »Iskali bomo vsemogoče rešitve, ker denarja ni, — prispevna stopnja za razvoj kmetijstva je namreč prihajala od dobička osebnega dohodka, tega pa ni, zato so naše blagajne prazne. Morda bomo kako uredili z denarjem, ki ga zdaj damo za vojsko, koristnejši bi bil v kmetijstvu,« je še zaključil Avgust Zavernik.
Senka Ilec


preberite
KAKO DO TELEFONA V VOLIČINI?
CENE DOKUPA POKOJNINSKE DOBE
KAJ SE JE DOGAJALO LETA 1945 V HRASTOVCU?
NOVO V: Benediktu, Cerkvenjaku, Lenartu, Žerjavcih
ČLANI IZVRŠNEGA SVETA BODO NEPROFESIONALCI
PREDSTAVLJAMO ČLANE IZVRŠNRGA SVETA
Lenart je dobil tudi podpredsednika izvršnega sveta, to je Edo Zorko, diplomirani ekonomist, ki bo svoje delo tako kot predsednik opravljal profesionalno. Člani vlade bodo neprofe-sionalci, izvoljeni pa so bili vsi predlagani kandidati: diplomirani veterinar Franc Breznik in inženir agronomije Marjan Čuček. ki bosta skrbela za kmetijstvo, socialni delavec Josip Lukač bo skrbel za družbene dejavnosti, Jože Petrovič, zasebni obrtnik, za zasebno dejavnost, Ivan Vogrin, inženir strojništva, za industrijo, gospodarstvo in družbene dejavnosti Ivan Vohl, inženir strojništva, in Stanko Kranvogel, inženir organizacije dela, bosta urejala gospodarske zadeve. Za sekretarko izvršnega sveta so izvolili diplomirano pravnico Betko Kurbos.	(si)
»REŠITI PODJETJA PRED STEČAJI!«
Jože Škrlec, župan Lenarta
»Med ljudi je treba!«
Jože Škrlec prihaja iz vrst Kmečke zveze, je pa stari politični maček, kot radi rečemo ljudem, ki se že dolga leta ukvarjajo s politiko. Doma je v Jurovskem Dolu, kjer je bil že predsednik krajevne skupnosti in nato še njen tajnik, opravljal je dela predsednika Socialistične zveze delovnega ljudstva. Dokler je bil zaposlen v Intesu (10 let), je bil predsednik delavskega sveta in še bi lahko naštevali.
Doma imajo veliko kmetijo, ki se je specializirala za govedorejo. Da bo za svoje občane očetovsko skrbel, priča že podatek, da ima sedem potomcev, od katerih štirje še živijo doma, poleg njih so tu še štirje rejniški otroci. Delovni dan župana je dolg. »Zjutraj vstajam ob petih, opravim delo v hlevu šele potem se odpravim v službo. S tem pa dela na kmetiji še ni konec. Vleče se vse v dolgo noč,« pravi Jože Škrlec.
Kakšni so njegovi prvi vtisi v občinski hiši, smo ga vprašali. »Delo in samo delo. Le tako bodo kakšni rezultati. Če je človek strog do samega sebe, če je dosleden pri delu, potem je zgled drugim. Predsednik neke občine to seveda mora biti. Glavno vodilo mi je bilo vedno, tako v zasebnem kot v profesionalnem življenju, strp-
no in življenjsko reševanje težav, tako doma kot v službi.«
Najprej namerava racionalizirati delovna mesta upravnih organov, predvsem pisarne za stranke, ki so morale doslej za eno samo stvar na več mest. »Koleke so morali kupiti v trafiki, cestnino, na primer, so plačali na banki, formularje so reševali pri nas. Tako ne gre več. Skušali bomo čimprej uvesti popoldanske uradne ure in to ne le do 17. ure, kot je bilo doslej ob sredah, ampak do 19., da bodo lahko vsi opravili potrebne formalnosti brez izostankov z delovnega mesta. Nekaj podjetij je namreč že prešlo na evropski delovni čas — njim se moramo prilagajati.« Jože Škrlec meni, da se nimajo pravice vmešavati v delo izvršnega sveta, ki bo gospodarske težave reševal skupaj z delovnimi organizacijami. »Kočno moramo dati besedo stroki, ki je bila dovolj dolgo zavirana.«
Ker je lenarška občina pretežno kmetijska, je potrebno to panogo bolje razviti, ob sami dejavnosti pa razviti cel kup spremljevalnih dejavnosti, ki so nujno potrebne za uspešen razvoj poljedelstva, živinoreje, sadjarstva in vinogradništva. »V sami občini imamo okrog šest tisoč traktorjev, velik absurd je, da ne premoremo niti ene same tovrstne mehanične delavnice, niti pralnice traktorjev. Kmetje se morajo tako znajti sami, popravila so površna in nesreče so tu.«
Jože Škrlec upa, da mu bodo ljudje zaupali, zaveda se, da ima nekoliko lažjo pot pri kmetih, ker tudi sam prihaja iz njihovih vrst. »Zaupanje si lahko pridobiš predvsem tako, da nisi »foteljski« župan, ampak greš med ljudi, na teren, ali pa jim na široko odpreš vrata svoje pisarne.«
Senka Ilec
PODELILI SMO
■ ■
Leto za letom v spomladanskih mesecih, ko je pred vrati občinski praznik, brskamo po spominu in iščemo. Iščemo ljudi, ki jih čas ne omejuje, ki so delovni in sposobni, ljudi, ki živijo na svojih snopih lastnih pogrutav-ščinah in žuljih.
Včasih nam to celo uspe. Morda nam je tudi letos. Presodite sami! Kljub zmajevanju z glavo, odkimavanju ali celo prikimava-nju pa si upam trditi, da so letos »ta pravi«. Vedno hiteči, zagnani, pa vendar z ustavljenim korakom, ko človek potrebuje nasvet, prijazno besedo ali dobro misel. Takšni, skromni, a ponosni so ob sozvočju čestitk občinskega predsednika in besedil modera-torke prejeli v eni izmed točk dnevnega reda drugega zasedanja občinske skupščine plaketo in priznanja občine Lenart:
PLAKETO OBČINE LENART je prejel:
MARTIN RADUHA, kmet iz Trat, rojen 24/9-1930, sicer član Kmetijske zadruge Lenart, ki je s svojo usmerjenostjo v pridelovanju jagodičevja, gojenje sadik in vzgajanje novih sort (martinova robida) nedvomno dal velik prispevek kmetijstvu. S svojim izrednim čutom opazovanja, pri-' padnostjo Slovenskogoriški zemlji, pripadnostjo in pridnostjo svojega dela priteguje zanimanje velikega števila strokovnjakov in kmetovalcev. Dajanje nasvetov in pomoč pri vzgoji jagodičevja mu je tako poleg vsega ostalega vsakdanje opravilo. Skorajda vsakdanje pa mu je tudi sodelovanje v samoupravnih organih Kmetijske zadruge. Hranilne kreditne službe, aktiven je v KS Zg. Velka in Skupnosti za jagodi-čevje na Tratah.
PRIZNANJA OBČINE LENART so prejeli:
JOŽE FERENC, zaposlen v Mariborski livarni Maribor — PE Lenart kot strugar, rojen
20/3-1960. S svojo ve"liko delovno vnemo se je lotil opravljanja zahtevnih delovnih opravil pri uvajanju novih proizvodnih programov z zahtevno stopnjo obdelave. Priznanje opravičuje prijeten odnos do sodelavcev, ter gospodarno ravnanje z delovnimi sredstvi in materialom.
FRANC FEKONJA, zaposlen v Kmetijski zadrugi Lenart, rojen 26/9-1928, kot kalkulant. Aktiven je takorekoč povsod, v samoupravnih organih Kmetijske zadruge. Hranilno kreditne službe, v sindikalni organizaciji ter v občinski gasilski zvezi. Vestnost, odgovornost in prijaznost so tiste lepe lastnosti, ki dobitnika priznanja vodijo skozi delo za vse življenje.
CILKA NEUVIRT, učiteljica iz Jurovskega dola, ki je v celoti predana ljubezni do kulture. Iz te ljubezni so zrasle folklorna in ritmična skupina, pa šolska folklorna skupina vse tja do kulturnega doma v kraju. Zraslo pa je tudi znanje, trdna volja in globoka čustvena navezanost na prijazne ljudi okoli nje, s katerimi preživljajo čudovite ure in dneve v plesu in smehu, prepletajoč z ljudskim izročilom. Njena zagnanost in močjo vodita po poti nastavljenih pasti, ki je ne ustavijo. Gre naprej, pa čeprav je le Cilka, ki ji za vse opravljeno ne bomo mogli biti nikoli dovolj hvaležni.
MILAN GUMZAR, tajnik KS Benedikt, rojen 15/9-1953, možakar, ki mu ni nikoli nikjer težko. Benedikt brez Milana danes ne bi bil to, kar je: z velikim številom telefonskih priključkov, veliko cest je asfaltiranih, malo gospodarjev je brez vode in elektrike, zraslo je veliko za kraj pomembnih poslopij. Kljub štirinajstim letom vztrajnega in kvalitetnega dela za KS od jutra do večera mu ne zmanjka elana. Ne zmanjka pa mu tudi odkrite in poštene besede, toplega nasmeha in nenehne pripravljenosti biti tam, kjer je potrebno. Zato ga imajo krajani radi.
SPOŠTUJMO NJIHOVO DRUGAČNOST
ALOJZIJA ZEMLJIČ, specialni pedagog iz Lenarta, vodja Oddelkov s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom na osnovni šoli Lenart. Prav ti oddelki so v letošnjem letu dosegli dvajsetletno starost. Pa ne le starost, ampak dvajset let vztrajnega, kvalitetnega strokovnega dela, ki ga brez Lojzke ni. Čutiti je Lojzkin dih v tem delu, prepletajoč z navdihom in veliko ljubeznijo do otrok, ki so drugačni. Ves ta dih in vso to ljubezen je moč čutiti skozi pogovor z žensko neverjetne vztrajnosti in trdoživo-sti, z Lojzko. Prijeten klepet o
vsemogočem, pozno zvečer, ko dežne kaplje polzijo po šipi, na njej pa niti drobne sledi utrujenosti. Pa vendar je res, da dela v Oddelkih s prilagojenim programom zahteva človeka in pol, nenehno prilagajanje in strokovno izpopolnjevanje. Letošnja obletnica in vso dogajanje v zvezi z njo je več kot dokaz, da je temu tako.
»Petnajst nas poučuje v 10 rednih in dveh oddelkih delovnega usposabljanja«, pravi Lojzka. »Čudovito je delati, saj smo kot eno«. Verjamem ji, sploh ker jo poznam in vem, na kako člo-
Jože Škrlec je PRIZNANJE OBČINE LENART med drugimi podelil tudi Alojziji Žemljic
veski način zna »vleči niti skupaj«. In te res držijo.
»Dogajanje v času našega praznovanja je bilo vznemirljivo, prijetno, predvsem pa delovno doživeltje« nadaljuje. Okrogla miza z naslovom »Skrb za ljudi.
ki so drugačni« s prisotnostjo republiškega strokovnega vrha je bila vsebinsko čudovita, razstava izdelkov otrok prav tako« je skromna Lojzka. Zadovoljna, čeprav je s svojimi sodelavci naredila veliko več, a žal brez odziva. Na »Teden odprtih vrat« se ni
odzval nihče, tudi povabljene ravnatelje osnovnih šol v občini so najverjetneje pogrešali. Pa vendar, življenje teče, dnevi otrok, ki so drugačni prav tako. Tudi lepi so med njimi, takšni, kot je bil ta. Bil pa je takšen, kot so jim ga želeli njihovi učitelji in pokroviteljica Skupščine občine Lenart v stari zasedbi.
Želim vedeti še kaj, zlasti o otrocih, o katerih Lojzka govori kot o svojih. Pa saj je razumljivo, ker tudi v svojem prostem času »živi« z njimi, »diha« njihovo največkrat skromno življenje in čaka naslednji dan, ko se bodo spet videli. »V miselnosti ljudi bi posegla, če bi lahko. Naši otroci niso bolni ali prizadeti, njihove motnje povzročajo le to, da počasneje sledijo, se težje učijo. Veliko jih nadaljuje šolanje ali se zaposlijo.« Stopijo v normalno življenje, v katerem so pravzaprav že vseskozi, pa tega ne pri- ( znamo. Da si bo dovolj zgodaj spoznali, vem, da je Lojzkina želja. Čutim jo, saj njene lepe, skoraj nenehno rosne oči, ki zrcalijo čisto ljubezen do teh otrok, izpričujejo to željo.
»Pa še športniki so naši otroci« pravi Lojzka in potrditev podkrepi s prijetno novico, da so Dred kratkim osvojili prvo mesto »■ malem nogometu na republiškem prvenstvu. In pri tem ne moreva mimo tega, da o tem uspehu ne bi dali največja priznanja učitelju telesne vzgoje Borisu Bruncu, ki je v svojih mislih in s svojo zavzetostjo tekmoval z njimi.
Ko sva se približevali koncu pogovora, sem Lojzko povprašala po njeni želji. »Želim, da bi v naših sprejeli ljudi, ki so drugačni, se naučili živeti z njimi in spoštovati njihovo drugačnost«. Skromna, a bogata želja. Podobna Lojzki; skromna, a velika in bogata v sebi. Zato od nje ni kaj drugega pričakovati. Tudi vprašanje, za kakšen poklic bi se odločila, če bi se morala še enkrat, bi bilo nevmesno. Odgovor poznam.
I _ Odhajam od nje in žal mi je. Žal mi je vse tisto, česar Lojzka morda ni uspela uresničiti v želji, narediti stotinam otrok lepše življenje. Zdaj, ko jo poznam, vem, da ji bo še veliko uspelo. Držim pesti! Sonja FILIPIČ
MOŽNOSTI IN CENE DOKUPA POKOJNINSKE DOBE
Podobno, kot je danes moderno, da vsak »tretji« ali »šestnajsti« državljan Slovenije (to ni uradni podatek) odpira privatno trgovino ali ustanavlja samostojno podjetje, je zadnje čase aktualna tema pogovorov, različni časopisi in revije pa objavljajo krajše in daljše članke o MOŽNOSTIH PREDČASNE UPOKOJITVE.
Tudi naše glasilo ne želi biti izjema, zato povzemamo iz glasila Vzajemnost, informacijo o možnostih in ceni dokupa pokojninske dobe.
Dokup pokojninske dobe je uvedel zakon o delovnih razmerjih, ki ga je sprejela Skupščina republike Slovenije 29. marca 1990, ki je objavljen v Uradnem listu republike Slovenije, številka 14(16. april 1990) in velja od 24. aprila 1990.
Zaradi lažje predstave, kako se izračuna in koliko bi približno znašal prispevek za štetje časa prejšnje kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo, navajamo dva izračuna prispevka, in sicer na podlagi povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v letu 1989 in na podlagi najnižje zavarovalne osnove zavarovancev iz 9. in 13. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če bi bila zahteva vložena do konca aprila 1990.
Povprečni neto osebni dohodek v Sloveniji v letu 1989 je znašal 1180,46 dinarja, povečan za 220, 11,4 in za 9,6 % pa znaša 4612,07 dinarja, kar je osnova za odmero prispevka. Prispevek za 1 mesec pokojninske dobe znaša 40 % tega zneska, to je 1844,82 dinana. Pri-
spevek za I leto pokojninske dobe bi znašal 22.137,84 dinarja (1844,82 x 12 = 22.137,84).
Najnižja zavarovalna osnova za april je bila 3331,52 dinarja. Prispevek (40 % te osnove) znaša 1331,52 dinarja za 1 mesec, za 1 leto pa 15.978,24 dinarja.
Maja, ko znaša najnižja osnova 3605,70 dinarja, pa bi prispevek znašal za I mesec 1442,8 za 1 leto pa 17.307,36 dinarja.
DOKUP ZA PRESEŽNE DELAVCE:
Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je 11. aprila 1990 obravnavala tudi sklep o obsegu in načinu plačila prispevkov za dokup zavarovalne dobe za delavce, katerih delo ni več potrebno, in ga načelno tudi sprejela.
Predsedstvo je 25. aprila s'prejelo dokončno besedilo sklepa. To natančneje opredeljuje, kdo lahko po kriterijih za ugotavljanje presežkov delavcev po kolektivni pogodbi dokupuje zavarovalno dobo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tako določa, da lahko dokup zavarovalne dobe za uveljavitev pravice do starostne pokojnine uveljavi:
—	zavarovanec, ki še ni dopolnil 55 let starosti (moški) oziroma 50 let (ženska), če je dopolnil najman] 35 let (moški) oziroma 30 let (ženska) pokojninske dobe:
—	zavarovanec, ki je dopolnil 55 ali več !et starosti (moški) oziroma 50 ali več let (ženska), če je dopolnil najmanj 35
let (moški) oziroma 30 let (ženska) pokojninske dobe;
—	zavarovanec, ki je dopolnil 60 ali več let starosti (moški) oziroma 55 let ali več let (ženska), če je dopolnil najmanj 15 let pokojninske dobe;
—	zavarovanec, ki je dopolnil 65 ali več let starosti (moški) oziroma 60 ali več (ženska), če je dopolnil najmanj 10 let zavarovalne dobe.
Dokup zavarovalne dobe za uveljavitev pravice do predčasne pokojnine lahko uveljavi zavarovanec, ki je dopolnil 55 ali več let starosti (moški) oziroma 55 ali več let starosti (ženska) in najmanj 30 let pokojninske dobe (moški) oziroma 25 let (ženska).
Dokup zavarovalne dobe za izpolnitev pogojev (do tretjine delovnih let) za uveljavitev pravice do invalidske pokojnine pa lahko uveljavi delovni invalid II. in III. Kategorije, ki mu zaradi določene starosti niso več zagotovljene pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti. Vsak tak zavarovanec pa ne more dokupiti pet let zavarovalne dobe, temveč le toliko, kolikor je potrebuje za uveljavitev pravice do upokojitve, največ pa pet let. Prispevek za dokup zavarovalne dobe se določa po ekonomskih merilih, zato je visok, saj si zavarovanec z dokupom kupuje pogoje za uveljavitev pravice do pokojnine, ki io uveljavi predčasno in jo dalj časa prejema, pokojnina pa je tudi višja, kot bi bila brez dokupljene zavarovalne dobe.
Za lažjo predstavo o višini prispevka za dokup zavarovalne dobe po zakonu o delovnih
razmerjih navajamo zneske za dokupjpet let zavarovalne dobe za moškega in žensko, izračunane na podlagi najnižje in najvišje pokojninske osnove aprila 1990.
Moški, star 54 let in z dejansko pokojninsko dobo 35 let, dokupuje pet let zavarovalne dobe, tako da bi skupna pokojninska osnova znašala 40 let. Najnižja pokojninska osnova je 3406,04 dinarja, skupni prispevek za pet let zavarovalne dobe pa bi znašal 186.019,81 dinarja.
Če pri tem zavarovanju vzamemo najvišjo pokojninsko osnovo (16.142,19 dinarja), skupni prispevek za pet let zavarovalne aobe znaša 881.603,58 dinarja.
Ženska, stara 49 let in z dejansko pokojninsko dobo 30 let, dokupuje pet let zavarovalne dobe, da bi skupna pokojninska doba znašala 35 let. Ce upoštevamo pokojninsko osnovo 3406,04 dinarja, potem skupni prispevek za pet let zavarovalne dobe znaša 240.361,36 dinarja.
Ce pri njej vzamemo najvišjo pokojninsko osnovo (16.142,19 dinarja), skupni prispevek za pet let zavarovalne dobe znaša 968.530,29 dinarja.
Navedeni primeri kažejo, da bodo prispevki za dokup zavarovalne dobe res visoki in da najbrž vsaka organizacija ne bo mogla zagotoviti te pravice vsem svojim delavcem, ki bodo izpolnjevali pogoje za dokup. Je pa takšna cena realna in ekonomska in je ni mogoče spustiti, če nočemo, da bi ti delavci uveljavljali svoje pravice na račun drugih.
TELEFON - POTREBA ALI LUKSUS?
Največji problem, ki pesti krajane Voličine je gradnja telefonskega omrežja, saj se je precej zavlekla. Od 580 gospodinjstev jih ima le 22 telefonski priključek. Novi naročniki (202) so prispevke za telefon pričeli plačevati v decembru leta 1987. Gradnja telefonskega omrežja se je pričela poleti leta 1988. Delo (polaganje zemeljskega kabla) je v sodelovanju s PTT Maribor izvajalo podjetje Tegrad Ljubljana. Odbor za gradnjo telefonskega omrežja pri KS Voličina je bil mnenja, da je cena, ki jo zahteva Tegrad, previsoka. Leta 1989 so izvajanje del predali zasebniku, ki je ponudil delo po nižji ceni. Prišlo je do spora, saj PTT Maribor in Tegrad zasebnika nista želela sprejeti kot kooperanta. Zaradi prenehanja dotoka FNP sredstev, precejšnje oddaljenosti med naročniki in spora je prišlo do zastoja del.
Prve nepravilnosti je odbor odkril že v oktobru 1989. Neza-
dovoljstvo naročnikov narašča, saj so doslej plačali že 3800 DEM, poleg tega so sami opravili veliko dela in prispevali drogove. Zaradi omenjenih vzrokov je izvršni svet skupščine občine Lenart imenoval delovno skupino, ki je od 28/5 do 1/6 pregledala finančno in materialno poslovanje gradnje te-
VOLIČINA
lefonskega omrežja v Voličini. V petek, 1. junija je bil na pobudo gradbenega odbora sestanek naročnikov, na katerem je delovna skupina poročala o nepravilnostih.
O problemu telefonije v Voličini smo se pogovarjali s predsednikom delovne skupine Darkom Rebernikom, predsednikom SO Lenart Jožetom Škr-lecem in nekaterimi naročniki. Po mnenju sogovornikov je bila gradnja telefonskega omrežja v občini za prejšnji izvršni
svet prevelik zalogaj. Vsem krajevnim skupnostim ni mogel zagotoviti dovolj sredstev iz fonda za nerazvita področja, kot je prvotno predvidel.
Del odgovornosti nosi tudi PTT Maribor kot investitor. Vse stroške za telefonsko linijo od Lenarta do Voličine so krili naročniki, PTT ni prispeval ničesar, to pa v drugih KS ni bilo običajno. Kritik sta deležna tudi tajnik KS Voličina Franc Rose in odbor za gradnjo telefonskega omrežja. Bila je storjena napaka, ker ni bil odprt posebni žiro račun za gradnjo telefonskega omrežja, ampak so se vsa sredstva nakazovala na žiro račun KS Voličina. V času inflacije odbor ni nabavljal materiala, ampak so se finančna sredstva zadrževala na žiro računu. Denar so posojali Klemosu in Stavbarju, ki sta jim vračala dokaj nizke obresti za pridobitev FNP sredstev. Delovna skupina je pri pregledu ugotovila, da do meseca oktobra 1989 ni nobenega zapis-
nika s sej odbora, manjka tudi nekaj računov. Tajnik je na žiro račun KS nabavil 20 telefonov in jih po različnih cenah prodajal naročnikom. Ta denar pa nima kritja na žiro računu KS Voličina.
Na sestanku naročnikov, ki je bil 1. junija v Voličini, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Glede na vložena sredstva naročnikov je treba preko izvršnega sveta zagotoviti 50 %-no kritje stroškov za linijo iz Lenarta v Voličino.
2.	Sredstva, ki se zbirajo za gradnjo telefonskega omrežja v občini Lenart, je treba nameniti za telefonijo v Voličini.
3.	Sklicati je treba svet KS, ki naj tajnika Franca Roseja razreši službe.
Do sedaj je na telefonskem omrežju dokončanih 60 % del. Naročniki bodo plačali samo še en obrok v višini 1.400.— din. Kdaj bodo zazvonili prvi telefoni, še ni znano?
Darja ORNI K
Lenart, Kraigherjeva 1: Kako dolgo bodo še samevali ti prostori?
PA ŠE TO . . .
Po sklepu izvršnega sveta SO Lenart uporabniki zdravstvenih storitev od 16. aprila 1990 dalje ne plačujejo PARTICIPACIJE.
PROSVETA-VETA-VETA, TO NAŠA BO OS VETA-VETA-VETA!
Marsikdo se sprašuje, kako. Ob vseh možnih, tako ali drugače izvedenih reformah, je to vprašanje pač umestno.
Se posebej sedaj, ko v duhu strankarskega sistema, naj ne bi bilo v šolah več ideološkega duha. »Le verouk se bo vrnil v šole,« pravijo, »nič hudega,« pravijo drugi. Pa pravijo, da bo zdaj hudir, če se bo kateri ravnatelj zameril županu. Pa pravijo, da so v naši občini trenutno kar trije razpisi za ravnatelje. Kako se bodo le udejanjile Demosove zahteve po visokošolanih ljudeh na vodilnih mestih? Pravijo tudi, da bo zdaj sploh
vse drugače, da se pripravlja veliko novega. Namesto vseh teh »pravijo«, bi bilo bolje, ce bi se vprašali:
»Bomo zmogli vso to množico dogajanja?«
Bomo, verjetno!
Vsi tisti, ki si predstavljamo šolo prihodnosti kot tako, ki bi pokazala otroku poti do cilja, ne pa ga hotela tja pripeljati, bila strokovnejša, z boljšo tehnologijo; solo, ki bi zagotavljala znanje za evropsko kakovost življenja.
Vsi tisti tudi vemo, da bo kmalu (če še ni) za vse dovolj dela!
Sicer pa počakajmo do jeseni!
»Napakožer«
AGATA: KDO BO TEBE LJUBIL?
DRAGI BRALCI!
Naše geslo je aktualnost, pestrost, kritičnost. Domače novice bi vam radi čimbolj približali. Želimo, da sodelujete kot dopisniki, nas opozarjate na stvari, ki jih mi spregledamo. Veseli bomo vaših pisem, fotografij, šal in karikatur.
Uredniški odbor
SVET NE TRPI ZARADI LENOBE SPOSOBNIH PAČ PA ZARADI PRIDNOSTI NESPOSOBNIH
Kako doseči boljše rezultate poslovanja, je vprašanje, ki si ga postavljajo v različnih organizacijah, od podjetij pa do družbenih dejavnosti. Pri nas dejansko ni segmenta družbe, za katerega bi lahko trdili, da stoji na povsem zdravih temeljih. Vsem dejavnostim pa je skupno naslednje:
—	nizka kakovost opravljenega dela (izdelka, storitve)
—	nezadovoljstvo uporabnikov izdelkov oz. storitev
—	previsoka cena (izdelkov oz. storitev)
—	preveliko število zaposlenih, ki je večje tudi do 50 % glede na evropske standarde
—	pomanjkanje sodobne razvojne filozofije oziroma strategije.
Če želimo v določeni organizaciji izboljšati poslovanje, je potrebno v prvi vrsti odkriti vzroke slabega poslovanja in potem postopoma odpravljati te vzroke.
Če ne odpravimo vzrokov slabega poslovanja, se bomo vedno borili s posledicami, kot so nizka kakovost, nezadovoljstvo uporabnikov, previsoke cene itd.
Po rezultatih raziskav svetovnih ekspertov vodenja oziroma poslovodenja je za slabo poslovanje v največjem deležu krivo prav vodstvo organizacije.
V velikem deležu, to je tudi do 85 % krivde za slabo poslovanje odpade na vodstvo organizacije. Novo vodstvo je nujno izbrati zunaj organizacije in
ne med že zaposlenimi, ki so »zastrupljeni« s starim načinom dela. Za uspešno preobrazbo organizacije je zato nujna zamenjava vodilne strukture. Mnenja o tem, ali je za uspešno sanacijo organizacije potrebno zamenjati celotno vodstvo organizacije ali samo najvišji vrh, se razlikujejo. Kot eno skrajnost lahko omenimo neko švedsko raziskavo, katere sklep je bil, da je treba zamenjati vse vodilne, ne glede na to, kako sposobni so in kako sposobni so tisti, ki jih bodo zamenjali, saj se sicer ni mogoče otresti starega načina dela in razmišljanja.
Večje spremembe v vodstvu pa so potrebne tedaj, ko se je kriza razvijala počasi. Če je minilo več let, preden je kriza izbruhnila, je zelo verjetno, da so vsi dobri vodje že prej odšli in so ostali le manj sposobni.
Vsaka sprememba v vodstvu organizacije je do neke mere šokantna in vzbuja strah pri zaposlenih, zato so odpori veliki. Stopnja šoka je tem večja, čim manjših sprememb je bila neka organizacija v preteklosti deležna. Posebno je to prisotno pri naš, ko so določeni ljudje kljub prenizki strokovni izobrazbi in vprašljivim osebnim oziroma moralnim kvalitetam desetletja zasedali vodilna mesta. Ti so seveda soodgovorni za nastanek in globino krize. Formalno jim je to krivdo težko dokazati, ker je predvsem moralna. S svojim načinom razmišljanja, ki je tudi do nekaj desetletij za časom, predstavljajo močan zaviralni faktor pri hitrejšem in predvsem bolj strokovnem razvoju. Smo v času radikalnih sprememb. Vsakdo naj dobi mesto, ki mu glede na strokovnost in preteklost pripada. Vsakršno sklepanje kompromisov, v tej smeri je v škodo sedanjosti in prihodnosti.
Ivan VOGRIN
Uporabljeni viri:
1.	Predavanje dr. Strarta Slut-terja v Poslovodski šoli Iskre
2.	dr. Kudoro Ishikavva: Kako celovito obvladati kakovost, japonska pot, TZS 1988
Pri reklami - OPTIKA ZDENKA MILOŠIČ popravljamo:
DELOVNI ČAS LOKALA OPTIKA - ZDENKA MILOŠIČ
—	od ponedeljka do petka od 9.00 do 17.00 ure
—	v soboto od 9.00 do 12.00 ure
KAJ SE JE DOGAJALO V HRASTOVCU?
Dolga leta so bližnji in drugi krajani Hrastovca molčali ali le natiho šepetali o dogodkih iz leta 1945, ko so neposredno po osvoboditvi meseca maja »novi oblastniki« pobili večje število ljudi. V glavnem so bili to bogati Lenarčani, ki so jih nekega dne aretirali, več dni brez hrane držali v gradu Hrastovec, nato pa jih
v manjših skupinah vodili na morišče.
Našteli smo le delček podrobnosti zgodbe iz naše polpretekle zgodovine, daljšo reportažo z izjavami ljudi, ki o dogodkih vedo več, pa bomo objavili v naslednji številki Domačih novic, ki bo izšla jeseni.
(si)
e 1 maj 1990 -ti iw< >r,
ns-to'
Oolmm un: v -z± Lenart v ^f1
ioricah
ločil '	in ni -	JW9
leti 194.1; t, ■■■ ■ 3t oaoi.ati • <>' vie«.
feT^gftj-^ sosed
za la
revilko
■ kih ^alen
Ja se i/,rr	ter
s feisa^Aa, r~ ■
'"""j euj
-kronika 1931-i^f °Vaf J'ara In motorjevter'-t,^ P£™Jo kod	poti'
'i ^f^* ^nlrV lovf'«jev oblšžf1.^ «
------Ipajt" orva hVl. J J* i ..:s ti	,0?"if-
nisa __vo ^ rtj 3em jj^j^ "
^ ■■ -Pijora,
CATV LENART
Pri Lenartu gledamo CATV že tretje leto. Novi upravni odbor, ki skrbi za nadaljnje funkcioniranje in razvoj sistema sestavljajo: Evgen, Udiljak (predsednik) in člani: Ambrož-Čeh, Fajdi-ga Alojz, Ambrož Zdravko, Zemljič Viktor, Oberlajt Milan, vi-deoteka Lenarta (Danilo Pohorec) s sodelavci: Marjan Toš, Edo Pukšič. Redni sodelavci so še funkcionarji KS Lenart: Edo Golob, Bogdan Šavli in Jančič Slavko.
Odbor si je pri svojem delu zadal naslednje naloge:
—	zapis inventarja
—	določitev amortizacije
—	zavarovanje sistema
—	vzdrževanje sistema in
—	razširitev sistema za sprejem treh novih satelitskih kanalov (filmnet, MTV, PRO 7 .. .)
Za opravljanje naštetih nalog je nujno, da uredijo finančno naročniška razmerja in hotenja. Odbor je uporabnike že obvestil o stroških in prosil za poravnavo za obdobje 6 mesecev.
V	kratkem času bo sklican zbor vseh uporabnikov CATV sistema pri Lenartu.
V	sklop širitve sistema spada uvajanje internega tv programa — STL — studio televizije Lenart. Videli smo 2 krajši poskusni oddaji, ki jih je pripravil in realiziral STL.
Namen programov je popestritev ponudbe naročnikom CATV z domačimi aktualnimi informacijami in dogodki ter posredovati ekonomsko propagandna sporočila. Z razširitvijo sistema bo realizirana možnost za predvajanje internega programa na posebej določenem kanalu! S tem bo zagotovljeno kvalitetnejše posredovanje programa, ki ga bo še naprej pripravljala skupina strokovnjakov, združena v Samanta Studio.
Zavedati se moramo, da je delo odbora amatersko in prav zato si želijo sodelovanja čim širšega kroga naročnikov.
Vse informacije ali želje sporočite na K.S Lenart (tov. Jančič Slavko 724-120) ali predsedniku odbora Evgenu Udiljaku!
Zinka Zemljič
NIKDAR NE GOVORI NARAVA ENO. A MODROST DRUGO
Narava in človek ali človek in narava — kdo bo imel prednost? Vprašanje, ki smo si ga v Jurovskem dolu zastavili člani odbora za varstvo naravne in kulturne dediščine je bilo — kako ohraniti stare navade, običaje, predmete, kako ohraniti čisto in zdravo okolje, kako bo izgledala naša vas v prihodnje. Ker je namen te informacije tudi ta, da se predstavimo povejmo na začetku, kdo dela v odboru:
—	Cilka NEUVIRT - zadolžena za kulturno dediščino
—	Slavko SENEKOVlC -zgodovina in arhitektura ter koordinacija z osnovno šolo
—	Samo KRISTL — koordinacija s krajevno skupnostjo
—	Alojz ANTOLIN - ohranjanje in varovanje sakralnih spomenikov
—	Marija ŠAUPERL -vodja odbora in koordinator z raznimi ustanovami in skupnostjo.
Področje ekologije pokrivamo zaenkrat vsi, ker iščemo strokovno usposobljenega člana, ki bi pokrival to področje v našem kraju. To ni odbor, ki bi delal v zaprtem krogu, po sklepčnosti, zato bomo veseli vsake pobude in vsakega posameznika, ki bo karkoli doprine-
sel našim ciljem. Delujemo pa v okviru občinskega odbora, kjer delujejo še boljši strokovnjaki in seveda pričakujemo njihovo pomoč.
Ko smo se sestali, smo ugotovili, da je potrebno največ storiti na ozaveščanju ljudi, da ne zavržejo vsega, kar se jim zdi staro, da ne podirajo brez potrebe starih hiš, ki so dragocena arhitekturna priča časa; predvsem pa, da raznih odpadkov ne mečejo v gozdove, na ceste, v mlake ..., ker kazijo izgled okolja, pa tudi razne snovi v teh odpadkih zastrupljajo tla.
Zato ljudje, premislimo vedno, kaj bo naše dejanje pomenilo za naravo, od katere smo odvisni!
ZaVnislili smo se tudi nad tem, kaj lahko kot odbor postorimo konkretno, da bi dosegli kakšen napredek na tem področju:
1.	predlagali smo, da bi v centru vasi in novem naselju odvažali smeti (tajnik to že ureja)
2.	v centru vasi bi namestili tudi koše
3.	obnovili bi vodnjak v centru vasi
4.	pred črnim odlagališčem smeti v gozdu ob novem naselju bomo namestili opozorilno tablo, da tam ni smetišče
5.	opozarjali bomo vse v centru vasi, da sproti in redno urejajo okolico (trava, zelenice, grmovje)
6.	v mesecu juliju bomo pripravili kmečki praznik s prikazom starega običaja žetve in mlatitve.
Ob tem je treba posebej pohvaliti šolarje, ki pridno zbirajo odpadno železo, steklenice, papir in tako izvlečejo marsikateri štedilnik ali star avtomobil, ki smo ga odrasli »odložili« v kakšen gozd ali jamo.
Maja smo imeli tudi obrambni dan, ki smo ga nekateri preživeli na Zelenkovi kmetiji v Zg. Partinju — stari kmečki hiši iz leta 1539, z dimnico, kletjo in stiskalnico ter veliko orodja iz »starih časov«. Otroci so risali, pisali, poslušali pesmi in zgodbe. To je že kar nekaj: odkrivamo, zapisujemo, snemamo, delamo, kolikor se da. Zavedamo se, da nas čaka še veliko tega. Zato ni bojazni, da bi koga zavrnili, če je pripravljen pomagati in ima kakšno dobro zamisel. Odbor za varstvo narave in kulturne dediščine v Jurovskem dolu
Leskovar Milan — slikopleskarstvo — fasa-derstvo ter trgovina na drobno, Nikova 5, Lenart, telefon 724-125
Opravljamo vse vrste slikopleskarskih in fasadnih del. Posojamo ter sestavljamo cevni fasadni oder.
V trgovini vam nudimo vse vrste lakov za fasado, avto lakov, enoje lakov vse vrste za zaščito lesa ter kovine, razna lepila, razredčila, vse vrste kita, izolacijskega materiala ter slikopleskarskega orodja.
Večje količine dostavimo na dom.
Sprejemamo naročila za večje količine.
Barve mešamo tudi v raznih tonih po želji kupca.
Odprto je od 7.00—19.00 ure, v soboto od 7.00-12.00 ure.
Usluge nudimo tudi izven delovnega časa, po ugodnih konkurenčnih cenah. Za mesec julij pripravljamo akcijsko prodajo.
Potrebujete nasvete — obiščite nas!
... TRGOVINA MALE
TROJANE... PRI GOSTILNI ELBL, SP. ŽERJAVCI
—	špecerija
—	nudimo še vse vrste krmil za živino (za piščance, teleta, prašiče)
ODPRTO:
PONEDELJEK—PETEK
od 8.00—18.00 ure SOBOTA in NEDELJA od 8.00—12.00 ure
DOBRODOŠLI!
Prodrlo je spoznanje, da človek v sodobnem svetu ne more več ne pri delu, ne na drugih področjih življenja vse življenje shajati s tem, kar se je naučil v otroštvu in mladosti. Še več.
IZOBRAŽEVANJE
ena temeljnih nalog izobraževanja in vzgoje v mladosti je pripraviti človeka na to, da se bo želel in znal izobraževati tudi potem, ko konča svoje začetno izobraževanje v šoli.
Vedno bolj se bomo morali zavedati, da ima razvojne perspektive tista družba, ki enakovredno z izobraževanjem mladine razvija tudi izobraževanje odraslih, saj je le tako mogoče stalno pridobivati nova znanja in izpopolnjevati že osvojena ter se tako izogniti razvojni stagnaciji družbe oziroma njenih organizacij in posameznikov.
Čas, ki prihaja, zahteva, da namenimo vsi, tako posamezniki kot družba, večjo pozornost neformalnim oblikam izobraževanja odraslih. Med temi pa bodo pomembne tiste, ki nas bodo učile, kako ustvariti ravnovesje v sebi.
doma in dobre odnose v delovnem okolju, tiste ki nas bodo vračale nazaj k človeku (k tebi in meni). Tako vam pri Delavski univerzi Lenart za jesen 1990 pripravljamo sklop aktivnosti.
kjer bo za vsakega nekaj in sicer s
programom:
VASE ŽELJE —
- NAŠA IZVEDBA -- VAŠ USPEH -
• OBVESTILO DELAVSKE UNIVERZE LENART
V začetku meseca junija 1990 smo se iz prostorov spodnje osnovne šole preselili nazaj v I. ndstropje stavbe Nikova 9, pri Lenartu, naša telefonska številka pa je še naprej 724-287.
SERVIS IN LOKAL HIP ODPRTO: od jutra do večera!
PODJETJE V ZASEBNI LASTI
^ Trgovina na debelo in TL drobno z živilskimi in g L neživilskimi proizvodi vV
i6
/
ELEKTRO SERVIS -POPRAVILO GOSPODINJSKIH APARATOV (OBODIN, GORENJE)
BRANKO JEŠOVNIK
Delo opravimo kvalitetno in v dogovorjenem roku.
PRODAJALNA HIP —
NEVENKA JEŠOVNIK
Velik izbor:
—	jeans-a
—	trenirk
—	usnjenih izdelkov
—	ter še veliko drugega, da se boste prijetno počutili med delavnikom in med praznikom
VEČJO POZORNOST NEFORMALNIM OBLIKAM IZOBRAŽEVANJA
DOBRODOŠLI V NAŠI AVTO ŠOLI — MAJ 1990 —
ZAKLJUČEK NADALJEVALNEGA TEČAJA NEMŠKEGA JEZIKA.
TEČAJNIKI SO PREDAVATELJICI DARJI OR-NIK OBLJUBILI, DA SE V JESENI 1990 PONOVNO SREČAJO V TEČAJU III. STOPNJE NEMŠKEGA JEZIKA. - JUNIJ 1990 -
NAŠ NAJMLAJŠI UDELEŽENEC ZAČETNEGA TEČAJA NEMŠKEGA JEZIKA, Klemen Žiberna, star 5 let. — JUNIJ 1990 —
KAJ JE NA SLIKI
I Kraj, ulica_____
Pošta__1
Kako bi poravnali naročnino?
■	Predvidevamo, da z eno položnico, skupaj za vse tri šte-l
■	vilke, ki bodo še izšle do konca leta 90.
Vpa
ll
I I


PA SE TO!
ŽELITE POSTATI NAROČNIK DOMAČIH NOVIC?
Izvedeli boste, kar vas bo zanimalo. Lahko vam jih pošljemo na dom, delovno mesto ali tja, kamor se boste odločili. Zato izrežite naročilnico in jo pošljite na naslov: DELAVSKA UNIVERZA LENART Uredništvo Domačih novic, Nikova 9/1. Telefon: 724-287 62230 LENART
Ime in priimek_
Med pravilnimi odgovori, kaj je na sliki, bomo izžrebali nagrajenca. Nagrada bo lepa! Rešitev sporočite pisno.
Zrno na zrno — pogača;
Kamen na kamen — palača;
Deska ob deski — ?
Mladinski Servis
problem; na tem SVETU SO rešljivi •__. -
naše roke vaše delo >	Č?)'-^
HLADINSKI SERVIS LENART	----
Zdaj, tukaj in ob vsakem času, opravlja dela namesto vas.
Pokličite nas, pustite, da vam pomagamo! Naš telefon: 721-111
Naš naslov: Nikova 9, stavba za skupščino občine Lenart.
Čakamo vas vsak: Ponedeljek	7. — 12. ure
Sredo	7. — 12. ure
Petek	7. — 12. ure
Glede plačila se skupno dogovarjamo!
Na vaš poziv čaka velika »grmada« dijakov in študentov, ki so poletne mesece pripravljeni delovno preživeti z vami. In kakšna je vaša naloga?
Sporočite nam svoje želje, ki so lahko široke in zahtevne. Nudimo posredovanje najrazličnejših del in na voljo imamo dijake in študente, ki so pripravljeni prijeti za vsako delo. Urne postavke so prilagodljive gospodarstvu občine Lenart. Prilagamo vam del urnih postavk za konkretna dela.
Vrsta dela	Cene
Čiščenje	18,10 din
Administrativna dela	20,40 din
Lažje fizično delo	21,10 din (strežba, pomoč v kuhinji)
Inštrukcije	30,00 din
Delo na sejmu	40,00 din
Raziskovalna dejavnost	42,50 din
Poučevanje	39,30 din
Pričakujemo vas!
Vodja mladinskega servisa MILENA KOLER
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO - NOVO — NOVO -
NAČELO TRGOVINE CVETKA - STORITI VSE, DA BO KUPEC ZADOVOLJEN
SE PRIPOROČAMO IN VESELIMO VAŠEGA OBISKA!
Trgovina CVETKA vam, spoštovani kmetje, graditelji in gospodinje, nudi za zadovoljitev vaših potreb; VSE ZA VAŠO KMETIJO — od gnojil, škropiv, krmil, rezervnih delov za traktorje in njihove priključke, do vseh vrst kmetijskih strojev;
GRADBENI MATERIAL — od cementa, apna, opeke, peska, železa, do instalacijskega materiala;
ZA GOSPODINJSTVO — pralni stroji, zamrzovalniki vseh vrst, posoda, keramika, pralni praški . . .
Pripravljeni smo izpolniti sleherno vašo željo, ki je vezana na dejavnost trgovine in vam naročiti ter dostaviti blago po najugodnejših cenah, v najkrajšem možnem času tudi na dom! ODPIRALNI CAS:
od PONEDELJKA DO PETKA: od 8. do 12. ure ter popoldan
od 14.30 do 19. ure v SOBOTO:	od 8. do 12. ure ter popoldan
od 16. do 19. ure v NEDELJO:	od 10. do 14. ure
Ustanovitelj glasila DOMAČE NOVICE: Skupščina občine Lenart. Izdajatelj: Delavska univerza Lenart, Nikova 9. tel. 062/724-287. Uredniški odbor: Janez Karo (glavni urednik), Breda Slavinec (odgovorni urednik), Zinka Zemljič, Zlatka Rashid, Janez Kurbus, Darja Ornik, Ljubica Omerzu, Mirko Žmavc, Sonja Filipič, Senka llec, Jože Šmigoc, Karla Majcenovič, Marjan Hanl (tehnični urednik) in Marija Šauperl (lektorica).
Tiskano 3000 izvodov, po mnenju republiškega komiteja za informiranje 421-1/7 oproščeno plačevanja temeljnega prometnega davka od proizvodov