IX. letnik V Gorici, dno I. av^iola 1901 31. številka. l/haja vsaki fetitok ,,|i 11. llii dopoldne Koko|iisi m' m* vi.i i,i|ii. Neli .*.iK< iv .1 lota liitini Za ni a n j 111011111/110 za coli* li*l«» t krono /a pol Ida K I R.ikiijuso spiojein.i uioi’.iišl\i> v Omiii dVolKfe SV lili.Illj,I 5lov. 7. Z uredn i ki mi jo • »I ||l S l' lan ml S t ' >1. -pi>’ dne v upravništveni »obl. <— jP&ucljiv list slovensko ljudstvo nn R-, °rs£$y: ta vero dom pesa Narufiinio m naznanila s |* i e j e m .1 upr:ivništv’0 v Gorici, Sonioiiiška ulica št. d. Posamezne številke so piodajajo v toba-karnah v isolski ulici, Nunski ulici in na Koreiijskent bregu iKivj Como) št. 14 po H vin. Oglasi in poslanico so raCuuijo po pelil vistali, in sicer: če so tiska enkiat H vin., dvakial 12 vin., tnKi.it 10 vin. Ve' k i.ii p.i pogodbi. N a i o č n i n o in oglase je plačati v Gorici. atol m odgovorni vmlnik: Ivan IE a j 1 v Gorici. Tiska ,..Narodna liskama’' (odgov. J. Marušič) v Gorici. lij 1111 iM 1 U p V Ul tl Ul. IVI UMI dur '21. julija. Po kratkem uuuln glede na surove in žalostne pojave „ napredne” inleli-gence pred naineravaniin shodom pri ,.Hul)erjtr‘, je dr. K r e k govoril na shodu pri „Ekseljnu“ o liberalizmu, o škodljivosti njega načel za človeško družbo ter o krščanskih načelih, kol jedino rešilnih in vspešnih v soc. vprašanju. Liberalna in krščanska načela. Že beseda ,.člnveška d ru ž h a“ pomeni nekaj združenega, jednolnega. V naravi človekovi je, da so druži, in to zlasti, da se združujejo ljudje*- istega stanu, poklica, ljudje, ki imajo skupne namene in koristi, n. pr. kmetje, rokodelci, obrtniki itd. Družijo se pa za to, da varujejo svoje stanovske koristi, jih pospešujejo, krepijo svoj ohsloj. Združevanje posebno zagovarja in priporoča krščanstvo, in tako so pod njegovim vplivom nastale v preteklih stoletjih veliki* in veleznamenite stanovske organizacije, tako zvane srenje, cehi. Moč teli stanovskih organizacij je bila velika, cehi, srenje so bile prave trdnjave v varstvo pravic posainnih stanov. Izkoriščanju bližnjega in celega stanu je bil s teini organizacijami postavljen jez. in to je ravno, kar ni do-padalo sebičnim posameznikom, ki so stavili svoj prvi in zadnji namen v denar — v čim večje posvetno uživanje, im glede na ,poU-ehe in pravice celote. ■ NapgvMal ^ 'je Iprej neizprosen S 4>ojtem jednotain, ki 'so sledi^ty Klinji ‘ f^piftlll* B proptnUAii srenj, stanovskih, strokovnih organizacij so polagoma jeli propadati celi delavski stanovi in to vsled neomejene prostosti, neomejene k o n k u r e n c e, ki ima za glavno načelo : „K d o r j e m o č n e j š i, z m a g a, — slabotnemu ni pomagati!" Žalostnim okom je zrla sv. cerkev, največja zagovornica organizacije, te žalostne pojave v človeški družbi. Povzdi- IJSTKK. Pogovori iz sedanjih dnij za današnje čase. 11. ..Kdor so smeje poslednji, smeje se najbolje. 1 ’ i e g o v o r. Tone: No, ali se še spominjaš, o čem sva modrovala zadnjič? Jurij: Še! Pa noče mi iz glave tudi, kar sem rekel z besedami: Kaj poreko ljudje? Smejali se bodo, da sem zopet zašel v stare neumnosti, da sem ,.liga mož“, da niseni vreden njihove družbe ... Tone: Jenjaj že! Prašam te: ali si ovca, ali si človek? Ovce gredo druga za drugo: če skoči prva v jamo, skoči tudi druga, skočijo vse — /akaj ? Ker so videle skočiti prvo: delajo, kakur druge. Jurij: Saj jaz nočem delati vse kakor drugi — ali p r e p r i č a nje... Tone: Ti in tvoje prepričanje! Ne bodi že čudak! Ker praviš, kaj ti poreko drugi (naprednjaki), ~i v resnici čudak, če boš še dalje trdil svoje prepričanje. Ako meni kdo dokaže kako stvar, da je resnična, potem moram pri- govala je svoj glas v obrambo llačeneev in pravice, a mnogo časa zaman, in le polagoma so se jele zopet uresničevati njene želje. Svet je jel korakoma spoznavali. kako prav ima sv. cerkev, spoznavali. da so jedina krščanska načela o združevanju rešilna, za to skrb, zanimanji* in trud svoj pa je sv. cerkev vzbudila največje sovraštvo in hoj pristašev s k r a j n o sebi č 11 e ga I i h e -ral izma, čegar prvi vodje so Židje. In zato tolik krik v liberalnem sa-mogollnem lahorjn proti sv. cerkvi in njenim služabnikom, kersole-li nevslra-šeni zagovorniki pravice, nevslrašcni nasprotniki vsakega krivičnega izkoriščanja tujih žuljev — zalo toliko, smrtno sovraštvo, ker se organizovunjc llačen-cev in izscsavancev zopet vzbuja ravno 110 prizadevanju sv. cerkve in njenih služabnikov ter ra*le od dne do dne. Da doseže liberalizem svoj namen, mora pa prej uničili cerkev, vzeti vso moč duhovslvu in krščansko mislečim lajikom, ki sc borč bok ob bok z dulio-venstvom za pravice i:i koristi delavskih, od kapitalizma izžemanih stanov. Ker sc pa da .to le/ko doseči, zato sc* poslužuje najkrivičnejših in najbolj umazanih sredstev |iroli vsemu, kar je krščanskega, namreč laži, obrekovanja, o-pravi j a n j a, č a s t i k r a j e — 1110-r a I n c g a uničevanja. Svet se odteguje bolj in bolj liberalizmu, zalo pa rasle tudi odpor v liberalnem taboru bolj in bolj. Liher.ijizcni je podoben ob svojem propadanju prav-i,ca.tejnu konju ki cika, in kaže svojo surovo silo s zadnjimi močmi. Sebično, prolikrščansko liberalno načelo je dozorelo in se praktično pokazalo v svojih posledicah prav za prav še h* ob francoski revoluciji I. 1780. Državni zbor je tedaj sklenil v prvih sejali, da se razdražijo vse stanovske srenje, da se občinam odvzamejo vse pravice, da imej vse pravice le vlada, I. j. zbor nekaterih mož. (Dalje pride.) p o z 11 a t i resnico... Slabo je slabo, reci kdo, kar hočeš — od slabega pa se moramo ločiti, tudi če hudobni svet ne gleda rad. da se ga ogibamo. Kajti ozka je pol, ki vodi v raj naše sreče; široka pa cesta, ki vodi v pogubo — in 111 nogo jih je, ki hodijo po njej, seveda v svojo pogubo. Ali to naj nas ne moti; tudi, če ti nas zaničujejo: „Ne bojte se njih, ki more telo, pa ne umore duše. Bojte se temveč Njega, ki lahko vrže dušo in telo v peklensko brezdno*4. Jurij: lla, ali je sploh d u š a? ! T o 11 e: Oti naprednjak! Sama učenost le je: počakaj, da končava o prvi stvari — potem, že vidim, da ti bom moral še mnogo „pridigovati“ ... Jurij: Pa pre|iri< aš me težko... Tone: To pa je tvoja stvar: če hočeš me poslušali, dobro; sicer kakor ti drago — meni se zdi. da so li naši ,.b‘pi“ časopisi in tvoji napredni tovariši popolnem oinrenili pamet. .. Jurij: No, skregala se ne bova. saj sva od mladih nog dobra znanca... Kaj imaš torej še? To n e: T i se bojiš priznati, da si pravi k listi jan — to imam še. In zakaj? Ker se bojiš svojih nevernih tovarišev. Toda zapomni si, kar pravi Z norišnico sleparijo! ,.Soča“ in „Primorec“ pišeta, da so deželni poslanci dne m. m. odobrili zgradbo deželne norišnice, ki bo stala 1,200.01)0 K in celo l.fiOOOOO K. Pri tem mahata po slovenskih deželnih poslancih, češ, oni so krivi, da se za norce toliko potrosi. Tako znajo z lažmi slepiti ljudstvo! In kaj je na tem resnice? I. Slovenski poslanci so se z italijanskimi sporazumeli in dne m. m. sklenili, da naj st* preskrbi na najpri-prostejsi ju elionoiniencjsi način zgradba prepotrebne deželne norišnice za .'{f)0 oseh na zemljišču v to svrlio kupljenem |>o deželnem odboru v obsegu lf> ha. in II a., da se pa oh enem morajo prašali izvedenci, ali hi se na istem prostoru m* dala sezidali tudi deželna bolnišnica. 'J. Deželni zbor je v isli seji naložil deželnemu odboru, da poskrbi, kakor hitro mogoče izdelanje podrobnih načr- l.;\' za zgradbo norišnice. Ti načrti se morajo še le predložili deželnemu zboru v pot r jen je. (J d deželnega zbora h o o d v i s 'i o, ali s p rej m e t e 11 a-č r t e, ali ne! Ako jih ne sprejme, tedaj pade vse! il. N a j v i š j i p o t r o š e k za zgradbo in ustanovitev norišnico se je določil na 1,100.000 K. („Soča“ je to svolo povišala za HMJ.000 K!) S tem pa ni še rečeno, da se bo v resnici toliko potrosilo. Lahko se ho potrosilo veliko manj, kakor ho deželni zbor odobril načrte. Cilalelji naj iz tega sodijo, koliko je verovali .Soči" in „Primorcu“. Ako bodo naprednjaki uganjali lake burke, bo treba glede števila norcev vse drugače govorili! Po katoliškem svetu. Kaj delajo ..napredni'1 liberalci drugod. — Znano je, da so v zadnjem času v Španiji prišli na vrh liberalci. večna Resnica: ..Kdor se mene sramuje pred ljudmi, lega se bom tudi jaz sramoval, pred mojim nebeškim Očetom in pred vsem svetom na sodnji dan". Ce imaš dušo — kar li lahko dokažem kedaj — je ta duša neuinrjoča, telo pa ni neumrjoče: za nekaj let bo že gnilo v grobu. I11 li se toliko poteguješ za to telo, ki je le posoda duše?! Ne bojiš se pa, da bi zgubil dušo; in rajši jo zgubiš, nego da bi požrl kako nespametno besedo svojih maloprida-tovarišev. J u rij: Ali la je prehuda, če potem ne smem v družbo — tam ho posmeh in zaničevanje ... Tone: Holci si reči: v krčmo... Bodi, ali radi tega že umrješ? Smejaj se še ti svojim zasmehovalcem: oni so bedaki, li boš pamclen... Vzemiva, da bi se li kdo smejal, če ješ. ali da hodiš z nogama: ali zaradi lega pustiš jed in začneš hoditi z rokama? Gotovo ne, kajti kar zdaj delaš, je pametno, sicer pa bi bilo neumno, bi koliko bolj nespametno je. da hočeš zgubiti dušo radi nekaterih bogokletnih in neslanih opazk iz ust tvojih naprednih bedakov! Ce bi le laki ljudje hvalili, to bi za-te bila prava sramota ; če te pa grajajo, to ti bodi čast, ker s tem pokažeš, da nisi njihov... I11 kaj delajo? V ineslu Saragozza je imela bili pred kratkim procesija za sveto leto. Ko je šla procesija iz cerkve, so prileteli liberalci s palicami in revolverji boleč ustaviti ljudi. Ljudstvo se jim je uprlo. Na lo so začeli streljali, da se je procesija morala zateči v cerkev. Liberalci so boleli vdreti v cerkev, toda katoličani so zdaj prijeli za orožje in se začeli hranili. Nastala je strašna zmešnjava. Policija je z največjo težavo odgnala liberalce ter tako napravila red. Tako delajo liberalci drugod, ko pridejo do veljave. Kakor drugod, delali bodo danes leto pri nas, ako se jim krepko ne ustavimo! Xa Ojierskein ustanavlja krščanska stranka, kateri naloga bo bojevali se proti liberalcem in Židom, ki imajo zdaj vse v rokah. Na Francoskem je hnančni odsek sklenil predlagati državnemu zboru od-|iravo francoskega poslaništva pri rimskem papežu. Liberalcem ni proti kat. cerkvi nikoli zadosti! fltogi Poljaki! Gonja proti poljskim katoličanom na Poznanskem v Nemčiji je neznosna. Prusi hočejo popolnoma vničili poljski narod, njega vero in jezik. Da namreč preženejo Poljake iz rodne zemlje, sestavila se je pruska komisija, ki kupuje zemljo in naslavlja pruske protestantske rodbine. Molimo za poljski narod ! Je-li vera postranska reč? K a j p r a vi zgodovina o veri ? — V zgodovini narodov povsod srečujemo Boga in njegovo čaščenje, z drugo besedo, vero. — Plemenit značaj v viharnem, težkem času je bil Rimljan Ci-ceron. Spisal je divno knjižico, ki se bo veliko cenila, dokler bo veljala prosveta. Naslovljena je ,.De natura deorunr* (o naravi bogov). Tu stoji ta-le stavek: ,.Nobeno ljudstvo ni tako surovo in divje, da m* bi verovalo v Boga, čeprav nje- .1 u rij: Pa kako bi gledali in se jezili, če bom očitno služil Bogu! Tone: Oho — ali naj domovino izdaš, ker bi morebiti se naši sovražniki jezili, da jej služiš? Toda ne domišljuj se preveč: nisi sam, ki misliš tako. In recimo, da je več hudobnih nego dobrih ljudij, ali naj smo potem rajši s hudobnimi nego z dobrimi? Ce jih skoči v brezdno 99, ali moraš skočiti tudi ti, da dopolniš število 100? Zato zapomni si nauk: dober in prijazen bodi z vseilii ljudmi, smejaj se ž njimi, delaj kakor oni, da le ne žališ Boga — — in kmalu se ti ne bodo smejali radi tvojega verskega prepričanja, radi tvoje prave pobožnosti ... Ce bi ti pa le nagajali — naj li! ,.Kdor se smeje poslednji, smeje se najbolje** ... V slovo čiij še besede sv. Gregorija papeža, katerega eno knjigo imam tu pri sebi : „ . . . Zasmehujejo preprostega pravičnika. Tega sveta modrost je, da pokriva srce z zvijačami t mahinacijami 1; z besedami odeva misel; da /. lažjo dokazuj«* (vte-meljuje) resnico... Kdor z 11 a to 1110-d rosi, zaničuje druge in je o š a h e u“. Z Bogom! govega bistva no pozna". Ta stavek nam mnogo pove. Him je liil tačas na vrhuncu slavo. Spoznal jo bil takorekoč vos svet: Evropo, Azijo, Afriko; videl jo nešlovilue narode in jih zmagovito podvrgel — toda mod vsemi temi narodi, kakor trdi Cieoron, niti eden ni l>il lirez ver«. Odkar jo Ciceron zapisal gorenji stavek, so potekla stoletja No\i časi so piišli, novi svetovi so se našli, in z njimi so se pokazali novi narodi našim očem; a noben narod brez Koga. Nahajamo ljudstva brez železnic, [•rez telegrafov in stalnih armad, brez menjalnic in colo brez denarja, a nobenega ljudstva brez vere. Vsak jezik je prepleten z besedo „Bog“. Tako vzliha Slovenec: „Moj Bog, v božjem imenu, za božjo voljo, Bog pomagaj, Bog daj srečo, z Bogom !•* Gaprivi je popolno resnico govoril, ko je rekel ob važni razpravi v nemškem državnem zboru: j-NajimenilniSe pri vsakem človeku je i\jegi)vo razmerje do Boga1'. (Dalje prih.) Politični pregled. Razpust deželnih zborov. — Dunajski uradni list je priobčil cesarski patent, s katerim sp razpuščata deželna zbora kranjski in gališki, ker je potekla njih 6-lelna doba. Za kranjski dež. zbor so že razpisane nove volitve in sicer: za kmečke občine na dan 12. septembra t. I.; za mesta in trge kakor tudi za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani na dan 19. septembra t. I in za volitve v velikem posestvu na dan 23. septembra t. I. Ogrska in Hrvatska. — Koncem meseca marcija t. I. je hrvatska deputa-cija za ureditev razmerja med Hrvatsko in Ogrsko razpravljala o odgovoru na ogerski dopis. Večina deputacije je bila za to, da se dogovarja z ogersko depu-tacijo na dosedanji način, namreč na temelju $ 12 nagodbe, po katerem se naj-poprej izloči od vseh dohodkov Hrvatske potrebna svota za deželne potrebe, a presežek se izroči Ogerski za skupne potrebe. Poslanec Franko je zagovarjal popolno samostalnost Hrvatske glede denarne uprave, kar bi za Hrvate bilo gotovo najbolje. Dne 28. aprila so se začele ustmene razprave med obema deputacijaina. Ker se pa deputaciji niste mogli zjediniti, morale so se razprave odgoditi do jeseni. Novice. Tržaški škof inonsignor A. M. Sterk, kateri se radi zdravja mudi na Slatini, je zdaj nevarno obolel. Zdravnik, ki je bil dne 28. julija iz Gradca poklican, je izjavil, da ima hudo želodčno mrzlico. Molimo za dobrega škofa, ki je v sedanjih razmerah v Trstu zelo potreben ! t Dr. .Jožef Pajek. — Danes osem dni je umrl v Mariboru g. kon-zistorijalni svetovalec in kanonik, vitez reda železne krone 3. vrste dr. Jožef Pajek. V življenju je bil neumorno delaven. Lavantinska školija je v njem mnogo izgubila. Svetila mu večna luč! < č. šolski bralje, ki so vodili slovensko ..Alojzij^vUče*1, so svojo službo k^nečjip__Qj^uutBiiali. Za prihodnje šolsko leto mora offtffiT'*poskrbeti novo vodstvo. Častiti bratje so opravljali svojo službo /A\li / pravoslavni cerkvi v Trstu smoli uganjali, kar hi hoteli, se temeljilo molijo. Zelo otročja je misel, (.la l>i jim ne liilo treba nosili za-slave v vrečah, ako l>i jo nesli v pravoslavno cerkev. Nam se zdi nasprotno resnica! Ako bi jo hoteli nesli v pravoslavno cerkev, hi jo morali še bolj zaviti. 0 teni ne odločuje cerkev — ampak kdo drug! ,.Za sedaj'1 pa katoliški tržaški „Kolaši" niso tega koraka slorili. \r bodočnosti to ni izključeno. Tako bomo v kratkem doživeli, da bodo ,.vneli katoličani" v Trstu blagoslavl ali svojo zastavo v razkolni „pravoslavni“ cerkvi. Ali ni to lepo V Vidi se, da je „Kolo“ zdrsnilo pod cesto! Tržaške rodoljube prosimo, naj s tem neplemenitim hujskanjem enkrat nehajo! Ruili-puzuamo, da jim kaka pgsa-,k.i;U’icii-xJ1 ‘la, toda i-i.l. znaca*|a~tltovck »(■ !»<■ /;ii-njil katoliške resnic«*! f~ ~ i ii mm. ~ — ■ Od Idrijicc. — (Pav 1 i h aj. Visoko na skali sedim in strmim v bistre valove hladne Idrijice. Pred vsakim očesom se mi razprostira vas, na jedni Srednje, na drugi P u š n o. 0 prvi vasici spregovorim kaj več o priliki. Omenim naj le, da stanuje na Pušnem ,.general-chef-‘ vseh liberalcev, pardon, saj ta bistroumni mladenič tega imena ne razume, — narodno-naprednih. Ljudje mu pravijo le Pavliha, pa ne da bi mislili, nemški Pavliha v slovenski obleki, ampak bistroumni Pavliha v nerodno-napredni obleki. To človeče usi-Ijuje po krčmah in poteh svoje umazane časopise. Iz krčem odnese navadno le par klofut, kako se mu drugod godi, povemo o priliki. Pa za sedaj naj to zadostuje; že me boli roka, s katero bodem moral po Pavlihovi izjavi jutri farju plašč držati. H a s t i s 1 a v. Iz Srednjega. — Veselo prilrko-vanje nas je vabilo v nedeljo iz hiš. Vsa vas se je zbrala pred cerkvijo, da bi videla lepo slovesnost, procesijo za sv. leto. Po 2 in 2 so se pomikali ljudje po travnikih in slavili Jezusa Kristusa, kralja vseh vekov. Vse je tedaj hitelo čast izkazovat svojemu Bogu, le nerodno-napredni ,,Pavliha“ je letal kakor plah zajec od liiše do hiše. Slednjič seje naš Pavliha" zatekel v krčmo. Med tem ko so drugi molili, je Pavliha kadil prav složno cigarete. Po končani službi božji pa se je izmuznil Pavliha po svoji navadi prav „kamot“ iz Srednjega. „Bistrosoški.“ Poziv. — Prosim g. urednik, sprejmite v prihodnji „Primorski List“ naslednje vrstice: Na izjavo g. Ivana Budina, posestnika v Zaloščah v zadnjem ^Primorskem Listu“ št. 30, „d a ni nikoli proti župniku Juvančič-u v Dornbergu n i č pisal in tudi nič k dopisom pripomogel" poživljam podpisani omenjenega posestnika, naj položi 200 kron pri uredništvu „Primorskega Lista", od katerih ima pripadati 100 kron Slov. Alojzijevišču in 100 kron ,.Šolskemu Domu", ako g. Budin pravdo zgubi, in jaz mu imenujem osebo, katera bo pričala, da g. Budin vendarle ni tako nedolžen v tej zadevi, kakor se dela. Saj ga je sam urednik „Soče" ovadil. Ale torej g. Budin ! Saj se boste prepiral le z ljudmi Vaše stranke. Eno ali drugo gotovo doženete: ali, da sle nedolžni in potem veste, kdo čez Vas laže; ali pal da ste krivi, in potem — z Bogom krone.l Dor liber g, dne 29. julija 1901. Lovro Juvančič, župnik. N. B. Prosim, da „Pr. L.“ poroča, kedar bo g. Budin 200 K uložil, da svojo obljubo spolnim. Iz, Zalošč. — Prosim, sprejmite ta dopis v „Pr. L.“, da bodo ljudje znali, kako naši liberalci zaloško-saksidovski napredujejo. 1. Nedelja je njih dan, dan razsajanja, preklinjanja, rotenja, groženja, bahanja in vpitja: „Mi delamo za narod"! To smo doživeli preteklo nedeljo. Kakor kloča ob hudem vremenu svoja piščela v varno zavetje svojih peruti spravi, tako je preteklo nedeljo glavar naših naprednjakov sklical k sebi svoje verne liberalce v krčmi pri Brejcu v Zaloščah na jako zapeljiv način, da bi bil kmalu še kakega< klerikalca vjel. Ko je bila zbrana ta družba, se je začela liberalna govo-rancija. Tu se je posebno povdarjalo. da oni so možje, ko tiče, pravi kristjani, mnogo bolji od klerikalcev, možje vneli za narod. Pevali so pesem „Hej Slovani" in posebno povdarjali, da črna zemlja naj pogrezne lega ki odpade. Pri zadnjem stavku pa so mislili na nas klerikalce in nas gledali debelo, češ, mi klerikalci smo izdajalci, oni pa možje, na kojih ramenih sloni ves slovenski svet. Burni, urnchcsni „živijo"-klici so doneli govorniku nasproti. Na enkrat pa si* jim je pridružil, nevede, kake barve je ta družba, nek klerikalec. II kratil poskoči cela družba na noge z vpitjem: Proč ž njim ! Ta pa je povzročil, da se je vsa ta družba razdrla. 2. Naprednjaki napredujejo pa tudi v revščini. Poglejmo poglavarja zaloško-saksidovske napredne liberalne stranke ! Dokler je imel službo iu ga je kak pri-piost kmet pozdravil, še odzdravil mu ni. Takrat ga ni bilo nikdar videti z zable-kanimi hlačami, zdaj se ga vidi ne samo z zablekanimi, ampak tudi z raztrganimi. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade! Taki so naši liberalci! Klerikalci! ogibajmo se jih, s tem jih bodemo najbolj „panaliu. Srpenica, 2S. julija 11)01. — Bravo gosp. Gabršček! Svojo obljubo, da'me pogledate, ste izpolnili v „Soei" 25. m. in., a slabo. Pozabili ste namreč povedati, da sle ves dopis skrpucali med pijačo in plesom popolnoči, med teni ko so ženice vaših svetovalcev doma solze točile. Kako to V Prišli ste pozno, o polnoči iz Bovca in so bila nekatera grla še žejna. Liberalcev pa nimate tukaj veliko, pol ducenta hišnih gospodarjev in par takih, ki iščejo še mah pod nosom ter med njimi tudi ono suho lakot, koja bi petletno farško hrano rada izbruhnila iz svojega praznega želodca. Sedaj k dopisu, prav za prav k obrekovanju. Imenujete me lažnika, češ, ako bode ugovarjal, bode tako le lagal. A v tej stroki pustim vam in vašim patent. Kako ste odgovorili res poštenemu možu zjutraj v zoru, ko je šel na delo ter vam očital lažnjivo in pohujšljivo pisavo, tako da je vsakega poštenjaka sram prijeli v roke vaš gnoj ? Bekli sle: Razmere so take. No, no, sam si 110 upate trditi, da resnico pišete, zato pa hočete, da morajo bili š6 drugi lažniki. Da, tudi Gabrščeku se prigodi, da po prečuti in pr^piji inoči enkrat resnico pove. 'v Drugi navadni „šlager" je pijanec, kojega nasprotniki pokrivajo s plaščem ljubezni. Evo vam par izgledov. L. 1895 sem šel neko popoldne na planino Bošco, da bi bil zjutraj zgodaj na Stolu. Radi dežja in megle sem šel domov čez Dr-nohljo, kjer mi je spravnik postregel s sirotko. Kaj sem pil? Kje so krčme? Iu vendar vedela je neka prijateljica z dolgim jezikom iu še večjim v...om iz zgolj ljubezni prikrivati: maše ni bilo, gospod je bil pijan Drugo leto 1896 sem šel po maši proti Reziji. Kdor pozna poti, ve, da so nevarne, ter se vrnil ob 4 uri. Hauplinacher mi je še prišedšemu v vas očital, čemu da nosim kolar v taki vročini. Kje ste ljubeznjive duše našle ono grapo? Ne zamerite, vaše oči so bile krmižljive, da ste videli rane in potolčeno obličje, česar ni bilo. Tako so mi vedno prizanašali ljudje, koji vse dneve jedo močnik, da imajo meso v petek ter gredo v krčmo samo v nedeljo med mašo. O drugih stvareh, o lovu in domačih strankah pišite kar hočete. Bes im je, da sem v cerkvi imenoval „Sočo" Uajslabš//list in vže večkrat, pa tudi ne *>/jenjam, dokler bode la list pisal zoper cerkev in njene ustanove. M. Ivančič, kurat. Iz Škrbine. — Naš dopisnik v št. 28. nam piše, da obžaluje, ker smo zadnjič sprejeli nek popravek iz Škrbine. Pravi, da vzdržuje vse svoje trditve, ki so bile po vsem resnične. V Devinu se je utopila lo nedeljo enajstletna učenka Adela Bossi, ko se je kopala v morju z dvema deklicama. (-M^oci imajo p«Ami- prostosti, slajtiši premalo sj^-bi! — Neko nedeljo popolnoči prerezal je nek Lah mladeniču „Sampliču" iz Devina vrat. Vroča kri! — Krčme so pri nas odprte po noči, dokler se ljubi pivcem in krčmarjem. Ko se napijejo, pa tulijo in rogovilijo po vasi, da se ne more spati, t) policijskem redu po vasi in v krčmah ni govora; nič posebnega, saj župan in krčmar sta eno. i/, Doberdoba. (Brezvestnost ali divjost kolesarjev). — Dne 26. julija je •nesla uboga ženica zajutrek koscem v košu. Nenadoma prilomasti ji (brez znam-nja se zvončkom) neznan kolesar v hr- bet, jo vrže na tla — in tako pobije lonce, steklenice, kozarce in sklede, ter vso jed razlije po tleli. In kaj mislite ljubi čitatelji, da se jej je usmilil, ji i/. nezavesti pomagal — ali jo kaj za storjeno škodo odškodoval? — Kaj še! — Strah iu nezavednost na tleh ležeče ženice — porabil je divji „ciklisl" v gosposki obleki — da jo je hitro kakor vrag — dalje popihal, nezmeneč se za jok uboge žene! Neki mladenič, to videč, jo je mahnil za njim, a kaj je hotel, ker ga ni mogel doleči. Takih slučajev se tukaj več na leto pripeti. I11 ne rečem dvakrat, da nekteri „divjaki" ne delajo to nalašč, ker se zalete v človeka, brez da bi ga se zvončkom poprej opozorili in ponesrečenega pusti? brez pomoči in oškodbe ter zdirjajo naprej tako, da se ga ne more tudi sodnijsko pozvali, ker je nepoznan. Ali bi ne bilo umestno in prav, da bi se tudi bicik listom napravilo številke registrirane pri kakem uradu, kakor one prevoščekov in postneščekov za slučaj enacih podivjanosti? Sela na Volčanskein. — Uže dolgo ni bilo v ,.Primorskem Lislu“ nobenega sporočila iz Sel. Danes hočem opozoriti naše ljudstvo na neko važno zadevo. Podružna cerkev sv. Marije Magdalene je v zelo slabem stanju. Streha je vsa pokvarjena in na stropu je na več mestih poznati, da teče v cerkev. Bati se je da podstrešni les segnije in da se vse skupaj poruši. To bi bilo žalostno in sramotno za nas Seljane. Vemo, da naša cerkev ni premožna, da nima kapitalov, kakor druge cerkve, zalo pa si moramo sami pomagati Na noge, možje, ki vam je cerkev pri srcu! Vsak lehko podeli par kron in v par letih lehko z združenimi močmi popravimo cerkev in naredimo nov oltar. Torej na noge! Veliki Dol. — Dne 26. 111. 111. smo spremili k večnemu počitku osmošolca Evgenija Ščeka, sina železničnega strojevodja v Trstu. Izrejen od dobrih kršan-skili starišev je vedno lepo živel, zlasti je bila izgledna njegova smrt. Z ginljivo pobožnostjo je prejel svete zakramente že več časa popred. Popolnoma udan v voljo božjo je mirno prenašal bolezen in tolažil jokajočo mater proseč jo, naj le moli zanj. Objemajoč križanega Zveličarja in neprestano upirajoč oči v podobo preblažene Matere Device je mirno v Gospodu zaspal. Prijatli iz Ljubljane in Trsta so mu poslali vence. Mnogo ljudstva se je udeležilo pogreba. Pevci so mu zapeli, da blagor njemu, ki je v Gospodu zaspal. V Oreliovljah pri Biljah ste vmrli v teku osem dnij dve dekleti v starosti 18 let za sušico. Obe ste delali v tovarni za „fulminante“. Tverdka,,Itrata Zupan“ iz Kamne-gorice na Gorenjskem je postavila pred kratkim, kakor smo že enkrat omenili, nove krasne orgije v Vinici na Belo Kranjskem. O teh orgijah, kakor sploh o Zupanovih delih, pišejo strokovnjaki, da prav nič ne zaostajajo, ampak v nekaterih točkah celo prekašajo slavne tverdke Goršič, Mauracher (Sv. Florijan na Gorenjem Avstrijskem) itd. Tverdka „bratov Zupan" pa je pri tem tudi najceneja. Oigljč z 18 izpremeni v Semiču v Beli- krajini, katere je izdelal Mauracher, stanejo do 5000 gld., orgije v Vinici z 12 izpremeni, katere je izdelal Zupan, pa le 2065 gld. Kakor razvidno, imamo Slovenci doma tverdko, ki z najboljšimi ptujiini lahko vztraja v tekmovanju. Podpirajmo tako tverdko z vsemi močmi, čemu v p tuj i 11 i iskati dobrega, ko imamo dobro doma. Nimam pa namena priporočali izključno Zupanovo tverdko, ampak sploh domače avstrijske tverdke, katerih imamo dovolj. 0 tej priliki se mi zdi vmestno opozorili častile cerkvene predstojnike na priporočilo visoke c. k. vlade, katero so pred leti tudi avstrijski škofje izdali, in je bilo tiskano v goriškem škofijskem listu, da naj cerkve bolj ko mogoče podpirajo domače obrtnike in uineteljnike. Proti temu se je v novejšem času tu in tam grešilo. Bojaki! Spomnimo se, da so domači obrtniki naši davkoplačevalci! Vabilo k XVI redni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru v četrtek, dne 8. avgusta I. 190!. Vspored: I. Sv. maša ob 3/410. .ur« v frančiškanski cerkvi.. II. Zborovanje ob II. uri v „Narodnem Domu". Ii Prvo-mestnikov govor; 2) tajnikovo poročilo; 3) blagajnikovo poročilo; i) nadzorništva poročilo; 5) volitev jedne tretjine druž-binega vodstva ; 61 volitev nadzorništva (5 članov); 7i volitev razsodništva (5 članov). Slavnost na Krnu. Dne 5. t m. se olvori planinska koča na Krnu. Blagoslavljanje koče vršilo se hode ob 10. uri predp. Na predvečer točno ob 9. uri poskusili se bodo vrh Krna umetalni ognji, na katere posebno opozarjamo dolince. K ,,Podpornemu društvu organistov s sedežem v Celju" pristopilo je že lepo število ustanovnih, podpornih in rednih udov. Društvo se vsem najtopleje zahvaljuje. Zrakoplov. — Santos Dumonl v Parizu je iznašel zrakoplov, ki se da vodili v zraku. Socijalne drobtinice. »Ilrdeči prapor** pobira laži o katoliški cerkvi, o katoliških društvih itd., koder more. Vse mu je prav, samo da smeši. Tako je v zadnji številki prinesel celo iz časopisa ,.K a r I s h o r s l e r An-z e i g e r“ sledečo anonco: „K r š č a 11-s k a znanstvena zveza ,. K r i ž" v Berolinu ozdravi vse bolezni z močjo vere in z močjo molitve. Obrnili se je na predstojnika F. R., B e r o I i n W. Pripis-mih se prosi za povratno znam-k o". K lej anonci dostavlja: Sedaj vsakdo lahko vidi, da so klerikalci prijatelji znanosti! Na lo neumnost odgovarjamo: Takih reči ne moremo kontrolirati, toda vsak otrok lahko spozna na prvi pogled, da je ta anonca lažnjiva in brez dvojbe izmišljena od sovražnikov katoliške cerkve. Kaj je to: predstojnik F. R., in Berolin W? Kje je to? Vidi se, kako bi si socijalui demo-kratje radi pomagali z lažmi, toda resnica bo zmagala! O delu in plačilu. — Človek, ki je zmožen za d e I o, j e tudi dolžan delati. Tako je rekel Bog Adamu: „V trudu se boš od nje (zemlje) živil vse dni svojega življenja... V potu svojega obraza boš kruh jedel, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si vzet1 (I. Mojz. 3). „Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela" (II. Mojz. 20). „Delo svojih rok boš užival; blagor tebi in dobro ti bode" (psalm 127). ,.Pojdi k mravlji, 0 lenuh! in ogleduj njena pota ter se uči modrosti" (pregov. 6). „Lena roka revščino dela, roka močnih pa bogastvo pripravlja.... Kdor ob žetvi spravlja je moder sin, kdor pa poleti spi, je otrok sramote" (pregov. 10). „Zavoljo mraza ni hotel lenuh orati; torej°bo poleti beračil in nič se mu ne bo dalo" (pregov. 20). „Sladko je spanje delavca, naj malo ali veliko jč; sitost pa bogatemu ne da spati" (pridig. 51). „Kdor je kradel, naj ne krade več, temuč naj raje pridno dela s svojimi rokami, kar je dobro, da bo imel kaj podelili potrebnemu" (list do Elež. 4). „Tudi nismo nikdar kruha zastonj jedli, ampak v delu in trudu, ker smo noč in dan delali, da bi nikomur vas ne bili nadležni" (11. list do Tes. 3). „Ne žali hlapca, ki zvesto dela, in tudi ne najemnika, kateri je iebi udan. Razumen hlapec ti bodi tako ljub, kakor tvoja duša; ne krati 11111 prostosti in ga ne spuščaj ubogega od sebe" (Sirali. 7). „Tako je tudi Gospod (Jezus; ukazal, da naj ti, kateri evangelij oznanujejo, od evangelija žive" (do Korinč. I. 9). „Vsak bo lastno plačilo prejel po svojem delu" (do Kor. I. 3). Iz teh besedi je razvidno, da je vsakdo brez izjeme dolžan d e- 1 a t i, ako hoče jesti in živeti. Kdor ne dela, naj tudi ne jč ! Kaj bi rekla dandanes lena gospoda po mestih, ki živi o delu drugih, ko bi hoteli strogo izvajati krščanski nauk o delu? To bi bilo javkanja in obupavanja! Delu pritiče pošle 11 o plačilo! „Ne odrekaj plačila svojemu potrebnemu in ubožneinu bratu: ...temuč še tisti dan 11111 daj plačilo njegovega dela pred solnčnim zahodom; zakaj ubožcu je in s tem ohranjuje svoje življenje, da ne upije zoper te k Gospodu, iu da ti ne bo šteto v greli" (Mojz V. 21). „Kdor v potu pridobljeni kruli ukrade, je enak njemu, ki svojega bližnjega ubije. Kdor kri prelije in pa on. ki najemnika ogoljufa, sta brata" (Sirah. 3M Iz tega sledi, da je vsako izkoriščanje ubogih delavcev ostro prepovedano. Plača za delo mora biti poštena, da zlasti odrasli delavci lehko preživljajo svojo rodovino primerno svojemu slami Vsaki Cio v e k j e tl o I ž a n po svojih z mo ž 11 o s t i li .1 o I o v a I i t udi v splošni l>l n gor. „1.juhi svojega bližnjega kakor sam selic“. I/. le zapovedi izvirajo vse naši* dolžnosti do bližnjega. Skrbeli moramo za druge, kakor sumi za-se. Ker smo udje države, bodisi katerekoli, dolžni smo po svojih zmožnostih delovati tudi za njeno moč 1.1 /a splošni državni blagor. To je samo o sebi umljivo! (Dalje prih.) Z ji kratek čiis. Norišnica. — Prvak nar-napredne stranke reče kmetu, ki je bil klerikalec: „Očka. zdaj bomo zidali deželno norišnico. Ali je pri vas še toliko norcev ?■' — ..Hvala Bogu", odgovori kmet, ,,ne toliko, kolikor tisti dan. ko ste bili vi pri nas!“ Nepričakovan odgovor. V višji dekliški šoli pravi učitelj: ..Zadnjič sem vam, gospice. dokazal, da ima mo/, več možgaii ko ženska. Gospodična Zora, ka j vi iz tega sklepate V-1 — Zora : „Da se pri možganih ne gleda koliko jih je, ampak kakšni so“. — Pridna. — Mati: Ivanka, ali si že zalila rože V — Ivanka: D&, mama, že pred osmimi dnevi! sprejme v prodajalnico C*. Ijikar v Gorici. „Krojaška zadruga14, vpisana zadruga z omejeno zavezo v Dorici, Gosposka ulica hiš. šlev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega man u fak turnega blaga za ženske in moške obleko, za vsak stan in vsak letni čas v liajv^ftji Izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, ChifTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jjiger itd. itd. Vete po naj nižji h cenah. Ceue no stalne brez podajanja. Ker se me išče še vedno na Travniku št. °11, kjer sem delal prej in je sedaj tam fotograf Marega, javljam s tem slavnemu občinstvu, da se nahaja moj novi atdij<> že — o. o a o .le -n 'a ,, - nikeliiasla aiiker-mnont. (FH (1 / I žepna ura s posrelirnjeno “ ' franc. verižico in tokom. prava srebrna remont. j}[]|(l 4 J ura s posrehnijeno amor. “ ' žepno verižico in tokom. prava srebrna remont ura za dame s posrehrnjeno angl. verižico in tokom, prava 14karat zlata re-Iffllll 11— lno11*- žepna ura v lepi y,UlU. 11 haržunasti škatul.ji iu elegantno verižico. Za vsako uro se jam<5i 3 leta. iNVpnvoljim sc /.mnenja ali ilfiinr nazaj pošlji*, torej brez lizike. — Tom enaka naznanila so ponarejena. — Pošilja se proti gotovini ali po povzetju. KRAT.IK 11 lili VI % tovarniška zaloga ur in zlatnine na debelo. Založnik avstr. c. kr. uradniške zveze ilil. Krakova, Stradali /7. (Avstrijska). Iliislrovani ceniki zastonj in franku. Agentje se sprejmejo. Lekarna Prav« in »din« žel. kapljice z znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je 110-prekosljiva.— Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih, dvakrat na dan! po jedno žličico (Varstvena znamka) ,l0pije. _ Okrejn* belodec, store, da zgine v kratkem času omotica in Bivat na Uhiost (mrtvost). Te kapljice tudi store, ita človek raje /V. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve iu pošiljatve pa jedino le v lekarni CKISTOFOLETTI v (iorici. Josip Blokar na trgu svetega Aniona štev. v Gorici. Priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Handomingo, Java, < lejlon, Portorico i. dr. — Petrolej v zoboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1. 2, 3, i-, i». Več vrst riža. Sveče I in II vrste. Vino v butilkah n. pr. Malaga, Maršala, Cicer. IJurgump?r itd. itd. § Postrežba točna. Cene zmerne, ift * m *■ zavarovalnica v Ljubljani ||| Danajska cesta šl. 15 v IMjaloti hiši v priiljn vzpivjcniii zavarovanja vsnkovrslnih poslopij, pmnic- liili in poljskih pridclko\ proti požarni škodi, kakor Midi /AOIIO\ pniti poškodbi. Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnico v pritličju Mciljalovc liise na Dunajski cesti v Ljubljani, a Iudi pn slovenskih deželah naslav-I j oni poverjeniki. ,,\zajemna zavarovalnica v Ljubljani** jenlina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod laku uuodniini pogoji. da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. ij ** I Poslavno vloženi itslanovni zaklad jamči zavarovau- ceni popolno varnost. |#| wr ROJAKI! Zavarujte svoje if imetje pri domačem zavodu! * «• if Martin Šuligoj, A urar v Kanalu 'U' priporočam svojo zalogo šivalnih strojev raznih in naj novejših rS sistemov. Jj] Ker je to le postranski zali služek in stanujem na deželi, mi [Jf je mogoče postreči z najnižjimi L >4 cenami. ^ Dajem tudi na obroke. Garancija jTi pet let. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dela po naj- ! nižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo. jfarctorc fon, klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako okusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne. Karol Draščik, pekovski mojster na Koniuv (iorici odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. In v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najlinojega, za nove maše in godove, kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje ločno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in uu deželi najuljudnoje. Sadjarsko in vinarsko društva za JSrda v (gorici Prodaja naravne in pristne briške pridelke po /.merilih cenah. Zaloga pristnih vin: burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. NUSKItTNA VINA. Sedež društva je: Gorica, ulica Barzelilni št. 20. srebra r, B v Gorici, ulica Moreli 12, priporoča prečast. duhovščini za izdelovanje cerkvenih posod in orodja. Pripravo cerkvenega o-rodja olajšuje revnim cerkvam s tem, da daje tudi na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod ryi naročevaleii sam lahko določi. I M 7A n r_w rn r_wi w. določi. ^ Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz v Gorici Ozka ulica št. 1. — Via Stretta st. 1. Priporoča iz lastne zaloge izvrstni* in trpe/no škropilnice proti poronospori, (prenovljene po Vermorelovi sestavil. Maker je trd in svetel, /.alistke (valvole) se more lahko preineniti. - Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji škropilca. 3HT fena ,\e r<**lo nizka. Sprejemlje v poplavo iu v prenovljenjc škropilnice raznih sislemov in postreže v popolno zadovoljnost stranke. i Priporoča ludi stroje za žveplanje sodov iz cinkanega železa, priprave za obvarovanje vina pred plesnoho in eikanje m pri točenju iz soda (kan), mo* hove za žveplanje grozdja raznih sistemov, cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice. — Sprc|ema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja stre-lovodo itd. itd urosmoNi IN DUSTRIA L i A 0 T ISTICA 0 ORI2 I A