PoSnrorA placaka v gototott ' • -	. —
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE • ST. 18—19 • 1. MAJ 1957 • LETO XVI. • CENA M DIN
PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
U
—
jLLi'

llilMiiiMI


mm
JANKO
* RUDOLF:
Prvi maj je. Praznik delavskega razreda, praznik, dela. Na ta dan v cvetoči pomladi zagori v nas z vso naravno silo ielja po napredku in pogled nam pohiti-v prihodnost: seštejemo plodove svojega opravljenega dela in premotrimo tm.er ter obseg svojih bodočih opravil.
Tudi letos se za trenutek v mislih ozremo v preteklost. Preteklost je za nas m.učno obdobje dolgoletnih bojev, ki jih fe, bojeval delavski razred za goli obstoj, za osnovne pravice, za enotnost, za zmago. Dolga in trnjeva je ta pot. Toda, po nepopisljivih naporih in žrtvah se je zaključila z revolucijo, v kateri je delavski razred junaško zmagal in prvič v svoji zgodovini postal gospodar svoje usode.
S presodnim, pogledom pre-m.otrimo razdobje po osvoboditvi. To je čas, ko je delavski razred, s svojo revolucionarno prekaljenostjo, ustvarjalno iniciativo in požrtvovalnostjo ustvaril toliko, kolikor se praviloma ustvari v času nekaj rodov. Prvi maj, praznik dela, pa je za naš delavski razred, ki je prvi v zgodovini uresničil zamisel o tem. naj s proizvodnimi sredstvi in s plodotn dela gospodarijo tisti, ki jih ustvarjajo, še posebej pomemben. Na ta dan je najlepša priložnost. da premotrimo plodove in uspehe, ki smo jih doslej dosegli v gospodarjenju in da ocenimo vse slabosti' ki nam stoje na. poti in nas ovirajo pri uresničevanju naše revolucionarne zamisli.
Ko ob Prve vi maju ocenjujemo dosedanje napore in plodove. ki smo jih dosegli v upravljanju gospodarstva, nas preveva prijetna zavest," da smo pričeli, Čeprav šele v najbolj skromnih začetkih uresničevati'veliko revoluci jo, ki je odločilnega in usodnega po-
Cetolnjem pxaptiku deta
mena ne samo za nas, ne samo za naš delavski razred, temveč za vse človeštvo: sprožili smo dogajanje, ki se konča v tem, da delo ne bo več nujno zlo, kot je bilo tuseskozi doslej v človeški zgodovini, ampak, da bo postalo prva življenjska potreba vsestransko osvobojenega človeka, ki bo. v polnem smislu besede, postal neposredno tvorec svoje lastne zgodovin
Zato je prav, da ob letošnjem Prvem maju, prazniku dela, pregledamo predvsem kaj smo dosegli kot proizvajalci in upravljavci v našem gospodarstvu, kakšni sp naši uspehi v gospodarjenju, v proizvodnji, v naporih za splošni napredek naše domovine, v veličastnem, revolucionarnem dogajanju, ki vsakodnevno pred našimi očmi spreminja obličje naše domovine, bistveno spreminja razmerja med ljudmi ter preobraža tudi nas same, ki smo zavestni tvorci tega procesa. Ta razvoj ni nikakršna pomladanska idila. To je burno dogajanje. Polno je najrazličnejših dogodkov in težav, uspehov in požrtvovalnosti, zavestnega hotenja in dvomov, odločenosti in omahljivosti. Skratka) to dogajanje je verna podoba prehodnega razdobja. Podoba časa, v katerem se medsebojno prepletajo in spopadajo objektivne težnje, ki jih terja bodočnost z -negativnimi usedlinami preteklosti, ielja po resničnih socialističnih razmerjih 2 nezaupanjem, ustvarjalna pobuda s samozadovoljstvom, sproščenost z željo po komandiranju. Vsa ta. hotenja, trenja, in nasprotovanja, dajejo našemu sedanjemu obdobju svojski pečat. To je proces, v
katerem se vsakodnevno krepe dragocene prvine proletarske politike in morale, proletarske akcije in doslednosti, proces, v katerem podlega, kljub svoji žilavosti in odpornosti najrazličnejša navlaka iz preteklosti pod. pritiski jasne in odločne akcije vseh naprednih zavestnih socialističnih sil.
Letošnji Prvi maj praznujemo v znamenju priprav na Prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije. To priliko smo izkoristili, da letos še posebej skrbno in natančno pregledamo dosedanje delo naših delavskih svetov, da iz dosedanjih izkušenj odberemo vse tisto, kar je najdragocenejše in si. jih med seboj posredujemo ter na ta način Še jasneje očrtamo delo organov' upravljan ja V bodoče.
Čglejmo si na kratko, kakšni so osnovni pogoji, v katerih delajo delavski sveti in kateri činitelji imajo na njihovo delo. najmočnejši vpliv? Nobenega dvoma, ni, da so materialna razmer ja v gospodarstvu osnova za. delovanje organov upravljanja, Dosedanje izkušnje zelo prepričljivo govore, da je bilo dosedanje delo organov upravljanja odvisno od splošnih. družbenih prilik, od gospodarskih možnosti in lastnih pom-anjkljivosti. Praktično gospodarjenje. konkretno urejanje številnih gospodarskih zadev pa se je izkazalo kot najbolj revolucionarna' in najbol j dragocena šola delavskega upravljanja. Očitno je namreč, da je bilo aktivno poseganje delavskih svetov v našo gospodarsko in splošno družbeno problematiko najtesneje odvisno od konkretnih možnosti, ki jih je za to dajal gospodarski
sistem, to je ekonomski in pravni instrumenti. Skrdtka, pobuda delavskih svetov je bila v prvi vrsti odvisna od tega, ali so imeli ti organi za svoje delovanje širše ali manjše možnosti, oziroma, kako in v kakšnem obsegu so bile te možnosti utesnjene zaradi objektivnih ekonomskih prilik. Z drudimi besedami povedano, kako je stopnja razvitosti naših 'proizvajalnih sil ovirala širši■ razmah in plodnejše ter bolj ustvarjalno delo organov upravljanja. Popolnoma razumljivo je, da gredo naša prizadevanja že nekaj let sem, za tem. da bi razširili materialno osnovo delavskega in družbenega upravljanja. Jasno je namreč, da je to odločilnega pomena za ves naš bodoči razvoj. Ta prizadevanja so prišla v letošnjem letu v veliki meri d,o izraza, seveda ne morda v količinskem smislu, to je v tem, koliko naj se povečajo sredstva: s katerimi bodo v bodoče delavski Sveti samostojno gospodarili. Ta prizadevanja so se pokazala predvsem v tem, da letošnji ukrepi v gospodarstvu prav gotovo pomenijo kakovostni napredek v gospodarskem, razvoju, saj odpirajo široke možnosti za polno uveljavljanje delavskih svetov, ugodno vplivajo, na. sproščanje njihove pobude in dajejo solidno poroštvo za . njihov nadaljnji, še mnogo večji in uspešnejši razmah.
Potemtakem- je razumljivo, do, je prav v današnjem času izredno velikega in v nekem, smislu. skoro odločujočega pomena vpliv zavestnih 'čihite-Ij.ev na delo delavskih svetov in. na njihove. odločitve. To je pomembno zlasti zaradi tega,
£ < š.
ker sp kajpak subjektivni či-- nitelji tudi v veliki meri podvrženi vplivom objektivnih okoliščin, ki samostojno delujejo. Sem sodi zlasti poklicni upravni aparat v podjetju, dalje politične in družbene organizacije: ki delujejo v naših delovnih kolektivih, politične in družbene org*nizacije izven kolektivov, med njimi zlasti s področja posamezne komune ter končno organi oblasti, ljudski odbori, najrazličnejši sveti in organi na področju občine. Njihov vpliv se seveda v vsej svoji prepletenosti odraža v delu organov upravljanja v gospodarskih organizacijah.
Poklicni upravni aparat v podjetju se često zelo težko prilagaja novim prilikam in novim potrebam., zelo je nagnjen k temu, da celotno gospodarsko problematiko obravnava z vidika trenutnih, dostikrat samo navideznih gospodarskih koristi, da prenaša delavskemu upravljanju tuje izkušnje enostransko in, mehanično, brez zadostne splošno družbene in našim, konkretnim gospodarskim, prilikam ustrezajoče osvetlitve in da take nazore vsiljuje-organom upravljanja.
Oblastveni in družbeni organi, zlasti v občinah, imajo zaradi potreb, ki so najrazličnejše in kt. jih ni malo nikjer, zelo Velike želje, da bi iz gospodarskih organizacij dobili čimveč sredstev: ker si od tega obetajo najuspešnejše izpolnjevanje svojih delovnih programov. Tudi ti organi si zelo često močno prizadevajo, da bi s - svojim. vplivom na organe upravljanja v gospodarskih organizacijah dosegli take njihove odločitve, ki ustrezajo trenutnim potrebam, kraja, občine itd.. Politične in družbene organizacije v delovnih kolektivih in v komunah si prizadevajo dobiti na organe upravljanja tak vpliv, da bi uveljavljali tisto politiko, za ka- • tero smatrajo, da je najboljša., Pri tem kajpak dostikrat za-padajo prej .omenjenim .vplivom,. Izven d.vomrj. je. da imajo vsi tl Činitelji skupaj pred očmi iste cilje in to: kako izboljšati položaj delovnega človeka takrat ko dela in takrat ko .je doma. Toda. vendarle si pri vsem. tem svojem prizadevanju dostikrat niso edini v, tem. kako bi to uresničili. To je popolnoma razumljivo. Stvari niso hiti lahke, niti enostavne. Vsi ti pojavi so naravni. Skrbeti je le treba, da jim postanemo kos. Opravilo subjektivnih činiteljev je, da usmer-. ja jo delovne ljudi, v vseh teh. prepletenih odnosih, potrebah, željah in zahtevah, da znajo odpravljati nedemokratične primere v podjetjih, poizkuse birokratskega komandiranja, prizadevanja komun,,ki hočejo iztisniti iz podjetja zadnje sredstvo za svoje potrebe, težnje za tem,, da bi se gospodarske organizacije zapirale same rase. pojmovanja v organih upravljanja, ki vidijo svoja opravila sarho v podjetju, ne zanimajo pa se dovolj za probleme gospodarjenja v komuni.
Ob sedanji perspektivi, čeprav počasnega in postopnega razširjanja materialnih osnov organov delavskega upravljanja, kaže naša prizadevanja v bodoče obrniti nekako v dve smeri. V nadaljnje razvijanje in poglabljanje demokratičnih socialističnih odnosov med ljudmi v delovnem, kolektivu t^r v povezovanje gospodarjenja v podjetju z gospodarjenjem v komuni, z njenimi družbenimi in gospodarskimi problemi ter preko nje s celotno našo jugoslovansko skupnostjo. Čeprav smo do sedaj pri uveljavljanju direktne socialistične demokracije in resničnih socialističnih razmerij med ljudmi dosegli že. ogromen napredek, je vendarle še toliko nepreživelih ostankov starega, da se z doseženimi uspehi nikakor Se ne moremo zadovolji-
Vstanite v suženjstvo zakleti, ki jarem vas teži gorja.
Zdaj pravda stara k borbi sveti vas kliče za prostost sveta.
Ta svet krivičnosti razbijmo, do tal naj boj ga naš podre; nato svoj novi svet zgradimo, bili smo nič, bodimo vse!
Nihče ne da nam odrešenja, ne carji, kralji in ne bog> osvoboditev iz trpljenja bo delo naših lastnih rok.
Sami razbijmo jarem sužnji, ki tlači nas že tisoč let; * zdaj kujmo, bratje, kujmo družni človeštvu boljši, lepši svet.
Mi vse ustvarjamo na svetu, zato naj vse bo naša last; zato naj delavcu in kmetu pripada tudi vsa oblast.
Ko vse lenuhe in tirane uniči naša trda pest, krivice bodo vse pregnane, svoboden rod vasi in mesti
Že se ljudstvo je zbralo, v zadnji boi že hiti, da z internacionalo prostost si pribori.
ti. Medtem ko se' nam delavsko upravljanje v večjih delovnih kolektivih, kjer ima delavski razred močnejše tradicije, kjer je tudi organizacija dela boljša in imamo tudi boIj-ši strokovni aparat, zelo uspešno razvija in uveljavlja, je pa v manjših podjetjih: ki so praviloma tudi zaostalejša, delovanje teh organov mnogo slabše, birokratski ostanki mnogo bolj živi.
Ko govorimo o tem, da se mora demokratičnost v upravljanju razvijati, seveda ne mislimo na nikakršne recepte. Skoraj 'edina opora, na katero, se lahko u tem procesu naslonimo, so naše lastne izkušnje in pa negovanje najdragocenejših proletarskih moralnih vrednot. Skrb za stalni napredek, občutljivost in prizadetost pri reševanju najrazličnejših problemov našega delovnega človeka, disciplina v delu, demokratičnost v medsebojnih odnosih, čut odgovornosti za izvrševanje določenih opravil istočasno z večjimi pravicami, nesebičnost in požrtvovalnost, tovarištvo in odločnost, borba proti familiar-nosti in protekcionaštvu, borba proti osebnemu obračunavanju in stroga prihcipialnost pri reševanju vsakega vpraša-' nja. zlasti tistih, ki se neposredno tičejo našega delovnega človeka, to so tiste proletarske vrline, ki jih moramo ' vsakodnevno in neprestano negovati, se boriti za njihovo priznavanje in uveljavljanje. To nam je najbolj zanesljivi kažipot, ki nam, bo najbolj omogočil v vsej tej pestri vsakdanjosti najti pravo odločitev, ki bo v skladu tako z interesom posameznika kakor Uidi z interesom skupnosti.
Čut proletarske solidarnosti in medsebojnega razumevanja,
pa je tisti občutljivi kompas, ki naj uravnava naše delovanje v komuni in v širši skupnosti. Protislovja prehodnega razdobja, ki jih nujno poraja blagovna proizvodnja in blagovno denarna razmerja protislovja med proizvajalcem in* potrošnikom, ki se v vsakodnevnem življenju v občinski ali. pa. v manjši, skupnosti posameznega naselja, pojavljajo, je mogoče reševati in uravnavati 'edino na proletarskih načelih medsebojnega razumevanja, tovarištva, čuta za skupnost in soodgovornost v samostojnem rčševgnju, v jasni zavesti, da s tem ustvarjalno sodelujemo pri oblikovanju našega celotnega družbenega mehanizma, obenem pa rešujemo celo vrsto najbolj delikatnih vprašanj, ki se neposredno tičejo življenja in dela našega delovnega človeka tam, kje, se velika večina teh vprašanj edino lahko uspešno in res življenjsko rešuje.
Samo na tak. način bo proces. naše nadaljnje gospodarske graditve razvoja proizvodnih sil, to j c ekonomske osnove za socialistične družbene odnose, in zavestna akcija organiziranega delavskega razreda za dvig socialistične zavesti, delavca — upravljavca, skladna celota, ki nam zagotavlja ■ uspešno delovanje ter nam odpira realno perspektivo, osvobojeno vseh iluzij in nestrpnega pričakovanja za naše bodoče delo in naše bodoče uspe.', e.
Naj bo Prvi maj. praznik delavskega razreda., vsakoletni pregled doseženih uspehov, kakor tudi napotkov za prihodnost.. praznik delavca - gospo-d ar ja. ki na ta svoj vratnik daje ohračuv svojega dele ter st izdela stvarne in izvedljive naloge za lepši jutrišnji dan.
Morbetu delavski pozdrav ob prvem maju
REPUBLIŠKI SVET SINDIKATOV IN »DELAVSKA ENOTNOST«
/
RAZPIS NAGRADNIH TEM IZ SKLADA BORISA KIDRIČA
Odbor sklada Borisa Kidriča razpisu.ie na podlagi Zakona o skladu Borisa Kidriča ter statuta tega sklada (Uradni list LRS št. 9-55) naslednje nagradne teme:
L Racionalizacija naše proizvodnje na podlagi gospodarske kooperacije
Obravnavati je treba gospodarske prednosti kooperacije, kakor tudi težave, ki izvirajo i.z individualističnih teženj nekaterih podjetij. Preiskati je nidalj* ovire administrativnega značaja v zvezi s. kooperacijo, Avtor se sme omejiti ha kooperacijo v proizvodnji, lahko ~pa jo razširi tudi na promet in trgovino.
II.	Problemi stimulacije agrarne proizvodnje
Obdelati je sistem ekonomsko-političnih ukrepov, k! naj vplivajo na splošno povečanj* agržirn* proizvodnje sploh in proizvodnje za trg posebej, tako pri. zasebnem kmečkem proizvajalcu, kakor, na državnih posestvih. RizprŠva naj iz rega vidika kritično premotri našo politiko Cen. obdavčenja in kreditiranja ter, dohodek od agrarne proizvodnje. Avtor lahko obdela Slbvenijo ali . Jugoslavijo s pošebnim ozirom na razmčre v Sloveniji.
III.	Struktura potrošnje narodnega dohodka in njen vpliv na razvoj našega gospodarstva
Raziskati strukturo potrošnje nerodnega dohodka, njeno delitev na osebno, splošno-družbeno in investicijsko potrošnjo, ter vpliv te delitve na stimulacijo delovne storilnosti, družbeni standard in tempo gospodarskega razvoja.
Analitično obdelati razvoj od osvoboditve do danes," odkriti osnovne probleme in nakazati smer, v kateri je treba iskati v naših razmerah optimalno strukturo. Avtor se" pri podrobni analizi tudi lahko omeji na vpliv strukture potrošnje v enem od ozftačeniii področij.
IV.	Pomen In naloga rehabilitacije v sodobnem zdravstvu in socialnem varstvu
Vpr^anje rehabilitacije Invalidnih oseb ne glede na izvor, značaj in stopnjo invalidnosti predstavlja danes enega od perečih družbenih problemov, ki po svoji imncigost>.anosti posega v domala vse sektorje, družbene dejavnosti.
Na osnovi točo« analize staisja invalidnosti pri has jer vzrokov njenega nastajanja- .1* razčleniti elemente ih. faze procesa rehabilitacije ter izdelati za naše prilike in naši stvarnosti najbolj ustrezajoči program dela.
V.	Uporaba Izotopov v našem gospodarstvu
V	raznih industrijskih in drugih gospodarskih panogah (agronomiji, promet,, itd.) se da z uporabo radioaktivnih izotopov poenostaviti oziroma, bolje kontrolirati mekštere tehnološke postopke, deloma pa uvesti tudi čisto nove metode.
Poleg splošnega preileda in ekonomske ocene takih konkretnih možhosti in potreb v našem . gospodarstvu Si bilo treba konkretno obdelati enega ali več najbolj aktualnih problemov, ki se dajo pid. nas s pridom izVesti, ter predlagati iri phojektiratj* tehnično ustrezajoče naprave za praktično uvedbo izotopske tehnike v.'teh izbranih primerih.
. Za vsako od zgoraj navedenih tem lahko odbor podeli:
ENO PRVO NAGRADO V ZNESKU 259.M« DINARJEV, IN
DVE DRUGI NAGRADI PO 151.99» DINARJEV, 0
izm*d nenagrajenih razprav pa lahko odbor odkupi uspešno obdelane temč.
Pri nagrajevanju se bodo upoštevale samo razprave, ki še" niso bile objavljene. — Sok za predložitev razpriv je DO 31. JANUARJA 115».
Razprave, podpisane s šifro (v posebnem zaprtem ovitku pa naj bo priložen naslov avtorja) Je pellati "v treh ipvedih ni naslov: Odbor sklada Borisa Kidriča — Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, Ljubljana-	. .	■
V	Ljubljani, dne le. aprile 195T.
ODBOR SKLADA BOJtlgA KIDRIČA
RAZPIS
MGRAD ZA TEHNIČNE IZNAJDBE IN IZPOPOLNITVE IZ SKLADA BORISA KIDRIČA
; .Odtior Sklada Borisa Kidriča razpihuje p?, podiš« 5. člena Zakona o skladu Borisa Kidriča ih stAtuta tega skhtda (Urfcd-nl list LRS, štev. 9-55) t r 1 nagrad* za tehnične iznajdbe in izpopolnitve, ki bodo podeljene v letu 1955, m sicer:
1.	NAGRADA — 599.90« DINARJEV,
2.	NAGRADA — 300.966 DINARJEV,
3.	NAGRADA — 299.99« DINARJEV.
Nagrade se bodo podelile za take iznajdbe. In izpopolnitve, ki imajo velik pomen za naše gospodarstvo in ki so bile oz. bodo patentirgne odnosno uveljavljene v letih 195« ali 1957.
Rok za vlaganje prijav je do
L JANUARJA »5*.
Prijavi je trebi priložiti podroben opis Iznajdbe oz. Izpopolnitve s potrebno dokumentacije (kje In s kekinireli rezultati ib se v praksi uveljavile, za iznajdb« tudi potrdilo o -prijavi patenta).
Prijave je poslati na naslov: Odbor skleda Borisa Kidriče — Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, Ljubljgoe-
V Ljubljani, dne 19. aprila 1957.
ODBOR SKLADA BORISA KIDRIČA
RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ SKLADA BORISA KIDRIČA
Na . podlagi 3. člena Zakona o skladu Borisi Kidriča in statuta tega sklada (Ur. Ust LRS, štev. 9-55) razpisuje odbor sklada za študijsko leto 1MT-S8 naslednje Štipendije;
a)	deset večletnih štipendij
za študij na domačih šolah, ki še v smislu 1. odstavka ti. člena statuta lahko podelijo posebno nadarjenim prosilcem, ki so le v delovnem razmerju, zato da dokončajo fakultete ali srednjo šolo, guli da si pridobijo višjo strokovno izobrazbo lahko pa tudi posebno nadarjenim dijakom ali študemtei*.
Tt štipendije znašajo »d 1«.996' do !!.#» dinarjev meiečno.
Prednost pri podelitvi teh štipendij imajo udeleženci NOB In: otroci padlih borcev NOB;	-	-
b)	trt enkratne štipendije
ki se v smislu drugega odstavka 11. člena statuta lahko, podelijo znanstvenim in strokovnim delavcem zato, da sg na domači fakulteti, znanstvenem inštitutu, laboratoriju in podobno znanstveno in strokovno Izpopolnijo, da dokončajo dpločeno znanstveno raziskovalno delo, lahko pa tudi za Študijsko potovanje v mejah Jugoslavije.
Višino te štipendije določi odbor individualno z ozirom na značaj dela;
c)	tri štipendije za pet- de desetmesečni študij f	v inozemstvu
v smislu 1«. člen* statut*, t. J. z* znanstveno ali strokovno izpopolnitev oz. specializacijo ali dokončanje določenega znanstveno raziskovalnega dela.
Višina štipendij* je do 160 dolarjev mesečno oz. ustrezna vsota v valuti države, v kateri bo štipendist izpopolnjeval svojo strokovno izobrazbo.
V	prošnji je navesti oz. priložiti naslednje:
za štipendijo pod a): vrsto in stopnje izobrazbe, ki jo želi doseth s pomočjo štipendiranja'- izkaz o dosedanji izobrazbi in-zaposlitvi; premoženjske razmere in ev. cjosedanje služben* prejemke;
za štipendije pod b): izkaz- o šolski izobrazbi oz. strokovni kvalifikaciji: izjavo o vrsti znanstvenega dela* ali strokovne izpopolnitve, delovni načrt ter pri kateri instituciji oz. gospodarski organizaciji namerava vršiti opisano delo oz. študij, oziroma program študijskega potovanja-
za Štipendije pod c): diplomo visoke šole: dokaz o znanstvenem oz. uspešnem strokovnem uveljavljanju do diplomi; izjavo o namenu študija, delovni načrt ter pri kateri instituciji namerava vršiti zn&ristven(> d*lo oz študij: podatke o ev. dosedanjem Študijskem bivanju v tujini: potrdilo univer->»■ c z?#»oju tujih jezikov, da bi prosilec mogdl zasledovati smoter študija.
Vši kandidati morajo priložiti tudi kratek živl1eni*Di« ter priporočilo oz. izjavo ustanove, gospodarske ali družbene organizacije, pri kateri so zaposleni, oz. šolske ustanove, n* kateri se trčnutno šolajo.
Rok za vlaganie prošenj je do 31. maja 1857.
Prošnjo je vložiti na naslov: Odbor sklada Borisa Kidriča — Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, Ljublj*n*.
V	Ljubljani, dne 40. aprila 1957.
ODBOR SKLADA BORISA KIDRIČA
OB V. PLENUMU ZVEZNEM ODBORU SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEM LJUDSTVI JUGOSLAVIJE
Trli io zatoii pti
Dne IS. aprila se je prid predsedstvom Josipa Broza- točnih organih, skratka dia bodo Tita sestal ha Brionih V. plenum Zveznega odbora Socia- žene dobile hitreje svoje uštrez-
listične »veze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na plenumu je govoril o političnih in organizacijskih vprašanjih SZDLJ tovariš Aleksand er Rankovič, člani plenuma pa so dobili vnaprej pismeni referat Dobrivoja Radisavljevi-ča, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti plenuma in ki je obravnaval nadaljnje delo za zboljšanje družbenega položaja žena. Na plenumu sta razen ostalih sodelovala v razpravi tudi predsednik zveznega odbora SZDLJ tovariš Josip Broz-Tito in tovariš Edvard Kardelj.
Brionski plenum Zveenega odbora Socialistične zveže delovnega ljudstva Jugoslavije bo v našem družbenem in političnem življenju, zabeležen kot .izredno
lati. Ta pojmovanja bo mogoče odpraviti toliko prej. v kolikor hitreje se .bodo razvijali splošni družbeni odnosi in proizvajalne jile v naši državi. Zato moramo
no družbeno meAto in bo okrepljen njihov družbeni položaj. Skrb za stanovanje takšnih komunalnih ustanov pa morajo prevzeti nase komune, stanovanjske skupnosti, tovarne s svojimi skladi za. prosto razpolaganje, kajti s tem. bo omogočen postopen dvig življenjske ravni, omogočeno bo, da s.e bo vse večji del sredstev stekal za razvijanje družbene, gospodarske in tehnične podlage naše družine.	.
NAŠIM BRALCEM
sporočamo, da bo izšla naslednja številka šele TO. maja. Prvomajski prašniki so letos prav tiste dni, ko bi tarnali staviti in lomiti naš list. — TA ŠTEVILKA JE — KOT VIDITE — PO OBSEGU DVOJNA
>>» - V
m

Tovariš Tito v razgovoru s člani plenuma Zveznega odbora SZDL pred zasedanjem
PRED PRVIM MAJEM
Ruše
važen dogodek in sicer zavoljo -voje- napore prvenstveno usme-dveh■ stvari. Plenum.je potrdil dosedanjo mednarodno politiko Jugoslavije' in opozoril tudi na vrsto nalog, ki jih moramo izpolniti, če hočemo čim dosledneje uresničevati osnovna načela r.aše .gospodarske politike, ki so j pogoj za nadaljnji, še uspešnejši razvoj gospodarstva in družbenega življenja.
Naša država si je lami prizadevala razviti in je razvila mednarodne politične, gospodarske ir, kulturne zveze z velikim številom držav, kajti zavedamo se, do je vprašanje miru in mednarodnega isodelovanja , sedaj najvažnejše' im da je to bistven pegoj za resničen napredek človeštva sploh. Zavoljo naše dosledne politike na mednarodnem področju strta doživljali in še doživljamo, napade'tako z Vzhoda kot, tru* iz Zahoda. • Vsakdo’ nam očita »grehe- po svoje, toda mi .se držimo ob tem' mirno, hladnokrvno im br«z nervoznost:, kot je dejal tovariš Rankovič,
ker vemo, d«-so 'interesi miru,	__ _ _____ ________J |__________
socializma in sodelovanja na.ro-. V torek, zi. aprila je zasedala maja veliko sindikalno strel- Hrušice, Javornika in Žirovni- Kot-vsa leta doslej bodo tu-dov trajnejši, kakor pa začasna	republiška ljudska, skupščina,	sko	tekmovanje.	Zanimanje za	ce bodo priredile koncerte, po-	di letos železarji iz Štor lepo
napačna pojmovanja, zablode.	Na skupščini so izvolili za pred-	strelski šport je	v vseh deiov-	]eg tega'pa bodo na teh kul-	proslavili delavski praznik,
im nepremišljene akcije. Gonjo	sed.nik* Zbora proiivfJMČri*	precejšnje, zato	tvrnoprosvetnih prireditvah	Osrednja proslava bo 30. apri-
tro*i nam so zaostrili ob. veli-	Ljudskega poslanca tovariša	so	prireditelji	povabili vse	nast:cpiii tudi pevski zbori,	la zvečer v Domu kulture v
kih "svetovnih dogodkih, kakršni	Romana Albrehta	sindikalne organizacije, naj se	folklorne skupine in drugi	Štorah, kjer bodo na slavnostne. buli na Madžarskem,- na Polj-	tekmovanja udeležijo. Prav odseki Svobod	" ni akademiji nastopili ženski,
skem m vojna v Egiptu. O vseh riti tja, kjer bomo dosegli naj- gotovo'bo ta prireditev ena iz-	proslav bo dosežen na moški in mešani pevski zbor,
teh dogodkih smo jasno pove- hitreje rezultate, ju bodo orno- med najuspešnejših manife-	med večer orvega mala tambumškj orkester, godba na
dah. svoje mnenje, pozdravili	gočili drugačen položaj družine	statij strelskega športa v Ru- 71.p®	-.."ri heg®	D,ihaia ne bo Da tudi imam ika-
sme velike uspehe in spretnem-	m zaposlene ženo, Z mrežo šer-	šah. Občinski sindikalni svet	Delavskega''doma koncerti-	1» zbornih red taci). Pred ta-
be na Poljskem m tzrekh airnjo	v,sov, ta naj bodo materialna	bo ob tej priložnosti podelil	sodbe tbSS	četkom akademije bo imela
beeedo o dogodtah na Madžar-	osnova naše nove social,stične	nekaj nagrad najboljšim strel-	^or o pornem, pnMnlka dela,	godba koncert pred Domom
po nagovoru pa se bo razvijal	Svobode. Mladinska organiza-
s	pester kultumoprosvetni pro-	cUa i'n 'ndustrijsko gasilsko
|	gram. Jesenice so že sedaj vse	društvo bosta prižgala kresove
8 praznično okrašene in v za- na vseh bližnjih gnicih.
stavah, na večer pred. prvim 1. maja bo godba igrata bud-rna.iem pa bodo . zagoreli po	ritico, nakar, bodo Štoram in,
gQirah kresovi, Jesenice same	ostali prebivalci iz bližnje in
pa bodo razsvetljene z raketa-	daljne okolice pohiteti na ma-
mi in bengaličnim ognjem, .no izletniško točko n® Svetino Sam prvi maj bodo delovni nad Štorami, ljudtif kovinarskih Jesenic Delavski svet železarne što-|	skupaj s svojci in mladimi de-	re pa bo člane kolektiv® pre-
•l:':	IflVP-i 1-7lrrvriemi 73 mn nžlona	' eorrat-M „ ra ■zrlflkli+Tn* in KvrvftCifrrzVa
. Prireditve, slavnostna mno- risb. Vse te proslave že dgares žična delavska zborovanja in ustvarjajo posebno slavnosteo Na pobudo strelskega dru- akademije, se bodo to pot na vzdušje med vsemi prebivalci., štva »1. pohorski bataljon«: je Jesenicah samih in tudi v ciko-	IT. 2.
izvršni odbor občinskega sin-	vaseh od Rateč do 2i-
dikalnega sveta v Rušah skle- rovnice začele že v nedeljo dne	fitOTfl
nil prirediti v počastitev 1. 28. aprila. Godbe z Jesenic,


1
. / - ^ ^ ^ ^
ae-.
■Mm .
Dne 21. aprila te v Ljubljani zasedaj zlenum Zveze ženskih društev Slovenije. V razpravi e ukrepih za razbremenitev žena je govoril sekretar sveta za blagovni promet dr. Marijan Brčfcelj
skem, ki so bali predvsem izraz družine, servisov, ki ne bodo spora med naprednimi težnjami dragi, ne bomo pomagali samo madžarskega ljudstva,, ki se je zaposleni žepi, marveč tudi za-berilo za svobodo in socialističen razvoj in se uprlo proti vsemu tistemu, kar je krnilo njegov svoboden socialističen razvoj in njegovo nacionalno dostojanstvo.
Peti plenum SZDLJ je pojrdil

tini, Teharjih in vseh šolah rega območja.	M.
Brežice
Breži-
/ri
fy^»vtvv>ivv«>Nyr<yrriri jrtf)Ofion«toyjd)QQOec)Qy>
poslovanju iiovih žena, ki bodo vesnejše praznovanje r.sšle ob osnovanju pralnic, servisov otroških vrtcev m raznih kom-unalnih uslug te vrste pomoč, da se bodo lahko uveljavile v-proizvodnji v komuni, v. _______ ___________________
pravilnost takšne politike, pri- eyetlb komune in drugih druž- beda »Toneta Čufarja«, zadevanja Jugoslavije za sodelovanje z vsemi narodi in političnimi organizacijami. ki so blizu d*lu miru in napredku.
Povečana materialna proizvodnja in uepehi, ki' tmo jih draeigli v minulem letu, nam cmogočajo, da $e lahko sedaj hitreje lotevamo zboljšanja življenjske ravni prebivalstva. Če hočemo doseči to. kar.si želimo, to je zboljšanje življenjske ravni, moramo osredotočiti vse sila na izkoriščanje rezerv za še uspešnejši napredek gospodarstva. Poslej mo-ra pribi še bolj rio izraza osebna pobuda vsakogar, tako osnovnih organizacij SZDL, Z-všze komunistov, sindikalnih organizacij, podjetij itd., da bomo uresničili načela, določena z družbenim plani ali načela, ki jih bo vseboval načrt perspektivnega gospodarskega razvoja. Krepiti moramo zavest, da so komune, okrajni ljudsk' odbori in organi družbenega upravljanj® odgovorni za raevoj našega gospodarstva 'in države, zlasti pa za zboljšanje živijenske lavni delovnih ljudi in ds ne smemo vsega tega pričakovati samo od zveznih organov in jz-prememb raznih predpisov.
Na področju kmetijstva velja predvsem krepiti zadružništvo, stalno povečati število zadrug in njihovih članov, ekonomsko krejlrti zadruge, da le-te z raznimi oblikami sodelovanja vplivajo na modernizacijo kmetijstva, na to, da nam bo kmetijstvo dalo čimprej in oimveč pridelkov
Zaostala pojmovanja o položaju žena nišo slučajna in jih zato tudi ni .mogoče čez noč likvidi-
lavci izkoristili . za množične 'senetil z razdelitvijo presežka ■izlete v cvetočo pomladansko plač v znesku od 40 do 50 od-I naravo. Zbrali se bodo na sta- • stotkoy.
vini. kamor bodo prihiteli tu- Z; di delovni ljudje drugih krajev' iti vasi občine, ki jih bodo zgodaj zjutraj zbudile PIP budnice godb. Vsepovsod .je t®*®5 pripravljeno vse potrebno, da
cem, zmagovalec tekmovanja	* bodo delovni ljudje in nji-	Že pred dnevi	so v-
pa bo dobU prehodni	pokal.	^ovl svo.lCi s prijetnim razpo-	cah izvolili posebni odbor	za
ložemem spominjali slavnih proslavo 1. maja. V tem'1 od-dmi delavskih bojev.	bč,ru 80 razen predsednika ob-
.	. činskega ljudskega odbora še
Drugega maja bodo na .Teše- zastopniki ostalih množičnih Posebno dejavna in priza- nicah vebke športne prireditve organizacij. Na predvečer t. davna v pripravah za	čim slo-	v lepo urejenem in okrašenem	maja bo 'obhod po	mestu, med-
prvega	športnem parku.	tem ko bodo na	stadionu	po
maja je mladina, med njiimi Mestno gledališče' >pa bo slavnostnem govoru nastopili posebno mladi delavci v že- uprizorilo' premiero Alčksan- ragni pevski zbori. Na dan 1. leza.rnl. Za temi pa nočejo za- dra 'Marodiča »Operacij? Alt- maja bo budnica, nato pa ostajati; sindikalni aktivisti In mark«. Na Jesenicah bo ob 1. množičen izlet na Šentvid pr* člani vseh odsekov DPD Svo- maju tudi filatelistična raz- Čatežu.
stava in razstava otroških	v. L
Jesenice
OB K O 8; U DOGODKOV
Prvi maj, praznik mednarodnega proletariata, praznik graditeljev novega življenja -.. Prvi maj, dan pomladnega rodu, ki nenehno napreduje, ruši staro ln preživelo In gradi novo.
Ves svet je zajelo praznično razpoloženje. Rdeče zastave plapolajo in milijoni se zlivajo v veličastne povorke dela, boja in zpag.
Danes vzhaja sonce na vzhodu in zahodu, na severu in jugu.
Danes na svetu ni meja in misli nam svobodno polete k tovarišem, delavcem vsega sveta.
Danes je prvi maj...
Rodil se je v krvi*preliti za proletarsko svobodo pred .71. leti na trgu Havmarket v Chicagu, kot d9n solidarnosti izkoriščanih in praznik boja za razredno osvoboditev proletariata. Postal je simbol moči delavskega razreda in kmalu tudi simbol njegovih zmag. Proletariat ga je proslavljal z zborovanji, stavkami In demonstracijami, z juriši In ofenzivami — in danes ga ponekod še-proslavlja tako. V mnogih deželah pa smo si delavci že izbojevali pravice, ki so jih naši dedje in očetje zapisali na prve prvomajske proglase. Danes plapolajo naše zastave na mnogih parlamentih in vladnih palačah, na mnogih tovarnah, plapolajo In naznanjajo svetu, da ni tako daleč dan, ko bodo zastave dela plapolale na vseh parlamentih in.vladnih palačah, na vseh tovarnah.
Živimo v stoletju zmagovitega pohoda socializma, v stoletju preporoda tega sveta v nov lepši in boljši svet.
Socializem zmaguje. Že zdavnaj ni več utopija, dvomljiva ideološka postavka, eksperiment delavskega razreda ene države. Socializem ima že bogate ekonomske in politične izkušnje. Mnogo je že dežel, v katerih so zmagale socialistične revolucije, kjer socializem nezadržno napreduje, vendar ne enakomerno in ne po istih poteh.	/
In mnogo je dežel, dežel klasične meščanske demokracije v katerih so delavska gibanja izbojevala močne politične in ekonomske pozicije, dosegla pomembne-socia-listične uspehe. '
Stavke, demonstracije in poulični boji niso le sredstvo, s katerim se proletariat bori za ureditev delovnih in gmotnih razmer, marveč tudi sila, ki ruši kapitalistične zakone in uveljavlja nove, človečanske, socialistične postave. Delavske žuljave roke lomijo kapitalistični svet in skozi razpoke tega starega umirajočega sveta neprestano silijo na dan socialistični družbeni elementi.
Kolonializem razpada in na njegovih ruševinah se porajajo nove države, zaostale in revne, ker so jih stoletja izkoriščali imperialisti, močne in velike v želji, da bi napredovale, da bi omogočile delovnim ljudem boljše življenje. V vseh teh državah postaja vedno bolj jastio, da po
starih kapitalističnih poteh ne bede megli razviti proizvajalnih siL Mlade azijske in afriške dežele stopajo na socialistično pot, nekatere zavestno, druge stihijske, ker jih ek.onomski razvoj sili nanje. Socializem postaja vsakodnevna ekonomska praksa držav, narodov, gibanj.
Kapitalistični pogledi na svet, na dogajanja v njem, na odnose med državami iS narodi, postajajo nevzdržni.
Le nekaj okorelih reakcionarjev v zahodnih državah in njihovih pomočnikov sl še danes upa odkrito zagovarjati napadalno vojno kot sredstvo za .reševanje mednarodnih sporov. Ti so odgovorni za zločinski napad na Egipt, za ponovno oživljanje hladne vojne, ki se je v zadnjih letih začela umikati enakopravnem« i» prijateljskemu sodelovanju med vsemi narodi in državami. Ogromna večina držav pa se trudi, da bi mednarodne spere rešili na miren način, da bi onemogočili nov® vojne spopade, odpravili neenakopravne odnose med državami. To so dokazale tudi v minulem letu, zlasti ob agresiji na Egipt, ko so v Združenih narodih enodušne obsodili napadalce. In med temi državami zavzema naša socialistična domovina en® najvidnejših mest.
Narodi hočejo mir. Le v miru lahko napredujejo, grade socializem.	L
.Narodi, ki so se prebudili, zahtevajo svobodo in neodvisnost. Le v svobodni domovini si lahke ustvarjajo lepše in boljše življenje, odpravijo izkoriščanj^ in s® osvobode vseh spon preteklosti.
Vsi bratje, beli, rumeni in črni, vsi zahtevajo pravico do življenja, ki je vredn* človeka. Podajajo si roke in vedno boli
i MAJ 1957 m ŠT. IS—19
	
ŽIVEL PRVI MAJ!	- ~			 		 w
cesoocooccčosoooc
SOOOOOOOCOOOOOCiOCCOOC.OOOOOOEV'' i
Miha Klinar:
Prava figa, s katero nogo zjutraj vstaneš, z levo a-li z desno-' Babjevernim to ni vseeno. Ce vstaneš z levo, bo šlo tičite dan vse narobe, pravijo »Glej ga, kako je nasajen, prav gotovo je vstal z levo Cogo modrujejo. Kdo neki gaiislii na to, ko leze s postelje? , osta viš se na noge, kako neki pak, in — konec. Malenkost!
Prav tako je tudi s članicam kolektiva zagrebške tovarne baterij »Croatija« že čisto Vsakdanja stvar, da sta ob nedeljah pripravljena dva ka-Iršeaa, ki jih peljeta na izlet, da imajo zdravnico v hiši, da , . . Zapite! Naj ostane še kakšen »ocvirk« za ijadaljnje pisanje.' da ne povem vsega v eni sapi.
Kaj je že.,.
Ro ntajhm. odisejadi sem končno ie našel tovarno, _ čeprav sem v telefonskem imeniku našel točen naslov. Vpraševal sem pešce, od katerih mi ni nihče vedel povedati poiti. Tudi trije miličniki so samo majali z glavami, čemur sem se močno čudil. Sele naslednji se je spomnil, da je tam nekje doma in .da vsak dan vidi napis na tovarniškem poslopju.
Predsednica delavskega sveta Marija Grgec je bila bolj redkobesedna: za žene skrbimo. seveda, saj smo v večini. Toda n»č posebnega . . • (obiskal sem že precej kolektivov, v katerih so žene v večini in le malo jih je, kjer bi imeli ženo za predsednico delavskega sveta. Tu ni tako. Tudi v de-lotraeA oCeurt njaAS ntejjSAPi od 41 jih je kar 26).
2e' sem mislil, da nisem prav pr šel, da so mi povedali napačno tovarno in me je tudi prebiranje zapisnikov sedanjega delavskega sveta navdalo s strahom. Nič tistega, kar sem iskal, nisem našel. Šele predsednica ženskega aktiva Sto-jianka Prpič ih direktor ing. Branko Posavec sta mi razjasnila leče.
Vsaka žena, pri tem ni važno, če je -poročena, ima vsak
mestih vsak dan še pol litra mleka in po 10 dekagramov slanine.
Vsak petek imajo v obratnih prostorih brezplačno Irinopred-stavo, kjer vidijo najnovejše filme. ’ Zvočno aparaturo in filme jim posodi »Croa-tda-fiilm«. Odslej bodo imeli pred-
Msli čudež
Nekoč sem slišal ali bral, da so nekje v Ameriki napravili zanimiv poskus. Zgradili so nov oddelek tovarne in ga opremili po najnovejših izsledkih sodobne psihologije dela. Izbrali so take barve prosto-
stave v dvorani bližnje osnov- rov, strojev in orodja, ki naj-ne šole. S šolskim odborom so ugodneje vplivajo na delavca, se dogovorili, d» bo dvorano uredili razsvetljavo iitd. In kaj
uredila tovarna, v njej bodo tudi sestanki kolektiva in druge prireditve, ker v tovarni nimajo prostak. ,
Kot že vemo, imajo vsako nedeljo in praznik na razpolago dva kamiona, ki jih .peljeta na izlet. Vsak udeleženec plača le stroške za bencin. S seboj lahko vzamejo tudi družino. Za otroke je prevoz brezplačen.
... In kej še bo
Z garderobami so še na tesnem. Sploh jim. prostora močno manjka. Pravijo, da pri njih ni toliko problem denarja kot prostora. V tovarniških zgradbah, stanuje nek delavec in so napeli vse sile, da bi mu kje drugje preskrbeli stanovanje in na ta način prišli do prostora za garderobe. Urediti nameravajo še tuše in ogrevan higienski prostor za žene.
Naslednja stvar, ki jih še čaka, je prehrana. To kani-jio urediti zares »velikopotezno«. Prvič gre za to, da bi dobili člani kolektiva dobro in „pocg-ni hrano, v začetku vsaj en topel obrok na dan in malico. X7 mislih pa imajo zlasti tiste žene, ki se družbeno udejstvuje bodisi v delavskih organih upravljanja, bodi v družbenih organizacijah kolektiva. Vsaka poročena žena hiti po delu takoj domov, da bi pripravila družini kosilio ali večerjo in zato kajpak ne more ostati na zasedanju, sPijti ali sestanku. Zato bodo v bodoči menzi kuhali hrano tudi za. člane družine in jo z avtomobilom razvozili na domove. Tako bo žena brez skrbi, kaj in kdaj bo jedla družin a.
To podjetje že poskuša s
se je zgodilo? Produktivnost je porasla tudi v starem od-dleku, kjer niso prav ničesar
re nam torej ni treba v Ameriko.
' In še nekaj. Prej se je odstotek bolnih gibal vedno okrog 12 odstotkov in so morali plačevat« dodatni prispevek za socialno zavarovanje — celo 47 odstotkov. Zdaj je odstotek bolnih padel na šest. Samo pri prispevku za socialno zavarovanje prihranijo toliko, da lahko vzdržujejo obratno ambulanto, ker ne plačujejo več dodatnega.
Le kako jim je vse to uspe-
direktor, kot. sam pravi, vesel, da same skrbe za te stvari, ker njega zalo glava ne boli.
Utrinek z zasedanja
Zasedanje delavskega sveta. Zbrali so se v obširnejši pisarni. Ker je zmanjkalo stolov, so posedle kar po mizah. Za mizo pri oknu sedli predsednica; Govore o pripombah občinskega ljudskega odbora in sindikalnega sveta na njihov tarifni pravilnik.
Takole delajo delavke v baterijskem oddelku tovarne »Croatia« v Zagrebu
spremenili. Le zavest, da se za delavca in za njegove delovne pogoje zanimajo, je rodila
mereč en "ptečan prost dan,	proizvodnjo pralnih sfcrtjjev in	sem se spomnil, ko mi je di-	lo? Njihma skrivno«* je kaj	izmed
kadar si ga sama izbere. Le	bodo v novih prostorih — to-	rektor »Croatie« povedal, da je	Preprosta. Zenske same skrbe	mela. »e	je JM\ne-^ en	izmed
nekaj dni. prej mora p-ovedati	varno bodo namreč rekonstru-	tud* pr; njih lani poras-la pro-	s.aj jih je 500 od 600, ko-	uan*L dravskega	sveta
oddelkovodji, da ne bi nastala	frali — uredili tudi pralnico,	dtiktdvn-oet za celih 42 cdstot-	}'kor šteje ves kolektiv. Izvoli-
In oni je potrpežljivo pono-
zmešrjava v proizvodnji Osem bodo prah perilo članicam žena ie, ki lahko ostanejo do- kolektiva za mal denar, ga po-ma, ne da bi jim bilo treba sušili in potem razvozili na to oddelkovodji prej povedali, domove.
Ts. imajo ob mesecu zelo hu-
de težave. Ko so določili ta prost dan v mesecu, so ga dali zlasti zaradi osebne higiene žena, kajpak ga izkoristijo-tudi za večja domača opravila. Treba pa je povedati, da se r.iti 60 odstotkov žena ne poslužuje te ugodnosti, kadar je 'ost; dela v tovarni Uredile eo^i zelo lepo Obratno ambutonto in imajo c "io zdravnico, in svojega zobarja. Nameravajo pa urediti še stalne obiske ginekologa. pravijo, da je njihova ambulanta najvzorne.iša v občini T-rhie. Na pobudo 'žena so uredili tudi higiensko tehnično zaščito. Dobe zaščitno obleko, rute, čevlje ali cokle,, krtače ra roke'in za zobe, razen tega pa na težjih delovnih.
••••*»•♦« »f «••••#»	■•»•»•i

SLOVENSKIM UDELEŽENCEM OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Delovni odbor za proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije vab! vse bivše vojne ujetnike Iz prve svetovne vojne, ki se v letih 1917—1920 živeli v Rusiji, da pismeno ali osebno sporeče svoje spomine o tedanji dobi, o morebitni svoji udeležbi v revo-
znale prijeti na pravem koncu. • Seme vedo, da so vse to stvari, za katere bi moral pravzaprav- skrbeti sindikat-.

bodo tudi navedbe drugih udeležencev.
Podatki nam bodo služili, da ugotovimo, koliko Slovencev je bilo udeleženo r revoluciji v Rusiji, kakšen prispevek so imeli v teh dogodkih, katerih zgodovinski pomen je splošno znan. Zanimajo nas tudi podatki o dejavnosti vojnih u.iethikov po vrnitvi v Avstrijo leta 1919 in v Jugoslavijo 1. 1919—21. Pomembne podatke bomo priobčili v časopisju.
Spomine in podatke pošiljajte na naslov: Delovnemu odboru za proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije, Ljubljana, Tomšičeva ulica 5.	DELOVNI ODBOR
Glavno je, da stvar napreduje, da se prilike . izboljšujejo in vseeno je, kdo to vodi, kdo je duša vsega prizadevanja. Ce si
članice delavskega sveta in te že znajo tako urediti, da jim utrežejo. Mimo teg.a pa imajo tudi v upravnem vodstvu podjetja močno zaslombo, saj je
enotno nastopajo proti skupnim sovražnikom.
Res je še precej odprtih In nerešenih mednarodnih vprašanj, še obstajajo vojna žarišča, še delujejo sile, ki bi rade izkoristile ta žarišča za nove vojne spopade. Toda sile. ki se zavzemajo za mjr, so vedno močnejše in že so dosegle pomembne uspehe. V mednarodnih odnosih se kljub začasnim zapletom in težavam ' vendarle uveljavlja enakopravno sodelovanje in ekonomska pomoč manj razvitim deželam. Sisi in krepi se fronta proti ekonomskemu Izkoriščahju, monopolizmu, gospodarskemu pritisku na male in zaostale države.
Socializem napreduje po različnih poteh v različnih oblikah k istemu cilju. Xr zakla dfiiei delavskega razreda je že ogromno bogastvo socialističnih izkušenj.
V socializem vodi tisoč in ena pot. Vsak delavski razred bo sam naše! tisto, k! mu najbolj odgovarja. Kdor ga sili, naj ubere takšno ali drugačno pot, ki mu ne odgovarja, ni njegov prijatelj.
Nekateri voditelji delavskih gibanj, tega p“ vedno ne razumejo ali pa nočejo razu-m?*i. Oklepajo se zastarelih političnih °blils In dogčm, ki imajo svoje korenine v birokratskih težnjah ali v oboževanju klasičnega meščanskega demokratizma. Od <erj pojavi zastoja v delavskem gibanju, to« razcepljenost, škodljiva trenja, birokratsko pačenje socializma, stalinistično Basilje. oportunistično paktiranje z buržo-azijo. Oklepajo se dogem, ki zavirajo sme-socialistične perspektive, vsiljujejo delavskemu razredu v posameznih drža-* Ts> takšne ati drugačne oblike drnžbene °rec! itve in pri tem uporabljajo metode Pritiska in celo klevetanja.
Takšnih voditeljev delavskih gibanj pa je vedno manj in vedno bolj se krepi težnja, da M prav to raznolikost poti v socializem in oblik socialističnega uveljavljenja pripoznali za glavno načelo mednarodnega socialističnega sodelovanja. Delavska gibanja že mnogo bolj kot pred leti izmenjujejo izkušnje, aktivno sodelujejo v akcijah za krepitev socializma in miru, za uresničitev sožitja med narodi.
Delavski razred je v zadnjih letih Izbojeval več pomembnih pridobitev, med katerimi je največja in najpomembnejša pravica do sodelovanja v upravljanju podjetij, pravica do samostojnega upravljanja gospodarstva. V minulem letu so ustanovili delavske svete na Poljskem in Madžarskem, začeli so jih ustanavljati na Kitajskem in v Indiji.
Delavci vse ustvarjamo na svetu. Vse dobrine, vsa bogastva. Ustvarjati pa jih hočemo zase, za naš rod, ne pa za izkoriščevalce.
Ideja delavskega upravljanja zmaguje In kljub odporu kapitalistov in birokracije oblikuje podobo novega sveta, v katerem ne bo izkoriščanih in izkoriščevalcev, ne vsemogočnih birokratov in brezpravnih delovnih ljudi, v katerem bodo vsi ljudje, upravljavci.
Naša socialistična domovina je majhna dežela. In vendar je velika in ugledna. S svojo dosledno miroljubno ip konstruktivno zunanjo politiko je pridobila mesto med najpomembnejšimi državami na svetu. S svojimi socialističnimi uspehi je vzbudila zanimanje in ugled v mednarodnem delavskem gibanju. Ze zdavnaj so nas nehali meriti z, velikostjo našega ozemlja, s številom našega prebivalstva. Svet nas
meri z močjo politike, ki jo zastopamo v mednarodnih odnosih, z našimi uspehi na področju socialistične graditve.
Tudi v preteklem letu smo uspešno sodelovali s številnimi socialističnimi in komunističnimi gibanji in s tem pomagali graditi nove oblike sodelovanja v mednarodnem delavskem gibanju, ki nasprotujejo predpisovanju takšne ali drugačne poti v socializem. Naši stiki z delavskimi gibanji v zamejstvu razbijajo dogmatizem v delavskem gibanja in krepe zanimanje za nove oblike socialističnega razvoja.
Prvi maj je danes, praznik mednarodnega proletariata.
Jugoslovanski delavci se veselimo prvega mejnika kot dneva naših zmag, kot praznika naše pomladi. V mnogih deželah sveta po delavski razred ob tem prazniku pregleduje svoje sile, ocenjuje svoje boje, uspehe ali neuspehe in se pripravlja na' nove spopade z izkoriščevalci.
Danes plapolajo rdeče zastave in ves svet je zajelo praznično razpoloženje.
Danes, ko vdihujemo opojni duh naše delavske pomladi in ko nam v srcih prekipeva radostna zavest, da smo člani našega zmagovitega delavskega razreda, nam misli polete tudi onkraj naših meja, k delavcem vsega sveia. polete, da bi jim sporočile naš prvomajski delavski pozdrav.
In kot vezilo, kot prvomajsko darilo, poklanjamo mednarodnemu proletariatu ijaše Izkušnje in uspehe, ki smo jih dosegli v socialistični graditvi in v miroljubnem ter naprednem mednarodnem prizadevanju. To vezilo pa spremlja naša iskrena želja, da bi vsi delovni ljudje sveta čimprej tako sreč:.o In veselo proslavljali prvi maj, kot ga proslavljamo mi v naši delavski domovini.
<

bistvenega	glMo^segaVolektiva3 Ta^ak! .U s potniki,1- kako se izračuna,
pravilo - se izplača dati de- tiv je proučil, delovne razmere njihova premija, kokkro znese, nar za take zadeve. Po prime-
dejal, neka organizacija, ki bi stotteov dobička ali 600.000 <$i-imeia svoje članstvo z legiti- nar jev na leto. i. medijem«, članarino in podob- Ko je bilo že vsakomur ja-nim, kakor si organizacijo ne- sno. za kaj gre, so po dolgem viadno predstavi jama Nič te- razpravljanju glasovale. Enajst ga!'Iz svoje srede so izbrale lih je glasovalo za to, da bi nekaj najaktivnejših in te so pustili za premije potnikom o
odstotkov dobička, trinajst za osem odstotkov. Zmagal je predlog upravnega	odbora
podjetja.
Ko so potem rešetali plačo direktorja in sekretarja podjetja, je tajnik sindikalne podružnice obrazložil	predlog
sindikata, predsednik	upravne-
nekaf^zpmislijor'prepričajo & <**>ra pa predlog	upravnega odbora. Predlog	sindikata
je dobil večino glasov — skoraj vse...
O .mačku v Žaklju ne glasujejo in ne boje se oglasiti k besedi. »Jaz predlagam pet odstotkov. Tako jaz mislim, vi pa razmislite, če je to pametno«, je dejala,neka delavka na zasedanju.
Sicer so pa že precej storili za izobrazbo kolektiva. Člani delavskega sveta in brigadirke so. bili na seminarju o poslovanju in organizaciji podjetja. Prirejajo razna predavanja in tudi za strokovno izobrazbo najdejo čas. Strokovne tečaje pri delavski univerzi obiskuje 64 delavk. Tečaj traja osem mesecev in vsaka dobi po izpitih spričevalo o kvalifikaciji
Za članice kolektiva »Croatie« so to čisto vsakdanje zadeve, nekaj samo po sebi umevnega, skratka — malenkosti, m se. jih niti ne domisliš, če te kdo vpraša, kako =e kaj imate v tovarni. Hm. skomig-neš z rameni,, nič posebnega. Ni vredno besed.
In vendar to niso tako, malenkostne stvari.	v. j.
Izdelujemo- moderno pohištveno okovje vseh vrst in francoska nasadila ža okna in vrata ter se priporočamo za naročila. — Vsem delovnim ljudem čestita za 1. maj
»0 KO V J E«
KAMNA 0 OSICA
(ptvomajb&a
§duwiea
Ne z vinom,'bratje, •	•
nazdravil bom s spominom v kristalni čaši pojočega srca na praznilc, ki ga je razcvela kri, _ krt delavcev vsega, sveta.
Za hip naj v nas se razboli razbeljeno iskanje za potmi;
Za hip naj v nas se prebudi vse, kar od drugih je sprejel spomir. neugasna luč, sijoča iz temin, neugasna luč, ki v srcih nam gori in'žge zato, da bi poti ne zgrešil lagodni korak . v navzkrižju.in dvoličju naših dni.
Za hip pomisli naj srce
zakaj umiral je Varlih,
kako umiral je Varlin
med tisoči in s tisoči;
zakaj so komvnardi bojevali
in 'iMivali v ognju pariških barikad,
na okopih, rdečih od krvi.
O glejte: komunardov kri prižgala rdeči je signal bodočnosti.
Kaj ni bila takrat pomlad, ko v marcu se je cvet razcvet, neznani cvet iz krvi ta vse ljudi na dnu?
Kaj ni bila pomlad tedaj, ko rdeči cvet, gret od krvi, obetal je prepolen sad ljudem na dnu?
'A komaj je .zacvetel v s vel, se čudežni rdeči cvet osul je v maj ...
In pal je komtmard Varlin m.ed tisoči in s tisoči ta Rdeči svet.
'A misel žgala je naprej.
Semena je sejala kri ■ ubitih in obešenih ljudi s chicaških cest.
Kaj ni bila pomlad tedaj, ko it krvi, ljudem. na dnu se razcvetel je Prvi maj?
Zaman bil smrti je preplah, na cestah in na ulicah neštetih mest.'	V
Saj misel je ljudem na dnu se zgnetla p pest"- , $ ‘i; P p ; : ,, in žgala, žgala je naprej . in člo,vek ,k.o Prometpj,1 glej, .......
je kljubovat: ni bal se ječ, ne vislic,, pušk. . .
Ni bal se smrti več
trt trgal maske je 2 bogov
vseh vrst, vedoč,
da vmko žezlo je zakrinkan bič,
bič za ljudi na dnu.
Zaman je Zevs* Prometeja vkoval rtp stene kavkaških-gora, saj plamen, ki ga je bogovom ukral, je grel ljudi
in kazal nezmotljivo pot skozi temo noči.
Zato zaman so vse rešetke ječ ta misel, ki je večna pla.men.tc8 ... Plamenom, ki jim daje moč resnica, ni moči več zabrisati sledov; pretenke stene zanje ima temnica, pretenko plast ima tema grobov za ogenj, ki ga neti dno.
Tako je čutil Levin tisto noč, ko dvignil je v Oktobru svet s tečajev, ljudem pokazal pot do svetlih krajev, vedoč, da kdor se izneveri dnu, ob tla bo tresnil sam. nekoč: kajti le dno merilo je pravice In neskaljeni, večni vir resnice.
In mi čutili smo tako tedaj,
ko z dna s mo v ogenj se za svet pognali,
za svet, ki iz trpljenja in grobov
bo vzrastel nov;
za svet, ki zanj so milijoni poli,
da. bi s krvjo nasprotja izravnali;
za svet', ki dal bo srečo vsem- ljudem ...
A svet še vedno v dvoje je razklan, zato je v vas še bolečina ran in v srcih vas spomin skeli; o, naš spomin je rdeč ko kri!
In vendar vera. v nas gori, da dno porušilo bo vse prepade, ki ločijo ljudi.
Saj ko se dno vovsod zbudi in se zave moči, prometejevske konec bo balade.
Zato vam, bratje, s soncem, bom. nazdravil, nalitim v čašo mladega srca, za praznik, ki ga je razgnala kri ljudi trpečih z dna.
1 X7arlin, znani .pariški delavski voditelj, ki so ga kontrarevolucionarji po zadušitvi Komune zverinsko mučili in ga potem ubili.
* in * Prometej, po starogrški mitologiji začetnik človeškega rodu, ki je bogovom na Olimpu'ukradel ogenj in ga prinesel ljudem. Zato ga ie Zevs kaznoval in prikoval na skale kavkaških gora, kjer mu je jastreb z jeklenim kljunom vsak dan izkljuval drob iz telesa.
»ž*fc
»S»»»»*»»** 8*
»SH» »«!«»-» »*&**»
v«. «>i s r » » »e» « »•»■» «»*»« 'vo-s-a x »•s 8 » e »-s-e-e *«»***
im minil,st



t *«'** **£*«/***■'
as*’
NEKOČ, NI ŠE DOLGO TEG A, V SPOMINU NAM JE ŠE, SMO DELAVCI S. SVOJIMI ZULTAVIMI ROKAMI REDILI
Tiste, ki so nas izkoriščali, toda mera gorja
JE BILA POLNA IN KAKOR EN SAM MOŽ SMO SE DVIGNILI, STRLI OKOVE, STRESLI RAZ SEBE JAREM IZKORIŠČEVALCEV. SEDAJ SMO V DRŽAVI SVOBODNIH LJUDI, SAMI LASTNIKI TOVARN, UPRAVITELJI GOSPODARSTVA, OBLIKOVALCI ŽIVLJENJA PO SVOJI ZAMISLI. SMO KAKOR KRMARJI NA ŠIRNEM OCEANU, KRMARJI V BODOČNOST IN JASEN IN TRDEN CILJ JE PRED NAMI: SVOBODNO ŽIVLJENJE SVOBODNIH LJUDI, ŽIVLJENJE V SREČI IN BLAGOSTANJU, V SVETU, KI NE BO POZNAL IZKORIŠČANJA IN REVŠČINE. TEŽKA JE NAŠA POT, VČASIH ZANIČEVANA IN VČASIH CELO OPLJUVANA. IN VENDAR KRMARIMO, KRMARIMO V BODOČNOST, Z ZAVESTJO V SRCIH, DA JE BODOČNOST NAŠA — DELAVSKA
Sklenili smo in vprašali predsednike: Kako se pripravljajo delavski sveti na zasedanja, kako skrbijo za demokratičnost izražanja, kako' rešujejo socialna vprašanja, ali razpravljajo na svojih sejah o komunalnem življenju svojega
kraj a,, občine, okraja, kaj mislijo o izobraževanju, o šolah in tečajih za člane delavskih svetov.
Vprašali smo predsednike delavskih svetov in odgovorili so nam:
gvido Urlep, predsednik delavskega sveta
RUDNIKA TRBOVLJE - HRASTNIK:
ZNANJA NI NIKOLI DOVOLJ
Kot povsod, velja tudi pri nas načelo, da je dobra priprava že pod uspeha. In to načelo si prizadevamo uresničiti tudi ob sklicanju zasedanj delavskega sveta. Za dobro pripravo zasedanja tudi vselej sam poskrbim, saj 'sem za to odgovoren. Poskrbim tudi, da je stvar, kr jo bomo obravnavali, znana odbornikom obeh sindikalnih podružnic. Odbornike sindikata in zastopnike pristojnih organizacij vselej vabimo na seje. kadar pa mislimo raz--pnavljati kaj posebno važnega, sodelujejo predstavniki organizacij že pri pripravljanju gradiva. Člani delavskega sveta prejmejo gradivo za sejo vnaprej le v posameznih primerih (četrtletna ali letna bilanca itd). Tako je. vsakemu članu omogočeno, da zve pred zasedanjem pri sindikalni podružnici alj pristojnih organizacijah, o čem borpo razpravljali.
Pri našem delavskem svetu deluje pet komisij. Te obravnavajo na posebnih sejah vprašanja z določenih, najvažnejših področij (proizvodnja, tarifna politika, HTZ itd.). Predsedniki ali tajniki komisij poročajo o obravnavi delavskemu svetu in mu posredujejo priporočila ali predloge komisij. Za obravnavo kakih posebnih vprašanj izvolimo tudi začasno komisijo.
Mogoče je pri nas šibka točka povezava med delavskim svetom in kolektivom, obveščanje kolektiva o raznih ukrepih je preredko. To tii morali izboljšati, za to je dovolj načinov, le za določeno obliko se bomo morali -odločiti.
Ne trdim, da je takšna obli-
ka dela delavskega sveta popotna/' Naijpopolnejšo obliko dela si bo delavski sivet pridobil na podlagi lastnih in tudi medsebojnih izkušenj.' Bolje bodo uspeli tam, kjer bodo znali k upravljanju pritegniti kar naj večji del kolektiva, kolektiva, ki ima privzgojen čut za kolektivnost, ki ima jasne pojme o naši družbeni stvarnosti. O napakah in slabostih, lastnih namreč, nobeden ne govori rad. Nekatere naše sem vendarle .že omenil. Mogoče bi našli še katero, ki je nismo
rale nase delo, torej ne morem govoriti. Ovira za boljše delo delavskega-sveta je prej okoliščina, da mora ta pri svojem delu in sklepih upoštevati obilico predpisov, uredb in zakonskih določb. To je seveda razumljivo. Vendar pa je marsikakšen predpis ali zakon že zastarel in prej zavira delo, kot pa ga pospešuje. Sedanji predpisi na primer premalo materialno vzpodbujajo dobre gospodarje, tako posameznika kot ves kolektiv. Seveda delamo in bomo delali kljub temu dobro tudi v bodoče, čeprav se nam včasih zdi, kot da vsem nalogam nismo dorasli, kar seveda že davno ne drži več.
Delavski svet tudi pogostokrat razpravlja o drugih stvareh, ne samo o gospodarjenju v svojem podjetju, kot na primer o družbenem upravljanju, komunalnem življenju, socialnem zavarovanju itd. Toda razprave o tem in sodelovanje na teh področjih je še šibko, še nima trdnih, in določeriih oblik.
Vsak posamezni član delavskega sveta nima nikdar preveč znanja, prej premalo. Če drugo ne, mora vsaj pravilno pojmovati bistvo upravljanja. Pri nas smo skrbeli za izobraževanje. Minulo leto smo priredili vrsto predavanj, predavali so nam naši najboljši gospodarski strokovnjaki in politični delavci o gospodarjenju in upravljanju. S takšnim načinom izobraževanja mislimo nadaljevati. Seveda bi bilo najbolje, da bi vsakdo razen tega, da pozna problematiko in proizvodni proces v podjetju, obvladal tud: tehniki? vodenja in čitanja bilanc, poznal sestavne dele zaključnih raču-
vestno vrinila v naše defo, Te bodo odpravljene takrat, ko bo vsakomur povsem jasna naloga in vloga delavskega sveta v okviru družbene skupnosti.
O napakah, ki bi resno ovi-
segli takšnih uspehov kot mogoče v drugih panogah. To lahko trdim iz svoje prakse. Dokler je bilo naše gradbišče še strnjeno skupaj v Kidričevem, smo želi večje uspehe, čeprav so bili takrat delavci še manj razgledani, kot so sedaj. Sedaj ko so posamezna gradbišča razstresena v občinah in okra juh, prav to onemogoča organom delavskega go-
z voljo in večjimi napori lahko tudi te ■težave' premagamo.
Lahko trdim, da so se delavski sveti ha gradbiščih bolje obnesli, kot pa osrednji delavski svet. Vsakemu članu delavskega sveta je namreč po, ložaj bolj jasen in ne razpravlja tako lokalistično, kot je to včasih mogoče opaziti na zasedanju osrednjega delavskega sveta podjetja. Zdi se mi, da
imajo delavski sveti gradbišč zadnji dve leti po reorganizaciji podjetja -premajhne pristojnosti. Čestokrat slišimo na zasedanju delavskega sveta grajo posameznih članov, češ da se razpravlja samo o disciplini, storilnosti dela, varčevanju z materialom, znižanju polne lastne, cene’ itd. Nikoli pa se ne razpravlja o nabavi mehanizacije, , o obratnih sredstvih, o tistem delu dohodka, ki po delitvi pripada gospodarski, organizaciji za najnujnejše potrebe. Zato večkrat pravijo člani delavskih svetov gradbišč, če že osrednji delavski svet odloča 0 vseh dobrinah, ki smo jih vsi skupaj ustvarili, o razporeditvi sredstev iz sklada za samostojno
razpolaganje, za investicije itd., potem naj tud. sam več razpravlja in ukrepa o disciplini, varčevanju z materialom Po mojem prepričanju so delavski sveti gradbišč že precej razpravljali o dvigu storilnosti in znižanju cen gradbenih storitev. O tem so razpravljali predvsem lani v prvi polovici leta, ko dela sploh ni buo in so si- ga morala gradbišča iskati v daljni okolici. Osrednjemu •delavskemu svetu n:e bi mogel pripisati kaj več uspehov glede tega. Na splošno pa lahko rečem, da smo zato še premalo razpravljali in ukrepali o tem, tako na zasedanjih delavskega sveta gradbišč, kot tudi na osrednjem delavskem svetu.«
ga jo tudi težke stvari. Razlagajo tako, da so dojemljive za naše delavce. Člani delavskega siveti, ki obiskujejo seminarje, so oproščeni vsakega drugega dela in prejemajo plačo tudi za čas študija.
Naš delavski svet je večkrat
obravnaval vprašanje kooperacije z drugimi podjetji. Zaključek obravnave je, da izdeluje naše podjetje nekatere proizvode skupno s podjetji TOBI iz Limbuša, »Goran«, iz Zagreba in podjetjem »Vlado Bagat« Iz Zadra.«
MARTIN &NC, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA »LITOSTROJ« LJUBLJANA
OBRATNI DELAVSKI SVETI — VEZ MED KOLEKTIVOM
.............SAMO DELO
KAZALO BO- ČLOVEŠTVU NOVO POT
IN KAMOR SRCE' GENIJA HOTELO
LE TJA ZA NJIM BO STOPAL NOVI ROD, '
IN V NAŠEM DELU VSTANE NOVA SILA,
KI SVET BO ZRUŠILA IN DOGRADILA.
Srečko Kosovel: RDEČI ATOM
W«VWllV»V«V«Vlft
FRANCE OREL, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA TOVARNE EMAJLIRANE POSODE, CELJE:
TRI DNI PRED ZASEDANJEM — VSE GRADIVO
opazili, ki se je čisto podza- B0Y.in ™al 0 vseh teh stvareh -	- tudi pravdno poročati kolekti-
vu. Znanja torej ni nikoli dovolj in si ga moramo neprestano pridobivati, neprestano se moramo izpopolnjevati na razne načine, na seminarjih,, predavanjih, v šolah.«
/
MARTIN ZAJSEK, PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA »GRADIS« MARIBOR:
PREMALO SMO RAZPRAVLJALI IN UKREPALI O DVIGU STORILNOSTI IN POCENITVI DEL
»Delavsko upravljanje v spodarjenja neposreden stik z »Gradisu« je potrebno in ko- volivci in teže spoznajo proble-ristno, čeprav tu še nismo do- me gradbišča kot celote. Toda
»Pri nas se takole pripravljamo na zasedanje delavskega sveta. Dnevni red sestavljam po predhodnem posvetovanju s predsednikom upravnega odbora in glavnim direktorjem. Vsak član delavskega sveta, dobi najmanj, tri dni pred zasedanjem gradivo o stvareh, o katerih mislimo razpravljati. Pred zasedanjem skličejo člani delavskega sveta ali pa sin-' dikalni odborniki posvetovalni sestanek z volivci, članom kolektiva obrazložijo, o čem bo delavski svet'- razpravljal. Vsakdo torej lahko o predlagani stvari izreče svoje pripombe oziroma naroči članom delavskega sveta, kaj naj predlaga na zasedanju. Po zasedanju obvesti delavski svet kolektiv o svojih sklepih tako, da skličejo njegovi člani skupinske sestanke , in ljudem razložijo, o čem so sklepali. Na oglasno desko pa obvezno izobesimo zapisnik zasedanja.
Republiški in zvezni ljudski poslanci ter občinski ljudski odborniki (nekaj članov delavskega sveta deluje tudii v občinah) večkrat poročajo na zasedanjih o gospodarjenju v občini in gospodarskih vprašanjih naše republike ali zveze.
Ljudje, zlasti delavci, k» delajo neposredno v proizvodnji, .morajo razumeti osnovne gospodarske naloge podjetja, ko-
mune, republike in zveze. Člani našega kolektiva si znanje, da vse to razumejo, pridobivajo na posebnih sestankih, ki jih prireja" sindikalna podružnica, na krajših seminarjih in tudi na seminarjih, ki jih prirejajo višja sindikalna vodstva v našem kraju. V našem mestu so prav sedaj takšni seminar-
»Sklepe našega osrednjega . delavskega sveta redno objavljamo na oglasnih deskah po obratih, dobe pa jih tudi, posamezni člani. Aktivni člani delavskega , sveta in upravnega odbora potlej razlagajo sklepe kolektivu. Lahko rečemo, da so osnovna vez med kolektivom in osrednjim . delavskim svetom pri nas obratni delav-.ski, sveti. Tu je tudi težišče razprav.
Odnosi med organi delavskega upravljanja, med delavskim svetom, upravnim odborom in med tema dvema ter vodstvom . podjetja so pravilno razmejeni in lahko trdim, da so v glavnem -dobri in odkritosrčni. V praksi se sicer-dogodi, da vodstvo podjetja prepusti uprav-: nemu odboru uresničitev kakih -važnejših stvari, čeprav bi jih moralo samo uresničiti, vendar je teh primerov vse manj.
Seje našega delavskega sveta so javne. Sleherni član kolektiva lahko torej razpravlja o raznih problemih tudi na zasedanju delavskega sveta. Seveda so najbolj živahne razprave takrat, kadar govorimo o tarifni politiki, stanovanjskih zadevah in pretresamo, zaključni račun podjetja. V začetku poslovanja se je mogo-
če dogodilo, da so bili delavci, ki so grajali razne nepravilnosti, kaznovani s. prerrfestitvijo na drugo, slabše delovno mesto. Sedaj se kaj takšnega ne dogaja več in če bi. se dogodilo. bi to preprečili.,.
Delavski svet in vse organizacije v podjetju čestokrat razpravljajo b družbeni prehrani, posebej še o naši menzi, ki je za nas naj večji problem. V stari baraki je. Razpravljali smo že, kako dobiti'investicijski kredit, vendar' smo bili glede tega premalo odločni in .vztrajni in bomo morali to popraviti, sicer bomo: ostali brez menze.. Ob lanskoletnem zaključnem računu ■'•' je delavski Svet odobril za letni brezplačni oddih socialno šibkim in delovnim članom kolektiva 230 tisoč dinarjev, za podpore socialno šibkim je dodelil 400.000 dinarjev, za darila otrokom ob novoletni jelki smo izdali 350 tisoč dinarjev, za kulturno in prosvetno delo smo potrošili
300.000	dinarjev, za fizkulturo
550.000	dinarjev itd- Sindikalna podružnica je dobila 2 milijona dinarjev dotacij, dotacijo pa je dobila tudi naša menza s tem, da ji je podjetje plačalo kurja ver, vodo in elektriko«
ji in trajajo deset dni. Dvajset članov našega delavskega sveti obiskuje te seminarje, ki so zelo koristni, saj predavatelji preprosto in dojemljivo razla-
Smo kakor krmarji na Sirnem oceanu. Naša pot je včasih zaničevana, opljuvana, vendar krmarimo, krmarimo v bodočnost z zavestjo v srcu, da je bodočnost naša — delavska. (Na sliki vidimo delavce šamotarne iz Železarne Store. Takole so se zbrali potlej, ko so izvolili nov delavski svet.)
Mn
Mpzasim
Odlomki iz Gorki)evega romana »Mati«, v kateritj yeliM ruski pisatelj in delavski borec verno opisuje ka&o so ruski delavci v težkiji dne zsrističnega nasilja proslavlja svoj praznik — prvi maj.
Vsako mot so naleplj ali po plotovih listke, ki so pozivali delavce,' naj praznujejo prvega maja; listki so se pojavili celo na vratih policijskega urada, in v tovarni so jih pobirali sleherni dan. Zjutraj je policija zrn erj a je hodila po predmestju in trgala in praskala vijoličaste papirje s plotov, opoldne pa so že spet frfotali po ulici in padali ljudem pod noge. Iz mesta so poslali vohune, da so postajali na vogalih in z očmi otipavali delavce, ki so veselo in živahno odhajali iz tovarne h kosilu in nazaj. Vsem je dobro delo, ko so videli onemoglost policije, in cel6 postarnl delavci so se muzaje pomenkovali:
»Kakšne uganjajo — a?«
Bo vso d so se zbirale gruče lzudi in vneto pretresale razburljivi oklic. Življenje je vzkipevalo, to pomlad je bilo vse žammlvejše, vsem je prinašalo nekaj novega — nekaterim nov vzrok, da so se razburjali in jezno zabavljali na puntarje, drugim teman nemir in upanje, tretjim — teh je bila manjšina — pa ostro radost zavesti, da postajajo sila, ki vse budi.
Pavel in Andrej pomoči skoraj nista več spala in sta se šele tik pred klicem tovarniške sirene trudna,
hripava in bleda vračala ‘ domov. Mati je vedela, da imajo v gozdu na močvirju zborovanja, in znano ji je bilo, da ponoči dirjajo okrog predmestja straže jezdne policije, da se po temi plazijo tajni redarji ter ustavljajo in preiskujejo posamezne delavce, razganjajo skupine in včasih odvedejo tega ali onega v zapor. Zavedala se je, da utegnejo tudi sina itn Andreja vsako noč zapreti. Časih se jii je zdelo, da bi bilo to za oba najbolje.
* * *
In nazadnje je prišel zaželen] dan — prvi maj.
Sirena je ukazujoče in oblastno zatulila, kakor vsakokrat — Mati, ki ni bila vso noč niti za minuto zatisnila oči, je poskočila s postelje, natresla žerjavice v samovar, ki je bil že od snoči pripravljen, in hotela, kakor vsako jutro, potrkati sinu in Andreju na vrata, a premislila se je, mahnila z roko, sedla k oknu in si položila roko na obraz, kakor da bi jo zobje boleli.
Po bledorumenem nebu je hitro plula bela ln rožnata čreda lahnih oblakov, podobnih velikim, letečim pticam, preplašenim od bučnega rjovenja pare. Mat] je gledala oblake in prisluškovala vase. Glava ji je bila težka, očf vnete od preč ute noči in suhe. V prsih je bil čuden niitr, srce je enakomerno utripalo, in na- misel so ji prihajale vsakdan j e reči...
»Zgodaj s$m postavila samovar, prekipel ho! ‘ Naj spita danes nekoliko dalj. Oba sta zmučena...«
Drugi žvižg je zazvenel tiše, ne več tako samozavestno; v debelem, mokrem glasu sirena je bil trepet. Materi se je zazdelo, da ■ žvižga danes dalj kakor kdaj pred-
V sobi.se je začul Malorusov močni, jasni glas.
»Pavel! Slišiš?«
»Samovar je nared!« je mati zaklicala.
»Že vstajava!« se je Pavel veselo oglasil.
»Sonce vzhaja!« je. rekel Malorus. »In oblaki Jadrajo. Prav nič jih ni treba danes, oblakov...«
Stopil je v kuhinjo, razmršen in povaljan od spanja, toda vesel.
»Dobro jutro, mamica! Kako ste spali?«
Mati je stopila k njemu in tiho dejala:
»Andrjuša, daj, hodi zraven njega!«
»I, seveda!«.je šepnil Malorus. »Dokler sva skupaj, bova povsod hodila vštric — zanesite se name!«
»Kaj šušljata,« je vprašal Pavel.
»Nič, Paša, nič!«
»Pravi mi, naj se lepo umijem! Dekleta nas bodo gledala!« je odvrnil Malorus in stopil v vežo, da bi se umil.
»Pokonci, vzdigni se, delovno ljudstvo!« je Pavel tiho zapel.
Dan se je čedalje bolj jasnil, veter je gnal oblake kvišku. Mati je zbirata posodo za čaj in majaj e z glavo premišljevala, kako je vse čudno: zjutraj se oba šalita in smehljata, opoldne pa — kdo ve, kaj bo z njima. In tudi sama je bila kdo Ve sakaj mirna, toliko da ne vesela
• * *
»Jaz grem!« je Odločno rekel Pa-vel.
»Videli boste,« je Fedja obljubljal, »po kosilu se bo vzdignila vsa tovarna!« In planil je iz hiše.
»Gori, kakor voščenka na vetru!« je mati tiho rekla za njim. nato pa vstala, šla v kuhinjo in sejeta oblačiti.
»Kam pa, mamica?«
»Z vama!« je rekla.
Andrej je pogledal Pavla lin se potegnil za brke. Pavel si je z urnim gibom roke popravil lase na glavi in stopil k nji.
»Mati, nič ne rečem... Tudi tl meni nič ne reci! Velja?«
»Velja, veilija... Kristus bodi 8 vami!« je
zamrmrala.
Ko je stopila na ulico in začula v zraku razburjenj to pričakovani hrup človeških glasov ter zagledala povsod, pri oknih in na hišnih pragovih skupide ljudi, ki so z radovednimi očmi spremljali pjenega sina la Andreja, ji je vstala pred očmi meglena lisa in zaplezala, prelivaj e se zdaj v prozomozeleno, zdaj v kalno« sivo barvo.	«
Ljudje sti jih pozdravljali, in v teh pozdravih je bilo nekaj posebnega. Njeno uho je lovilo odtrgana^ polglasne pripombe.
»Glej, vojvoda prihajata ....«
»Kaj vemo, kdo je vojvoda ...«
»Saj ne mislim nič slabega!...«
Drugje je nekdo na dvorišču razjarjeno kričal:*
»Policija jih bo polovila... pa bo po njih!...«
»Enkrat jih je že imela!«
Javkajoč] ženski glas je prestrašeno udarjal skozi okno na ulico,
»Spametuj se! Si mar samec, kaj?«
Ko »o šlj mimo hiše hromega Zosimova, ki je za svojo pohabo dobival od tovarne mesečno podporo, je stegnit glavo skozi okno in zavpil:
»Paška! Vrat ti bodo zavili za tvoja dejanja, ničvrednež, ■ videl boš!«
Mati se je zdrznila tn obstala. Ta krik jo je navdajal s skelečo togpto. Ozrla se je v zabuhli, debeli obraz pohabljenca, ki je zmerjaje umaknil glavo. Nato je s pospešenimi koraki dohitela sina in krenila za njim, trudeč se, da bi ne ostala zadaj.
• * *
Za uličnim vogalom, v tesni stranski ulici, se j* bila zbrala množica kakih sto ljudi, in sredi teh se je razlegal glas Vjesovščiikova:
• »Kri nam'izžemaijo, kakor malinam sok!« so padate njegove okorne besede ljudem ,po glavah.
»Tako jel« je bučno pritrdilo nekaj glasov.
»Fant si prizadeva!« je dejal Malorus. »No, pa mu pojdem pomagat!....«
O krenit se je. tn preden ga je utegnit Pavel udržati, se je njegovo do-lgo, gibčno telo že. zavija čilo v množico kakor odčepnikov zamašek. Njegov pojoči glas je zadonel:
I. MAJ 1957 gg ŠT. 18-19
ŽIVEL PRVI MAJ!
»DELAVSKA ENOTNOST«
KOMUNA OB
Deteljica pri Perovem, slab kilometer od Grosuplje je pravzaprav priznanje, da vas sredi grosupeljske kotline le ni " kar taka.
Za deteljico so krstili graditelji avtoceste Ljubljana—Zagreb najmodernejše križišče, s katerega je moč zaviti proti Grosupljem, sedežu občine na robu Ljubljane. Križišče s podvozi na levo in desno ter pentljami je zares podobno deteljici m Grosupeljčani so se oprijeli Imena rastlinice, ki rada prinaša srečo. Nič več ne govore: grem do Perovega — ampak rečejo: do deteljice in čez moram »topiti. Za "kaj pa naj bi bila deteljica še priznanje? No, moderna avtocesta je sila »domišljava« — vasi in trge pušča na levi in desni ter jim ne dovoljuje dostopa na svoje deset metrov široko cestišče. Že precej hude 'krvi je Bilo in je* še bo zaradi tega na Dolenjskem, kajti vsaka vasica si želi »deteljico« in po njej dostop na moderno cestišče.
Občina Grosuplje je s priključkom na moderno cesto do-• bila zares dobro pot do Ljubljane. Poslej bodo lahko pridelke hitreje in ceneje spravili na ljubljanski trg in deteljica bo morda zares prinesla srečo občanom, ki tukaj žive." Seveda če...
•
O teh »če«, ki_vi.se nad pb tiho, bi najprej "pisalo, kajti navadno je že tako, da ti'na občini najprej polotijo o gospodarskih težavah, k; s o navadno tesno povezane z milijoni denarjev, Tj milijoni naj bi običajno od nekod prišli ih v tem je vsa težava, ki tare tudi grosupeljsko komuno, kajti' stric« z milijoni je težko najti. Še celo pa je narobe, če obtiant čakajo samo na strica, pozabijo pa na zemljo in ljudi, ki v'občini žive in kj b; naj prvi prispevali k napredku. Meoim-o. da v Grosupljem le ni povsem tako in da ne čakajo le na strica.
Kot povsod so tudi v Grosupljem pripravil; svoj gospodarski načrt za letošnje leto. V kratkem bodo o planu razpravljali tudi odborniki ip verjetno se bodo nemalo čudili, k-o bodo slišati; da jim je nova cesta prinesla manjše dohodke. V tem je stvar: Lani so ‘cesto gradili prav preko grosupeljske občine in več kot sto kmetov j* vsak dan prevažalo gramoz jn zemljo na ceste in z njih. Več kot osemdeset milijonov dinarjev dohodkov so imeli kmetje in tudi občina je imela od tega lepe dohodke. Letos bodo gradili cesto v sosednji občin; ih zaslužka ne bo, vsaj tako velikega ne.
Na okraju pa, kot da tega ne vedo jn so odločili, da bo imela občina od tega prevozništva to. ' tiko in toliko milijonov dohodka. Da bi bila vsa stvar še lepša, so prav tam »odločili«, da bo imela občina dohodke tudi od podjetja »Gradis«. To podjetje je lani bilo, : letos pa ga ni več. kajti sedež podjetja je v sosednjii občini, v tisti pač, Preko katere bodo letos gradili avtocesto. Toda s temi planiranimi pa vendar namišljenimi dohodki še ni konec." Pravijo, da ima Glavna zadružna zveza nekaj zaslug ' pri postavki, ki govori o izvozu jagod. Zadruge bi naj izvažale jagodičevje — občina pa naj bi imela od tega tudj nekaj koristi. Razumljivo '— izvoz se vedno izplača. Toda
v temle primeru pa jagode, tekmovanje. Prijavili so 30 krav kosmulje1, ribezelj in anilin* še sivet ja ve pasme in zatrjujejo, niti zasajene niso. Lf načrt da bedo dosegli zahtevano pov-Ptavl, da bpdo zadruge Zfaagtile preji je 3.200 litrov na glavo, toliko in tpliko deset hektarjev Skupina, ki jo je popeljal, v teh rastlin. .Vidite, in t*kt» se- tekmovanje živinorejec in pred-
daj na občini razmišljajo, kje naj. tj obe isti milijon dinarjev, ki naj bi jim ga prinesel izvoz jagod, katerih še zasaditi niso. Takole planiranje, ki zares nima ne repa ne glave, je postavilo na glavo vse občinske proračune In načrte. Že res. da komun^ nj in "ne more biti država v državi in ne more delati načrtov kar po svoje. Tudi v Grosupljem vedo. da komuna ne
sedmi k Tone Hribar, je že danes prepričana v zmago. Ker je'že prilika jim tudi mi želimo, da bj uspel;1 in koristno uporabili 200.600 dinarjev. Tolikšna je namreč nagrada., če bodo uspeli.
N^ boštanjskem posestvu pa »o se prijavili ža višj.; razred. Ne le trideset, kolikor zahtevajo tekmovalna pravila, kar vseh petdeset :krav so prijavili za povprečno mlečnost 3.509 litrov..
pomeni atomizacije (to je strogo Seveda bo nagrada, na katero aktivističen jn ne znanstven 'ter- že računajo. 'zato tudi precej
min) našega gospodarstva in družbe. Vendar p> si ob takem primeru planiranj*, od zgoraj navzdol odborniki brfč** pe bedo vedeli pomagati drugače kot da se ... počehijajo za ušesom in pristavijo: »Dobro, da niso planirali, da bomo izvažati; -slone. ki jih bomo zaredili v' gozdu nad 'Taborsko jamo.«
S tem smo mimogrede povedali, da ima občina primhnj-ktiad. z* katerega še ne ve, kako ga bo pokrila.
Menda vse občine, ki tipajo nekaj industrije, in več kmetijstva, bolehajo za isto boleznijo: industrializacija, Nekaj tfga, vsfj prvp znake . te neverne okužbe bi lahko odkriti tudj v grosupeljski občin; že lani, ko so ves sklad za pospeševanje kmetijstva uporabili v glavnem za napredek industrije. Kaj P* svet- za kmetijstvo, prgvitp? Res, tudi v Grosupljem imajo svete, k; se. vsepovsod uveljavljajo kot družbeno upravni organi. Toda včasih je le še tako. da beseda sveta ne velja toliko, kot beseda občine, se pravi aparat* I To pa je narobe in zato tudi d*nar. ki je namenjen za eno, najde pot drugam. Menda je ljudski odbor doslej posvetil le eno sejo- vprašanjem kmetijstva, kar je ra občino, Igifr se večina ljudi ukvarja s to goipo-dapsko panogo, prav gotpvo premalo.
Torej tudi v grosupeljski občini nekateri vidijo' lepšo bodočnost le v močni. industarilji
in bi ' bili .pripravljeni slednji
dinar porabiti z* gradnjo in razširitev industrij*. Ž* res, da industrija donaša lepe dohodke, saj bodo z obnovo strojev v edini . večji tovarni »Motvoz platno« povečali, proizvodnjo z* 1W% in zaposlili nekaj *lje' no-1 Vlh delavčev. To bo prineslo občini večje dohodke, toda tud.; napredno kmetijstvo je lahko vir dohodkov, končno alti ne manjših kot so tisti od industrije.
■ - Zadruge delajo in se trudijo, dš bi dale tudi kmetijstvu ugled, ki mu. gre. Uspefij $0 t|-ko rekoč izredni. Mend* jf grosupeljska občina med redkimi v državi pa tudj v Sloveniji, kjer pride že na vsak hektar obdelovalne zemlje Ro in? glava živine Tdržavno povprečje je-0.29 glave n* hektar). Intenzivna živinoreja bo prinašal* občini in kmetom vsako leto večje dohodke. Krave pod molzno kontrolo so pred dvemg letoma
večja.'
Ce bi dosegli povprečno mlečnost 3.060 litrov pri vseh 2.000 kravfb. kotikor jih rede v občini, (Ji bil to res izreden živinorejski pa tudi finančni uspeh. Dandanes, ko jugoslovansko
povprečje še ni daleč nad .1,100 litri, se bi 'Grosuplje » takim uspehom res post*viio. Grosu-, peljčjhi trde, da :hj v prihodnjih dveh letih res uspeti. in povečati mlečnost za novih 509 litrov »e kravo (od povprečnih 2.566 na 3.000 litrov). To j- točno mil: j on litrov mleka več in nekaj več kot 20,000.04)0 dinarjev Bpve. vrednosti, ustvarjene v obesni.
Slavna partizanska Ilova gora se bo kmalu na vs^ko po-mlad storila 'pod belo odejo višniinih cvetov. Ko bodo zadruge zakadile še jagodičevje, bodo tj plodov; zopet nov vir novih dohodkov. Krhetijstva res ne k$fc* podcenjevati.
»Kat bi modroce krmil,« je potožil; kmet. -ko smo stal; na bregu tik nad Jonovo vasjo. Z roko jg začrtal' lok preko vse gro«mflj®ke kotline, kjer so ob tem c^su še stale kalne vode.. Požiralniki pri Račni jih niso utegnili pogoltniti, in Po šestih, sedmih kilometrih podzemske poti' izbruhati' kot mlado Krko: Sin ob njem je pojasnjevat, da travo iz doline tlačjjo v modrece. S* tud; krave morajo živeti ofd t« Itislo.; trde krme. Živinorejski uspehi v občin; so zato tolik® pomembnejši Pa tud,; toliko težje dosegljivi.
Tisoč sedem sto hektarjev, skoraj polovica obdelovalnih ttovbfin. je v pesteh krasa, ki spremeni plodno zemljo v za-mečinriene travnike. Mehle1, kmet in predsednik Vodne skupnosti iz Račne, je že nič kolikokrat prehodil pot iz požiralnika do Krke. Vsakič je v roka tičal bajflieo, rogovilo iz leske, ki mu "toil. kje so podzemski; tokovi. Nekateri se mu nasmihajo, drugi mu dajo prav, mama pa mu pravi kar »n*š čarovnik«, kliti bajati c* ne uboga vsakega. ter se n® ukrivi v zemlji takrat ko i» p*d vrhnjo plastjo podzemni tok. Mphle trdi. da bi bilo treba razstreliti podzemske »fene in. da potem vode ne bi Poživljale grosupeljske kotline. Mnog; strokovnjaki se strinjajo z njim. Grosupeljska kotlina pa t»i postala pravi " vrt za Ljubljano. Mleka, krompirja in druge zaten-avl fel bilo na pretek.
Kakorkoli že, toda tokrat je res, dlj občina tega boja s pod-
»Fredsednika krajevnega odbora? Je, tega pa nimamo!«
Dva, trije vaščani niso vedeli niti zg predsednika niti za krajevni odbor. Na občini so uganili, od kod ta slabost in zakaj krijevni odbor; niso posebni;, postal; delavni. Ze -v letošnjem občin- sred no skem planu bodo prepustili tudi krajevnim odborom nekaj sredstev. Ne bo veliko, saj občina, kot smo zapisali, sama nima dovolj — toda prav ta predstva, s katerimi bodo razpolagali odbori, bodo pritegnila k delu več vaščanov. Ze letos bo verjetno vsakdo v Podtaboru vedel, kaj je to krajevni' odbor in kd0 je njegov predsednik.
Seyeda. da denar n; vse, toda vzpodbuda za reševanje mnogih drobnih stvari, ki Pa zanimajo vse vaščane, bodo prav ta prepuščena sredstva. J* že tako, da je takrat, ko sam odločaš o tem. ali- boš oopravil pot ati uredil razsvetljavo Po vasi. zanimanje večje, kot če to v imenu vasi urejuje kdo drug.
Dvanajst krajevnih odborov bo letos oživelo' in ne bodo se sestajali le takrat, ko je treba govoriti o dohodnini ali dodeljevanju občinske zemlje v obdelavo. Po tej pot; bodo kmalu organi; ki bodo nepo-vplivali. na odločitve ljudskega odbora in postala prava vez mej občino in volivci.
Tj zapiski niso vse, kar bi človek lahko zapisal o »komuni ob deleljici«. Predvsem niso zapisani še mnogi uspehi, ki so jih občan,; v gospodarsko zaokroženi občini dosegli. Pa pravijo, d* je hvale hitro dovolj ...
Lahkoverni pa trde. da bo deteljica na avtocesti prinesla tudi občanom srečo Jn napredek. Če bodo delali, o tem ne kaže dvomiti.	Mitja S.
Božidar Jakac: Pomlad na Dolenjskem (pastel 1932)
RIKLOV MOST PODIRAJO
Zamudil sem lepo priložnost,	koncu je nimamo. Kruh peče-	meje	potožili,	da	bi	steklar-
Dan poprej, ko sem prišel v	mo doma in za kurjavo izda-	jena	prav	radi preskrbeti	boljša
Hrastnik, 50 zborovali volivci mo nič koliko tisočakov na le- '	;	*-* “u ”~Ji —
terena Steklarne. Razpravljali	to. Oh, pa mesarija,, ta, ta nas
so o letošnjem občinskem	pesti! Nič ne rečemo, navidez
družbenem' planu. Obiskati	kar lepo meso visi v mesnicah,
takšen zbor volivcev, kjer	Toda. to je le mnogo starih
možje. in žene, pmizvajajci *n	krav, teletine pa — še za praz-
potrošniki obenem — občani—	nik je ni. Vidite in včasih si
razpravljajo o gospodarjenju v	bolnik tudi teletino zaželi. Za-
občini, o ustvarjanju in delitev sredstev za leto dni, je prav- takci, kot če bi komuno »potipal« za žilo. In glejte, to lepo priložnost sem zamudil. Toda odtehtala jo je gostobesednost steklarjev, kemlča-rjev in radarjev pa še sem ali tja besede občinskih odbornikov povrhu. Ne, niso udrihali, kot bi kdo pričakoval, čez občino. Le menili so, vsaj doli ob spodnjem koncu, da se jim družbeni plan ne zdi najbolje sestavljen", da sredstva niso najbolje porazdeljena. Tam sredi nekje so menili po svoje zgoraj po svoje.
O, lahko bi bilo deliti sredstva, če bti jih bilo večt in komuna bi zlahka ustregla vsem, tistim, ki želijo pekarne, drugim, ki stanujejo v neprimernih stanovanjih, planincem, ki bi si radi zgradili dom, športnikom, k'i bi radi igrali na novem igrišču, in tudi pevcem in godbenikom Svobod, k-i se praV gotovo ne bi branili dotacij in ki so je tudi potrebni.
Zbor .volivcev terena Steklarne je bil, }cot pravijo, tisto popoldne .začuda živahen, čeprav vanj niso prišli vri občani. Takole okoli <60 m-o-ških se je zbralo. Tehtali so številke, denar in potrebe. Nad steklarno stanu-je v treh hišah, zgra-
to pa raje hodimo, pa Dol po meso. Ne vsi, marsikdo f>a gre, Upokojenci, na primer Veber, ki stanuje v naši koloniji,, odidejo na Dol, takole uro daleč po mesio in ga prinese še za deset, petnajst družin. Z našimi mesarji je velik križ. Vse . nekaj- po svoje gospodarijo, ne poslušajo naših želja. Včasih, vsaj tako je odkrila tržna inšpekcija, nas tudi pri vagi opetnajstijo.
»Kaj pa praai občina k temu?
»Občina? No, sedaj nam obljublja, da bomo dobili še eno mesnico v ' spodnjem delu Hrastnika. Primeren prostor zgnjo že. iščejo. To bo podružnica mesarije z Dela. Prav je, da pridejo d-olaps-ki mesarji k nam, bo vsaj malo konkurence in ta bo samo nam v prid«.
»Kako je s kulturnim življenjem pri vš6?.« vppašam.
»Kulturno življenje? Dvakrat teden, kino, sem a-1: tja kakšen koncert in — po-lno gostiln. N10, pogostokrat gremo tudi v planine.. Se večkrat bomo šli, ko bo zgrajen dom na Gorah. Do kleti smo ga že zgraditi. Steklarji smo delali zanj, pol dnine smo oddelili za dom. Letos smo si obetali, da nam bo občina dodelila nekaj denarja za nadaljnjo dograditev. Toda, ko
jenih pred približno desetirp: smo pregledovali proračun, ni-
letf, okteti 40 družin. Hiše stoje, ljudje stanujejo v njih, pon do hiš pa ni. Za sedaj hodijo skozi tovarniško dvorišče. Včasih se namerijo čez železnico ih če
dajale^ žf 2.740 litrov tolik*1 n* Zemljem in požiralnik! ter si- je železničar strog, morajo pla-
foni -ji* more dobit.; brez pozno- dati 50 dinarjev k-gzni. Vidite, •«!, 7" j>«d strica*. Melioracija bo so mi dejali, hiše so. ceste ni. pomoč občini, ki jo bo 1 obrest- Se so mi potarnali. Tam mi vmoila industrijskim sredi- zgoraj v dolini, so dejali, sta totm.	dve pekami. Mi na spodnjem
leto. Zato predsednik živiriartri-nkeg* odbora v Taborski zadrugi ni imel posebnih teživ, ko'je zbir*! skupino kmetov, da se prijavijo za velik® kn|4tijsfco
smo zaslediti takšnihobljub.
Se smo se pomenkovati 6 stanovanjih, trgovinah, slaščičarni, urarski delavnici, ki je nimajo, o . vseh tistih drobnih stvareh, navidezno drobnih, in vendar tako pomembnih za življenje prebivalcev na določenem predelu. Da, želja in potreb je veliko. Denarja pa — malo. Na občini so mi po-
stano vanj a, da bi jih radi namenili ‘delavcem kemične tovarne in rudarjem, da sami vidijo, kako potrebno bi bilo ustanoviti to ali ono obrtno delavnico — toda sredstev ni, saj za sedaj še ne. Na drugem mestu, pravijo, da so glede ustvarjanja dohodka v okraju. Pri delitvi sredstev, pri delitvi denarja, ki je ustvarjen v Hrastniški občini, velja načelo; za vse enako. Rudarji, kemični in steklarski delavci, ki stanujejo v Hrastniški dolini, seveda potlej ne morejo uresničiti yseh želja, ki jih je vsak dan več, saj se stare hiše podirajo, prebivalstvo narašča in "potreb je potlej vse več in Več, Lani je, na primer lahko občina namenila za investicije v trgovini le nekaj čez 300.000 dinarjev, za trgovino in obrt skupno 1,300.000 dinarjev. Obrt se potem seveda ne more razvijati takoj kot bi Hrastničani želeli.
Hrastničani bi si želeli več obrtnih delavnic, več trgovin, več mesarij. Želijo si konkurence, in to upravičeno, kot pravijo. Trgovska podjetja včasih po svoje ravnajo. Potrošniški sveti jim niso preveč pri srcu. V njih vidid-o pogostokrat le organ, ki naj bi jih obveščal o razpoloženju potrošnikov, ne zdi se jim prav, če b» se potrošniški svet \gnešaval v tehriičnso poslovanji trgovine. Sveti potrošnikov, se s tako ozkim delokrogom ne strinjajo. Kako bi se tudi, saj je včasih to ali ono blago v Hrastniku dražje, kot v Trbovljah; Ljubljani, na Dolu. In zato pride do prerekanj, dfi tega, da mora občina poseči vmes. In občina se teh stvari loteva. Dvakrat je že sklicala posvetovanje potrošniških" svetov. Na njeno pobudo je zasedal aktiv komunistov iz trgovskih podjetij. Na pobudo potrošniškega sveta mesarskih podjetij je občina zahtevala
čark v mesnicah, da ne prodaja meso in zbira denar ena in ista osfeba, kajti takšen način parodije je lahko škodil potrošnikom, koristil pa ...
Sredi Hrastnika stoji Riklov most. Zdavnaj pred desetletji je že , most s tremi oboki, prek katerega so škripali tovorni vagoni, naloženi s premogom, delil dolino v dva dela: na zgornji in spodnji Hrastnik. Delil je »glazarje« in »kerni-čarje« od »knapov«. To miselno mejo, ki nima nobene resnične podlage, Šo starejši nevede vcepljali otočkom že ta-krgt, ko so glad':li šolske klopi. Toda zob časa in narava sta. storila svoje. Počasi, vendar zagotovo polzi hrib po svojih »tečajih«, in pritiska betonske stebre. Ti pokajo in most se pod silnim pritiskom podira. Za pest in še več debele razpoke zevajo v. njegovih obokih in nosilcih. Drugačno, družno življenje v dolini s svojim vplivom podira tudi tisti na-ntišlj en i R iklov most, mej o med zgornjim in spodnjim Hrastnikom. Na neštetih, sestankih organizacij, na zborih volivcev, na koncertih in prireditvah, kjer ge znajdejo steklarji in rudarji, kemični delavci, kmetje in obrtniki, fantje, žene in dekleta, zglajujejo med seboj nasprotja, se pomenkujejo, kako bi še bolje gospodarili, podirajo namišljeni Riklov most, saj pravega že narava sama podira.
To je nekaj drobcenih, navidezna nepomembnih utrinkov iz življenja komun# v tej uro dolgi dolini, komune, ki je v dosedanjem kratkem Odjemu vendarle že marsikaj storila za dobrobit prebivalcev, komune, ki si sedaj prizadeva z vso močjo rešiti prebivalce uničujočega praha in pepela, ki se dvige iz dimnikov trboveljske elektrarne, korpune, ki si prizadeva zgraditi čim več stanovanj, razširiti obrt in pospešiti rast podjetij kemične tovarne, steklarne in rudjiika, ki* se se«
nastavitev posebnih blagajni-- li na dolsko stran. P., D.
»Tovariši! Pravijo, da žlvf na svetu razni narodi ™- Judje In Nemci, Angleži jrf Tatari' Jaz tega ne veRjamem! Samo dva naroda sta, dve plemeni, ki ee ti® moreta spraviti med seboj — bogatini In siromaki I Ljudje se različno oblačijo In različne govore, ali če b°gledate, kako ravnajo z delovnim ljudstvom bogati Francozi,’ Angleži in Nemci, tedaj boste videli, dl so *• dklavca vsi — bažibozukti. vrag jih naj vzame!«
Iz miisitoe j« začul smeh.
»In pogledamo z druge strani, borno videli, da šive frinaoski’ tgitarski in turški' delavci prav takšno pgsje življenj e k|kor mi, rusko delovno ljudstvo!«
■ Iz ulici ee je nagrinjalo čedalje več poslušalcev;1 ljtfdj* eo se drug za drugim molče vzpenjali na konce Rl|ft|»v, štozalj vratove . in pritiskati v stransko ulico.
Apdrlj je že bolj povzdignil glas.
»V tujini (W delavci Že spoznali to preprosto resnico, in dan#s, m svetli dan prvega maja...«
»Poliqj|!« je nekdo zavpil.
Iz ulice so jahali v stransko Ulico, naravnost preti Ij^dsro, žtifje redarji na konjih in mah|je z biti
»Razidite s*!«
Ljudje so grdo gledati in se neradi umikali konjem. Nekateri lezlf na plotove.
»Svinje so posadili na konje, zdaj pa krulijo — Proti tem »mo že mi junaki!« je kričal od nekod zveneč, vročekrven glas.
Mglerus je ostal sam sredi stranske ulice, in d v* konja sta se majaj e z glavama pomikal* proti njemu. Umaknil Se je v Stran, a tisti mah ga je zgrabila mati Z| rpko iii ga godrnjaje potegnila i seboj.
»Obljubil M, d* ostaneš pri Pašu, pa razsajaš na fVaja pesti* .	,
»N* zamerite!« je rekel Malo<ni$ in se nasmehnil.
NHov-no je ojitla nemirna, moreč* utrujen »st, ki ?e j,e d«lsela od znotraj kakor omotica in čudno sprem eigl* v ni p »e m srcu žalost in veselje. Želela je, da bi vsaj ž$ kmalu zatulila opoldanska sirena.
• * *
Sireni je zgtliKI* in s svojim črnim glasom požrla človeški razgovore; Množica' se je zdrznila, sedeči so vstali; ž* treiHjtek j* vse obmrlo v napetem pričakovanju, in mnofo obrazov j* , prebledelo.
»Tovaritti« *e je zveneče in močno razlegel Pavlov gl*?. Suha, vroča megla je zapekla matlr v oči, in a hitro kretpjo telesa, ki se mu je bila ta mah vrnila moč. s@ je postavi'!* *mu =a hrbet.' Vsi so se obrnili
1 Blšibozufel = iregularnl oddelki v stari turški vojski, razvpltj zgradi svoje okrutnosti,
k Pavlu in .ga obdali kakor železni opilki košček magneta.
Mat; mu je gledala v obraz, a videla je samo oči, ponepr,e, drzne, žareče ....
»Tovariši! Sklenili smo, da izpovemo, kdo smo; dan*s, razvijemo svojo zastavo, zastavo razuma, resnice in svobode!«	,
Dolg, bel drog se je zabliskal v zraku, se nagnil, prerezal množico na dvoje in zginil v nji, in čez minuto je kakor rdeča ptic* za vihral o nad navzgor obrnjenimi obrazi ljudi široko platno delavske zastave.	f
Pavel je vzdignil roko — drog se je zamajal,, kakih deset rok je prijelo za b*;Li, gladki les, in sredi teh j6 bila roka njegov* matere.
»N*j živi. delovno ljudstvo!« je zaklical.
Na stotine glasov mu je odgovorilo z grmečim krikom.
»Naj živ« .del*vc; vseh' dežel!« je Pavel zaklical, paša stranka, tovariši, naša duhovna domovina!«
Množica je vrela; vsi, ki so razumeli pomen zastave, so se prerivati k niji; Marin. Samojlov in oba Gusjeva so stopili Pavlu ob stran; Nikolaj je s poneseno glavo ražpfhal ljudi, in nekaj mladih fantov, ki jih mati ni poznala, jo j® z žla^včimi očmi odrivalo e poti...
»Naj žive delavci, vseh dežel!« je Pavel zaklicgl, Ir 1 močjo in radostjo, ki sta še in še naraščati, mu je • odgovoril dušo pretresujoči glas tisočerne.ga odmeva.	1
M*ti je zgrabila Nikolaja in še nekoga za roko. čeprav ni jokala, je vendar od solz komaj dihala, noge so se ji tresle in z drhtečimi ustnicami je ponavljala:
»Ljubi moji ...«
Nikolaju se je bil razlil po kozavem obrazu širok nasmeh; gledal je zastavo im nekaj rjovel in stezal roko prot; nji; nato j* z isto roko manoma prijel mater okrog vratu, jo poljubil in se zasmejal.
»Tovariši!« je zapel Malorus in s svojim mšhkih glasom prevpil hrup množice. »Zdaj simo kreniti na križevo pot v imenu novega boga, boga luči in resnice, boga razuma in dobrote! Daleč je še naš cilj, in trnovi
venci so blizu! Kdor ne veruje v moč resnice kdor • nima poguma, d* bi do smrti stal zanjo, kdor ne zaupa vase in se boji trpljenj a — t* se naj odstrani iz naših vrst! $ seboj p* vabimo tiste, ki verujejo v nato zmago; tiste, ki našega cilja ne vidijo, naj ne hodijo z nami, takih čaka samo gorje. V vrste, tovariši! N*j živi praznik svobodnih ljudi!«
Množic* se je š* gosteje strnila. Pavel, je mahnil z zastavo; razprostrla se je v zraku m zaplavala naprej, ožarjen* od sonca, rdeče, široko s* smehljaje ...
»Odpovejmo se staremu svetu ...« se je razlegal zvaneči glas Fedja M*ziina,' in nfkaj desetin Klasov je v mehkem mogočnem valu poprijelo:	w '
»Njegov prah otresimo z nog!...«
Mati je z vročim smehljajem na ustnicah stopala za Mazinom in čez njegovo. gl*voterla na sina in na zastavo. Okrog nje so migljali radostni obrazi in oči raznih barv — vsem na čelu pa sta korakala sin i:n Andrej. Slišala je njuna glasova: Andrejev mehki, vlažni glas se je skladno zlival s sinovim globokim basom,
»Pokonci, vzdigni se, delovni rod ...«
vstani na boj, ljudstvo lačno .,.«
In ljudstvo je hitelo rdeči zastavi naproti, klicalo je nekaj, se zli vato* z .množico in korakalo z njo nazaj, in njegovi vzkliki so se utapljali v glasovih pesmi — te pesmi. Iti so jo peli doma tiše kakor druge — na ulici pa je tekla enakomerno, naravnost, s" strašno močjo. Železen pogum je zvenel v nji in vabil ljudi na daljno pot v prihodnost, pošteno govoreč o težavah te poti, V njenem velikem, mirnem plamenu se je raztapljala temna žlindra preteklosti, težki klobčič vsakdanjih čustev je ginevjbl, prekleti strah pred novim je razpadel v pepel .,.
Prestrašen, jadosten obraz se je zibal z materjo vštric in drhteč glas je hlipaj* vzklikal:
»Mitja! Kapi greš?«
Mati je s pregovor la, ne da bi se ustavila:
»Naj gre — nikar se ne vznemirjajte. Tudi jaz sem se hudo bala — moj koraka vsem na čelu. Tisti, ki nese zastavo — ta je moj sin!«
Zadnji boj
Bilo je sredi preteklega leta odprtino rova, nato so zgradi-V pibuniestju Tuzie v kraju 11 stene iz velikanskih blokov T Uc.ij e, 291 metrov glcboitiO cementa. Toda še preden so poa zemljo. Obleka Ijuoi, ki so zgradili cementne stene, so ok-ee u>d srečavali, ni bila polna no obložili s posebnimi polivi-prempgovega prahu. Kajti lju- mlastimi ploščicami (juVidu-ttje niso isiicali premoga, zeiez- rum, posebnost, teh ploščic je, niii ali drugih rud, iskali so da jih ne načenja, nobena ki-soi. — Le še nekaj metrov in slina). Med zaščitni, zid in be-naieteji bodo na 2zi milijonov tonski blok so nametali prelen kamene soli	cejšnje sloje cementa. Tako so
Do.go je že tega, ko so se naši strokovnjaku na cenen piav v teh kirajih Iliri bojeva- način premagali divjo vodno li zavoljo tuz^ainske soli Od silo.
takrat je preteklo že precej Rudarji so prodirali vse glo-etoietij (menda je bilo leta 360 bije 'in globlje. Vddno bc.lj-pied našim štetjem). Pozneje previidno, kajti zavedali so se, so Rimljani v teh krajih na- da se lahko vsak čas spet sre-daljevah delo svojih predhod- čaijo z divjim tokom podzem-laikov. Za Rimljani so prišli ske vode. Vedeli so, da ima Turki in ti so odprli nekaj no- voda v taki globini izredno ru-v-n odkopnin. Sol pa so v ti- žilno moč..Nekateri so jo pri-etih časih prideloval; takole: s mer j ali z eksplozijo parnega slano vodo so napolnili plitke stroja.
vodniakie, nato pa so počakali, Nekega dne, ko so najmanj da je voda izhlapela. Tako pri- pričakovali, pa jih je voda .le dobljeno sol so s karavanami presenetila. To ni bil močan tovorili v razne kraje v Evro- val. Hoteli so postaviti beton-pi'in Mali Aznj-L Na sodobnej- sk: zamašek, a vodna srla jih ši način so sol začeli pridobi- je prehitela. Začeli so s ce-vati šele leta 1885-, ko so zgra- mentiranjem in le počasi jim drli prvo solarno.	je uspelo, da sd ublažili pri-
Leta 1949 so začeli z večjimi . tisk vode. Po nekaj dnevih je obnovitvenimi delt na rudniku voda upadla, kar jo je ostalo, kamene soli To delo je bolj pa so jo Izsesali.
Po izkopanih obeh oknih je ...	na vrst: izgradnja podzemelj-
zračni'in izvozni rov m ko je skega mesta> ki bo V6S beL
s;o delo h krasu, jim je voda Globoko pod zemljo se bodo zahla zračni rov. Kaj zdaj? srečavali rudarji Vsi bodo no-Naj pustijo, da jim prirodne £:ili ^	In Wat ^ ta
sile v nekaj dneh uničijo to, .mdnjk dajal našemu tržišču za kar so se bojevati polna tri tlsoče ^ ^ dnevno, leta? Ne! Ni jrm preostajalo nič drugega, kakor da podvojijo svoje sile in napore, da rešijo,- kar se rešiti da. Delak so ponoči in podnevi. Prositi so pomoči in nasvetov tujih
strokovnjakov. Le-ti so jim Največ azbestnih vlaken pri-rekli, naj v rudniku pričnejo dobiva Kanada in Sovjetska z umetnim zmrzovanjem s po-, zveza. Sledijo ii Združene drža-močjo^amonijaka. Taka rešitev ve Amerike. Zahodna Nemčija., sicer ne bi bila napačna, iz- Italija. Anglija in Francija. Tu-vedba pa bi btia na vsak na- d; Jugoslovani imamo t0 dra-č:n draga, mnogo predraga, goceno rudo.
naporno od hlipanja v ostalih rudnikih. Tiri leta so delali
KMALU BO ZADELA OBRATOVATI HIDROCENTRALA MAVROVO
427,000.000 kilovatnih ur
Prijeten je občutek, ko začne Glavria strojna dvorana je ta- Na. onu dvorane, poleg prvega obratovati tovarna ali pa hidro- ko velika kot nogometno igri- agregata, bodo montirali še dva elektrarna. J.n takrat se spom- šče. Njene Stene so obložene z agregata (37.5 megavatov ari Birno vseh neštetih težav, na marmornatimi ploščicami. Ka- 35.000 konjskih sil.) Skupaj z katere smo naleteti ob gradnji verna je več sto metrov globoko vrbemsko in ravensko hidrocen-in katere so nam prizadejale pod hribom, visoka pa .ie pri- (ralo bo imel sistem mavr.cvsfcih toliko ,skrbi. A vendar -nam ni bližno toliko k-ot petnadstropna hidroelektrarn 300.000 konjskia žal. Kajti takrat je to praznik hiša z 80 udobnimi, modernimi moyi ne samo za graditelje, temveč -stanovanji. Od tod-bo človeška za vse okoliške prebivalce. No, roka upravljala moč orjaške
elektrarne, ki bo dajala letno 427 milijonov kilovatnih ur električne energije.
To električno energijo željno pričakujejo makedonske tovarne pa tudi v marsikateri vasi bo zasijala električna luč.
Gigant v Kolubari
ir, tak praznik bodo omeli v Mavrovem, ko bo začel poizkusno obratovati prvi agregat tega hidroenergetskega sistema.
Spomladi leta 1947 s® makedonski inženirji prišli na misel, da bi zgradili to elektrarno.
Prve "Lopate so v zemljo zasadile mladinske delovne brigade. Kakor da je bilo včeraj, tako končana. Dva agregata dajeta . Mladi. delavci so prišli iiz -vseh se še dobro spominjam razprav 30D milijonov kilovatnih ur. Ta krajev Hrvateke, Črne gore, in kramljanja o .graditvi novih termična centrala je že zdaj Srbije,'Bosne-in Hercegovine in hidroelektrarn. Najbolj živo pa glede na količino električne Slovenije. Njim so se pridru- se spominjam pogovora dveh energije, ki jo proizvaja, prva žile makedonske delovne briga- starih očancev. Sedela sta ob v vsej državi, de članov Ljudske fronte. Iz pravkar dograjenem ježu. hidro- Fred nami je še druga etapa vseh republik, zlasti pa .še iz elektrarne Moste pri Žirovnici izgradnje kolubarske izgradnje, naše. ožje domovine pa so v in nekako takole menila: »No, Montirati bo treba še dva kotla Mavrovo prišli strokovnjaki, zdaj pa Imamo centralo. Poleti
Tako kot v vseh tekstilnih tovarnah je, tudi v Mariborski tekstilni tovarni zaposlenih največ žena
STRAGARSKI AZBEST
srednja vlakna lahko s pridom v Korlačf v Ihanski dolini in uporabljajo pri izdelovanju rudnik v Bosanskem Petrovem
m; ne bo več treba kuriti štedilnika, kar na električnem kuhalniku si bom skuhal žgance in pogrel mleko. Pozimi pa si' bom ob toplem kuhalniku lahko večkrat pregrel premrzle prste.« Takih, modrovanj nikoli ne manjka. Po vojni smo zgradili veliko hidroelektrarn. Moste pri Žirovnici, Medvode, Mariborski otok. Jablanico, Vuhred in druge.
Kdo se torej ne bi vesglil lepih uspehov. Toda v zimskih mesecih nam toka večkrat Mnogo dela je bilo treba T™anjkuje. V mrzlih dnevih so opraviti, preden so ukrotiti na- reke upadle m ob večerih smo ra-vne sile. Izkopati so predo- 03!®h, ■£. ‘n tam v !eml' re, ki so dolgi več kot 30 kilo- ®*ktn*no energijo pe ne metrov. Vse naprave nove elek- Proizvajajo samo hidrocentrale,
tudi termične elektrarne nam
Delo je zaživelo,
Začeli so graditi 56 metrov visok jez (v katerega ,so vzidala 990;000 kubikov kamna, ce-. menta in prsti). V nadmorski višini 1400 metrov je' nastalo umetno jezero, ki j e »poplavilo bivše mavrovsko polje. Reke Raditea, Mavrovska, V-rbenska, Beličika im Jelovška se zdaj več ne izlivajo v Črni Drim. Te reke bodo pogafljale- turbine tega hidroenergetskega sistema in se skupaj z Vardarjem izlivale v Cmo morje.
in agregat (65 megavatov). Graditelji pa so pred velikimi težavami, saj bodo fhora!.: glavni del opreme- uvožitj iz . tujine. Zanimivo je morda tudi to, da bodo naša podjetja in tovarne sodelovale pri gradnji te elektrarne (tovarna mostov iz Niša, Rade Končar, Metalna Maribor itd.).
Bogastvo
Makedonije
Tud- o industriji nekovin velja kaj zapisati. Ta -industrija zavzema • v .našj najjužnejši republiki vidno mesto.. Tovarna »11. oktober« vv. Prilepu izdeluje azbestn; material, elektroizoia-cijski material. Porcelan in ke-
ss&ttr asi— - —
dočnosti izdelovala 600 ton tega Zdaj azbest n; več bogatija važnega zaščitnega materiala, brez vrednosti. Uvažamo ga že
planino Vlajnico so zgradili 6,5 km dolg predor, ki se pod, kotom 45 stopinj spušča 355 me-
zaman iskali v Medvodah ali
Zato stuse v rudniku odločili, da bedo temu problemu napraviti kraj s cementiranjem. Najprej so z drenažnimi cevmi brizgali cementno maso v
Še pred par leti sp čez Atlan-
.	v , , , ...	ion j	ppuoun uvv	■ —	ici . j. u vetrn a tennun
pozneje Pa se enkrat toliko. v Združene države Amerike, in trov globoko v sotesko pod ko- * lotili gradnje termocentral. maieriala »Partizan«
letala, v katerem je bila ena sama tona azbestne rude. Ameriški znanstveniki so v svojih
V dosedanjem razvoju azbest- to 3.000 ton stragarskih vlaken Ine industrije smo letno. Naš azbest^ se. je pojavil usvojili .proizvod- v Švici, Nemčiji in na Nizozem-
tik hrumeli, motorji posebnega «e predelovalne industrije smo letno. Na-š azbest, se je pojavil
it lraforam i« Kilo ovita 1^6(1 dlUglm
njo tesnil za eksplozijske mo- skem. Domača predelovalna in-
■riitom reke Dufske. Ta predor so morali zgraditi, da bi voda lahko tekla od umetnega je-ze-ra na turbine. Na nasprotni strani so-
Kmalu bosta začel; obratovat-.	dve novi tovarni nekovin in si-
M-ostah. Prav zaradi toga smo cer: Tovarna termoizolacijskega
Prilepu
Ena izmed teh je Kolubarska.
Dolgo časa ,se ni pokadilo, iz dimnika te elektrarne. Kajti še-
in tovarna sil-ikoopeke v Gosti: varu. Te proizvode -bodo .prvič izdelovali v Jugoslaviji.. Ko bole'v drugi polovici lanskega , le- do tovarne v Makedoniji 'dogra-
,	,	,	.,	^	--	-- “ 1	t V UHJ.	- -»—o-	-----vi u lU-vomc: V	| _ LJ UK Irt-
rje in parne stroje, raznih dustrija se naglo razvija. Jugo- teske, kjer se začenja Vrotočko ta so montiral' oba agregata in jene. bo: še več nekovin. Od
laboratorijih precej časa raz-	zavornih oblog za avtomo-. slovanski azbest v svetu danes Brdo, pa se spet dvigne rfk ju spustiti v pogon.
« t.	. *, ' ,	«,	ni I i T/1	___: • .	___. • . . j	.	.-	—	....	.. <
Parni bager
V Tovarni Djuro Djakovič v Slavonskem Brodu so izdelali univezalni bager s sedmimi delovnim.; operacijami.
Železniški inštitut Jugoslovanskih železnic pa. je v tej tovarni ■ naročil dve kompletni garnituri z-a Čiščenje železniške
bile itd.	visoko cenijo, cenijo tisti stra-
Tud; tehnična uporaba azbe- garskj »kamen«, o katerem so
sta v tekstilni industriji je bila z-a naše strokovnjake težak prd-blem. Azbest rudnika iz Ruji-šta na Kosovem polju, so kmalu lahko uporabili v tekstilni industriji, medtem ko sta rudnika
STOTINE PROIZVODOV JUGOPLASTIKE
Za potrošnika
ICo smo izdelali prve tone do-
jskovali stragarski »kamen«. Naposled' pa so svojim kolegom v Jugoslaviji sporočili, da po do zdaj znanih postopkih separira-nje ne gre in da jih b0 veselilo, če bodo Jugoslovan,; uspeti.
Za nas je bil torej azbest bogastvo breAjprave vrednosti, Tujina nam ni smela pomagati in l v problem uporabnosti azbesta so se torej morali zagrist; domači strokovnjaki. Ker se obi-proge. N»prave, ki so jih izdel čajni postopek predelovanja Pri lali, so odlično delovale. Prej nas ni obnesel. s0 ga zamenjali so porabili 480 dinarjev, da so 2 vodnim. Prav zavoljo tega s0 očistil' meter proge, zdaj pa jih izumili posebni vodni mlin. Ru-
stane le 30 dinarjev".	do so očistili,	jo nato zmehčali	maceS_a polivinila, smo začeti,
Razen tega delajo v	Tovarni	in v mešalcu	ločili vlakna od	razmišljati tudi o predelovanju
Djuro Djakovič posode za bu- ostale mase. Vlakna, ki s0 jih v te umetne snovi. V ta namen je tan plin in parne lokomotive,	ki	tem postopku	dobili, so bila	bil ustanovljen poseben oddelek,
jih je naročila Indija.	d-olga, srednja	in kratka. Danes	T<x?a Ze v enem letu se je ta
. oddelek oddvojil od matičnega podjetja »Jugovinil« in 28. novembra leta 1953 je postal samostojno podjetje »Jugoplasti-kas, V tistem času je bilo v 69 mestih Jugoslavije 75 prodajaln proizvodpv iz plastične snovi, v* // 1.500 ostalih prodajalnah pa $o kupcem nudili polivinil " izdelke. Poleg tega so tud; razna industrijska m rudarska podjetja nabaljala neposredno iz »Jugo-plastike« ambalažo, zaščitne obleke in razne izdelke. Proizvodnja v tej tovarni je v 1953. letu narasla za 487". o, že na-' slednje leto se je podvojila, v letu 1955 pa se je povečala še za 80%.
»Jugoplsstika« je že leta 1953 dala našemu tržišču 72 predmetov, 1954 512, leta 1955 pa že okrog 600 predmetov. »Jugopia-stika« proizvodnje ne more standardizirati. Konfekcija in galanterija sta stalno odvisni 0d želja potrošnikov. Prav 'zavoljo tega z anketami spremljajo njihove zahteve in želje. V zadnjem času so izdelali precej takih proizvodov, ki so popolnoma' zamenjali usnje, dalje sd proizvedli rudarske obleke, opremo za potrebe industrije, gradbeništva, ladjedelništva itd.
Obrati in skladišča Jugopia-stike so posejani na devetih mestih okrog Splita. Proizvodnjo bi pač lahko v zna.tn-; meri pocenili, kakor hitro bi odpravili ozka grla.
Stanovanjska izgradnja je danes še zelo draga, saj zidamo večidel še po starem načinu in tiri tem uporabljamo zastarel gradbeni material. Zelo malo ali pa skoraj nič, pa se poslužujemo novih materialov in gradbenih sistemov. Izolirka v Ljubljani je tovarna, ki izdeluje razne vrste, izolacijskega materiala. V današnjih zgradbah je mnogo pomanjkljivosti prav glede osamitve proti mrazu. Nova izolacijska sredstva bodo omogočila odlično osamitev. Tovarna izdeluje vrsto novih proizvodov, ki so v praksi že preizkušeni.
vsega stekla y Jugoslavij; bo
nekoč govorili, da Jugoslovani ne bom0 imeli od njega kakšne večje koristi.	.	,
prvotno višino. Tu so zgraditi Kolubarsko centralo so začeli 20" n makedonskega. vse kera-glavno strojno, tovarno, ime.no- graditi leta 1947. Gradnjo SO leta mike. bo.45% izdelane v Make-va.no »kaverna«.. Iz te višine 1951 zaradi nepredvidenih težav doniji, 92% vsega termoizolacij-(600 metrov) bo voda po tlačni prekinili in jo nadaljevali v skega materiala pa bo prav‘iz cevi tekla na 'turbine.	dveh etapah. Prva etapa je zdaj Makedonije.
ti le sani ppali stroje...
Objavljamo nekaj odlomkov !z romana naprednega ameriškega pisatelja Erskina Caid-welia »Razkopana gruda«. De! romana se dogaja v dolini Horse Creeka, kjer sovelike predilnice bombaža. Delavci bombažne predilnice v Scott-svllleju stavkajo že poldrugo leto. V boju proti delodajalcem in oportunističnim sindikalnim voditeljem se je med njimi porodila ideja o samostojnem upravljanju tovarne. Sklenili so, da bodo vdrli v tovarno In pognali stroje. Vodja tega gibanja je bit bombažar TVill.
Will se je obrnil in pokaza! skozi okno proti temni tkalnici bombaža. V velikanskem poslopju ni gorela niti ena luč, le cbločnice pod drevjem so metale šibak rumen žar na stene, peščene z bršljanom.
»Lepega dne bomo vdrti ln sami pognali stroje,« je dejal počasi. »Ce se tvrdka ne bo kmalu zganila, jih poženemo sami. Pred osemnajstimi meseci so nam zbili mezdo na dolar deset, in
videli, da morajo vsi možje, žene in otroci iz tovarniškega naselja ostati trdni in ne popustiti tvrdki. Tvrdka jih je hotela vreči iz hiš, ker niso plačevali najemnine, toda odbor delavske organizacije je pri sodniku Alkenu dosegel odločbo, da firma delavcev ne sme pognati iz tovarniških hiš. Tako, je dejal WiII, mislijo vztrajati pri svojih zahte\ah, dokler bo v Scottsviliu stala tovarna.
'. * * «
Ob misli, da druge tovarne delajo, je Willa vsakokrat kar nekaj stisnilo. Sedel'je trdo pokonci in se zastrmel v širno zeleno vodo. Horse Creek je ležal tam spodaj miren in gladek kakor jezero. Ob misli na to, da druge tovarne v dolini delajo dan in noč, mu je začela vstajati pred očmi živa podoba. Ob zeleni vodi je zagledal z bršljanom poraslo tkalnico bombaža. Bito je zgodaj zjutraj in sirena je rezko klicala dekleta na delo. Zdaj niso v tovarno nič več prihajali možje; tvrdka je rajši nastavljala dekleta, ker se niso nikdar upirale težjemu delu, naduram, daljšemu delovnemu času ali odtrgavan.ju .mezde. Wili je videl, kako so dekleta zgodaj zjutraj hitela v tovarno, možje pa so stali na cestah in jih nemočno, gledati.
Spomnil se je na čase, ko je tovarna tam spodaj obratovala noč in dan. Možje, ki so delali v njej, so bili videti utrujeni, in vpadli, dekleta pa so bile kar zaljubljene v statve, vretena in bombažaste kosme. Strastna dekleta so bila videti med tovarniškimi zidovi kakor razcvetele rože v lončku.
Navzgor In navzdol po dolini so bila tovarniška mesta. % ko smo zaradi tega zagnali hudiča, so ustavili stroje in nas vrgli bršljanom porasle tkalnice bombaža in čvrsta dekleta z velikimi ven. Najemnino za te preklete luknje, v katerih moramo stano- očmi, im na razgretih uticah so stati možje, gledali drug drugega vati, pa še zmerom pobirajo. Zdaj veš, zakaj mislimo začeti sami, pljuvali svoja pljuča v globoki rumeni prah. Vedel je, da se ne?«	nikoli ne bo mogel ločiti od tovarn, ki so ponoči žarele v modri
»Nekaj drugih tovarn v dolini pa dela,« je dejal Pluto. »Drevi svetlobi, od mož z okrvavljenimi ustnicami na cestah in od ne-sva se od Avguste sem peljala mimo petih ali šestih razsvetljenih mira tovarniških mest. Zdaj ga nobena stvar ne bi več mogit tkalnic. Morebiti bodo tudi to kmalu odprli.«	odtrgati od tod. Lahko bi šel za nekaj časa proč, toda dokler se
»Vraga bodo. za dolar deset naj jo kar! Druge tovarne so ne bi	bi bil nemiren in^nesrečen. Moral je ostati tukaj m
spravili v tek, ker so tkalce s stradanjem prisili spet na delo. To P°maBati tovarišem, da se bodo kako preživeti. Tovarniške ulice je bilo, še preden je Rdeči križ začel deliti moko. Morali so spet sp 01 ”e bl ™°S e b,ti brez nleSa: moral je ostati tukaj, hoditi na delo in jemati dolar deset ali pa poginiti od lakote. Ampak, p0 ”Jlh in *ledatl’ kako Ee sonce ?Pušča zveČ3r za kvarno in presneto, v Scottsviliu tega ne smemo dopustiti. Doktor lahko	spe* vzhaj.a lzza n-1e' p0 vseh m.estih v dolini 50 im"!$
kdaj pa kdaj dobimo vrečo moke, se bomo-že kako držali. In dckleta ,v tovarniških četrtih prsi čvrste in napete. Telo so jim država nam zdaj daje kvas. Ce raztopiš košček kvasa v kozarcu P°krivale obleke.-ki so jih stkale pod modro lučjo, a napete prsi vode jn to spiješ, si za nekaj časa čisto dober. Kvas so začeti 50 $e-j™ p°d tkamn° premikale, kal^or bi sledile gibom hitrih.
dajati, ker je zdaj že cela dolina od samega stradanja obolela za pelagro. Tovarna nas ne dobi nazaj, dokler ne skrajšajo delavnika. ali ne odpravijo neplačanih nadur, ali pa, dokler ne bodo dajali spet starih mezd.. Vrag naj me vzame, če bom za dolar
6^*; cu& :kxh>ute m ŠteMrZ
nemirnih rok. V mestih po dolini je lepota beračila, krepki možje so stradali in žene ječale pod udarci.
* * *
,	i ,	-	' Hlša ie bila že zaklenjena in pravkar so.hoteli oditi, ko je
deset delal devet ur na dan, tisti, prekleti vampezi, lastniki wm zagledal nekeBa človeka, ki je piihaial po cesti tovarne pa bi se vozili gor in dol po dolini v avtomobilih po pet »Kam greš, Will?« ga je vprašal oni; se ustavil' ter pogleda! tisoč dolarjev!«	nanj in na p]utov avt0-
Will se je ob tem razvnel in ko je bil že. v teku, se ni mogel	»Samo v Georgijo, za dan ati dva, Harry.«
več ustaviti. Povedal je Plutu nekaj o načrtih, da bi tovarno	Willu se je zazdelo, da beži, kakor kak izdajalec. Najprej je
lastnikom vzeli in jo upravljali sami. Tovarniški delavci v Scot- počakal, da se je Rasamond malo oddaljila po pločniku, tsvillu so že skoraj leto ln pol brez dela, je dejal, in za hrano in »Prav zares ne boš ostal za zmerom, Will?« je nezaupljive obleko je postalo že kar obupno. Sčasoma so delavci sami spre- vprašal oni.	>
/
TIKI. navidezno nepomembna tovarnica pri Ljubljani,, dosega Iz leta v leto večje uspehe. Pred petimi leti so delavci iz TIKI izdelali za 27 milijonov dinarjev proizvodov, letos bodo poslali na trg za ISO milijonov din raznih predmetov za široko potrošnjo In drugih predmetov za ostala industrijska podjetja.
as napada: danes, jutri, pojutrišnjem...
Smoter napada: popolna iztrebitev znamk Made in En-gišnd, Made in USA, Made in Girmanv.. .
Oborožitev: nekaj tisoč mož. v polni bojni pripravljenosti.
Šifra napada: MARIS.
Operacija Alhriark. operacija Cicaro, -operacija Moškfto B ...
Poznamo jih. Prvi tive 'sta Zamisel Hitlerja — 1 propadli 'st*. Za zadnjo — Moskitd B — šifro za lanskoletni vojfšk.,; napad na Egipt — so sestavili generali načrt v podzemeljskih prostorih imperialnega generalnega štaba v Londonu. Tud,: ta operacija je Propadla.
»Operacija« MARIS, »operacija« JEKA, »operacija« STANDARD. Teh besed ni v nobenih, vojaških dokumentih ne prve in ne druge svetovne vojne. To so kratice, iment 900.000 aparatov za gospodinjstva:	hladilnikov,
sesalcev za prah, pralnih strojev, mesarjev, električnih brivskih aparatov...
MARIS kooperacijska skupnost glovepških podjetij; »Hi-' dromontaža« .»Elektrokovina«, TOŠI, ILT, Mariborska livarna,-»Motor« Škofja Loka. Industrijska šola »Litostroj«, »Agro-servis«
- v Šempetru ob Savinjski dolini, »Elmo« — Črnuče, TIKI — Ljubljana. NIKO — Železniki, »Erna« iz Šmarja pri Kopru.
EKA kooperacijska "skupnost, ^hrvatskih podjetij: »Rade Končar«, »Goran«. »Elektron«, »Kontakt« in »Gorica«.'
STANDARD kooperacijska' skupnost srbskih in črnogorskih podjetij.
Smoter- kooperacijskih skupnosti: po večati .proizvodnjo. Izbiro j n kakovost predmetov za gospodinjstvo.
MARIS, EKA. STANDARD: 900.000 strojev za široko potro-
šnjo. Letna vrednost proizvodnje: 7 milijard dinarjev.
»Vidiš, tale pralni stroj je nekaj vreden. Nemški, uvožen . .. Poglej pa sesalci! Oh in brivski aparat! Kako bi me Francelj pogledal, če b; mu ga kupila. Naša industrija se lahko skrije...«
Žvrgolenje dveh načičkanih mestnih Trajlic o uvoženih brivskih aparatih, hladilnikih, pralnih strojih in podobnem mi je presedalo. Kar naprej sta hvalisali uvoženo blago, razstavljeno v enj izmed ljubljanskih trgovin., Stopil se-m vam jo.
Pršič prodajalno mizo je bila gruča ljudi.
»Povem .vam, gospa« (že tisto »gospa« me je zabolelo kot da me je nekd0 zbodel z igl0 v uho), je hitel« prodajalka, »ne bo vem žal. če kupite tale kuhalnik. Uvožen je. Škoda da ' vam ne morem pokazati »eekas« žice. Boljši je, desetkrat boljši in trpežnejši kot domači. Kupite' ga, kmalu jih ho zmanjkalo, 'novih pa najbrž« ne bo;..«
Prekleto, ta dan sem imel smolo. Povsod hvalisanje'tujiega blaga; ki 'je »ha-jiboljše, najtrpež-nejše; neprekosljivo ...'«" Človek ne bj. nič.dejal. če bi to slišal samo enkrat v življenju, toda to slišiš vsak dan glede zdravil, /strojev, motornih koles jtd. Tudi trgovina./pri nas jš vredna Svojega denarja. Za Uvoženo - blago velik na-pis, reklama, hvala. Za domače, ki n; včasih nič slabše izdelano, mogoče zunanja oblika malo medlejša, toda kaj hočemo, izkušenj še ni, prav malo pohvalnih besed« več gra-■•je.-sjtora-i nič reklame. - tri-, namesto da b; trgovina opozarjala industrijo na slabosti posameznih izdelkov", na reklamacije potrošnikov, največkrat lepo molčj in še — sama kaj pograja. Industrija bi bila trgovini zelo hvaležna za vsakršno opozorilo, saj bi se laže izognila napakam.
Al; ni takšnole ravnanje in hvalisanje tujega blaga in grajanje domačega, podcenjevanje naših delavcev, njihovih prizadevanj, da bi_ zadovoljili potrošnika, prizadevanj, ki vendarle niso majhna?,
Seveda tudi industrija'ni brez greha. Ko je zaslišal* geslo:' »Manj za investicije, več za široko potrošnjo«, $o se podjetja kar kosala, kdo bo pr6j kupil licence Za pralne stroje, hladilnike, mikserje ...
Licence je kupoval vsak po
svoje, za enake proizvode, osvajal proizvodnjo, obljubljal, sestavljal načrte za rekonstrukcijo podjetja, investicijske načrte , za nova poslopja, stroje. Po izračunih podjetij jn po njihovih načrtih ter planirani proizvod-^ nji naj bi že čez tri leta potrošili v gospodinjstvu nad 300 milijonov kWh električne energije. Potrošili naj -bj je toliko, ko dostikrat zastane proizvodnja v Kidričevem, ko ne deluje elek-troplavž v Štorah, ko ne more zaradi pomanjkanja električne industrije obratovati tovarna v Rušah jtd; Privoščili naj bj si .toliko električne -energije v tako kratkem času, ko $o prenosne naprave za energijo še stare in niso pripravljene za tolikšno obremenitev, k0 še nismo zgradili vseh potrebnih h dro in ter-
meznih sestavnih delov. Sestavljen je proizvodni načrt za vs0 elektroindustrijo, predlagane trj kooperacijske skupnosti.
MARIS, EKA, STANDARD so nastale iz potreb in obljubljajo: letos bo proizvodnja večja kot kdajikoli doslej, izbor izdelkov-večji kdt si lahko predstavljamo, jn kakovost boljša.
»Tovariš sekretar, če se ne motim, je MARIS kratica za . . .«
»Pogodili ste. mi je odgovoril inženir Souvent, sekretar MARISA, »MARIS je kratica in pomeni Mariborska industrijska skupnost«. Sedaj bi morali pravzaprav že reči SLOVIS, toda te-gi- nikar ne "zapišite.«
»Kako. ne razumem vas, ža-kaj SLOVIS in kaj naj to pomeni?«
strojev Rondo in Linde za kooperacijo in posredovanje' tehnične dokumentacije.
»Našim ljudem hočemo. dokazati, da n-; kakovostno samo to. kar je inozemsko, temveč da so odlični tudi stroji, ki jih izdelujejo naši strbkovnmkj — delavci, tehniki, -inženirji.«
»In kako bodo podjetja sodelovala med seboj?«
»Na to vprašanje,« je dejal inženir Rouventj. za sedaj edini, plačani uslužbenec in sekretar MARISA. »bo mogoče podrobneje odgovoriti šele čez čas, ko bodo gotove, študije tehnične ln ekonomsko finančne komisije. Komisij! bosta sestavljen,] iz strokovnjakov podjetij, kj so vključena v MARIS. Upravni odbor je na osnovi dosedanjih izkušeni in zbranih podatkov
mocentral in ko smemo potrošiti v tem času za gospodinjstvo le okoli 170 milijonov kWh električne. energije.
V slepo ulico bi zašli ob takšL nem nenačrtnem delu industrije, precej bi nas vse skupaj stala. Če nekatere Vendarle ne bi pravča-s srečala pamet. Združe-. bije elektroindugtri .iških podjetij Jugoslavije je pred časom osnovalo posebno komisijo. Ta ' je proučila trg, potrebe jn zmogljivost,; in pred koncem lanskega leta določila, koliko podjetij naj izdeluje končne proizvode, kakšne in koliko naj se jih specializira za proizvodnjo po.*a-
V »Hidromoniaii« liodo izdelovali in sestavljali predvsem razile pralne stroje. Toda ker so se ž,e doslej specializirali za izdelavo absorbeijskih aparatov za hladilnike, bodo izdelovali tudi te ra finalista — tovarno TOBI, verjetno pa tudi za tovarno »Obod« v Cetinju in tovarno »Georgi.j Naum« v Bitolju, ki bosta v okviru ostalih dveh kooperacijskih skupnosti izdelovali hladilnike.
»Čez nekaj dni bom spet v meštu, Harry. Ko bom nazaj, se bom že oglasil.«
»Že prav, samo ne pozabi Se vrniti. Če bo kdo odšel, bo tvrdka presneto hitro prignala serii trumo delavcev in začela brez nas. Cisto vsi moramo ostati tukaj in vztrajati. Če bo tovarna kdaj stekla brez nas, smo opravili za zmerom. Saj sam
veš, WilL«
»Nikomur ne smemo dovoliti, da bi šel tja in razbijal stroje,« je dejal Will. »Nihče ne mara, da bi se t.p, zgodilo.«
»Saj ravno to sem tl hotel dopovedati, Will. Mi hočemo priti noter in pognati stroje. Ko pridejo potem oni od tvrdke in bodo videli, kaj se dogaja, nas bodo hoteli ali .zagnati ven ali-,pa. ae. bomo sporazumeli.« .	‘	....
»Poslušaj. Harry,« je dejal Wlll. »Kadar bodo stroji-stekli, jih ne bo več ustavil nihče pod božjim soncem. — Tek}: bodoče jih bodo hoteli ustaviti — no, vrag s tem, Harry, stroji bodo tekli, pa je.«	,
»Zmerom Sem bil zato, da jih pbženemo in nikoli ne ustavimo. Trudil sem se, da bi dopovedal odboru, ampak kaj moreš opraviti pri tej prekleti A. F. L.?* Nič! Saj so plačani zato, da nas odtegujejo od dela. Ko bomo začšli delati, bo nehal pritekati denar za njihove plače. Prekleto, Will. navadni tepci smo, da Poslušamo tisto njihovo čvekanje o pogajanjih. Ko bomo. pognali stroje, naj tovarna dela v treh ali morebiti štirih izmenah, samo da bo ves čas .tekla. Prav toliko blaga lahko izdelujemo) kakor ga je tvrdka, morebiti celo še dosti več. Ampak takrat bomo delali vsi. Potem ko se vrnejo na delo prav vsi, bomo lahko pohiteli. Zdaj moramo samo skrbeti, da bodo stroji stekli.'Če pa jih bodo hoteli ustaviti, pojdemo tja in — no. vrag s tem, Will. ko jih bomo že pognali, jih rie bodo več ustavljali. Prekleto, Will, nikdar nisem bil zato, da bi kaj ražbijali. Šaj to veš sam in vsi drugi tudi. Tista prekleta A. F. L. je začela s takšnim čvekanjem, ko so slišali, da mislimo pognati stroje. Meni je samo za to, da bi spravili tovarno v tek!«
»Odkar je zaprta, sem govoril to na vsakem sestanku odbora,« j« dejal Will. »Odbor pa slepo zaupa A. F. L.'Pravijo, da bomo dobili delo samo s pogajanji. To mi nikdar ni dišalo. S tvrdke se ne moreš pogajati. Odgovarjali bi nam zmerom enako. Prav Bič drugega ne bi rekli, kot .dolar deset'. To veš ti prav tako hot jaz. Kako, za vraga, pa naj človek z dolarjem deset plačuje najemnino za te usmrajene luknje, ki v njih stanujemo? Povej
kako .bo s tem pa bom prvi glasoval za pogajanja. Ne, dragi ®°j! Tako že ne bo šlo.«
Will je nagovoril Rosamondo. Ustnice so mu oblikovale besede, dolgo preden jih je slišala. Zdelo se ji je. kot bi skozi daljnogled gledala človeka, ki govori zelo od daleč in videla, kako se mu pregibljejo ustnice, preden bi ji prišel glas do. ušes. Strastno ga je. gledala.
»Bill smo na sestanku.« je dejal Rosamondi, »Ampak naju dv«h s Harryjem niso hoteli poslušati. Glasovali so za pogajanja. Vt*. kaj to pomeni.«
»Da,« je preprosto rekla Rosamond.
»Tako Dorao m-<rali dalje in doseči svoje za vsako ceno. K '»ragu s tem prekletim odborom. Dobivajo plače, da se pričkajo * nami. K vragu z njimi. Mi bomo pognali stroje.«
»Da,« je rekla Rosamonda.
»Naj me vzame vrag. če bom mirno sedel in prenašal, kako nas Skušajo sestradati z. dolarjem deset in nam povrh še od tega Pdtrgujejo za najemnino. Zadosti nas je, da gremo tja in požene-"l0 stroje. To prokleto tovarno,bomo že spravili v tek. Upravljali
American Federation of Labour = Ameriška federacija
jo bomo bolje kot kdorkoli drug. Zjutraj pojdemo tja in jih poženemo.«
»Da, Will,« je dejala njegova žena. .V eni izmed sob sosednje hiše se je prižgala luč.
»Pognali bomo stroje, zadosti moža sem, da bom to storil. Boš videla. Zdaj sem močan kakor sam vsemogočni Bog. O" tem, kako bodo jutri stekli stroji, boš še slišala. Vsi bodo še slišali o tem.«
Umolknil je, sedel in si zakopal glavo v roke. Vs( so molčali. . Če bf že kdo. govoril, bi bil to Will.
Vse je zavila tema. Za hip mu je vstalo pred očmi dosedanje življenje. Zatisnil je veke in si prizadeval, da bi na to pozabil. Toda pozabiti ni bilo mogoče. Zagledal je tovarne v dolini, v začetku še čisto motno, polagoma so postajale jasne in razločne. Odkar je pomnil, je na tovarniških oknih videl obraze-strastnih deklet, podobnih razcvetelim rožam. Stale so ob oknih in ga gledald, čvrstih teles in napetih prsi, vsa leta, odkar se zavedal. Na cestaji pa so stali možje z okrvavljenimi ustnicami, njegovi tovariši in bratje in pljuvali svoja pljuča v rumeni prah. Videl jih je širom po dolini, jih prepoznaval in klical po imenih. Poznal jih je, zmerom jih je poznal. Možje so stali na cestah in gledali tovarne, porasle z bršljanom. Nekatere so delale podnevi in poftoči pod slepečimi modrimi svetilkami; druge so bile zaprte, Zapahnjčpe pred ljudmi, ki so umirali, od gladu v rumenih tovarniških hišah. In potem je bila vsa dolina polna ljudi, ki so se nenadoma dvignili. Spet so bila tu dekleta z očmi kakor razcvetele rože in napetimi prsmi in hitele v tovarne, porasle z bršljanpm; zunaj, na cesti pa so noč,in dan stali njegovi tovariši in bratje, gledali in pljuvali 'svoja pljuča v rumeni prah pod nogami. Nekdo se je ozrl, da bi ga nagovoril, pa se mu je skozi odprta usta namesto besed pocedila kri.
Will je stresel z glavo, udaril š pestmi po sencih, sfe ozrl okrog sebe po Sobi.
»Zjutraj bomo'najprej pognali stroje. To je sklenjeno. To bomo. storili, naj se zgodi karkoli.«
Poglejte. Pet mariborskih podjetij: Hidromontaža. TOBI, IKI, Mariborska livarna. F.lektrokO-Viina in še Motor iz Škofje Loke so se združile v skupnost s kratico MARIS. Pozneje se je pridružila še "vrsta podjetij iz ostalih krajev, tako da združu-» je sedaj Skupnost 13 podjetij. Torej večina podjetij slovenske elektroindustrije. Zato sem v šili dejal, da bi lahko rekli sedaj SLOVIS, to je slovenska industrijska skupnost. Toda ime n; važno, važen j« program skupnosti.«
»Torei orosim nekaj' besed o programu in namenu skupnosti.«
»Podjetja, ki so se prostovoljno pridružila' kooperacijski' sjk.uipnoietii MARIS na osnovi pogodbe, ki je bffla sklenjena 28. januarja letos bodo v okviru skupnosti uvajala in proizvajala vso. hladilno tehniko (od gospodinjskih do obrtniških in industrijskih hladilnikov). Usvajala. bodo pralno tehniko in sicer pralne stroje najsodobnejše vrste in različnih tipov tako zg. gospodinjstva kot za večije obrate itd. Usv-aj^p bodo še termoelektrično tehniko, kot razne erlekjtrične štedilnike, pečj in nodob.no, dalje izdelovala sesalce za prah, loščilce, raznovrstne strojčke za kuhinjo, kot mlinčke za gretje kave, grelce, namiizne ventilatorje itd.
Osnovni smoter MARISA je: čimbolje izkoriščati stroje in naprave podjetij; načrtno proizvajati; investirati Je 0b skupnem dogovoru podjetij in sicer investirati, kar je res nujno potrebno, drugače pa izkoriščati vsaj do tedaj ko bodo sredstva za investicije, kolikor se le da zmogljivost obstoječih strojev in naprav.
Za potrošnika pa bo najvažnejše. da bo vse to vplivalo na znižanje" proizvodnih stroškov, znižanje cen. da bo MARIS nudil potrošnikom 'kakovostne, nekajkrat preizkušene proi-zvode z garancijskim listom in da bodo podjetja odpirala servisne delavnice ter omogočila čim hitrejšo in čimbolj poceni popravilo aparatov znamke MARIS.«
Direktor Hidromontaže in sedanji predsednik Skupnost; tovariš Aleš Tičar pa je pozneje še dodal:
»Skupnost za proizvodnjo gospodinjskih strojev smo ustanovili zato. da pošljemo na trg najboljše in n,ajcenejše stroje. . Preskrbeli bomo/ vse licence. k: jih potrebujemo, zato da bodo izdelki MARISA konkurenčni inozemskim tako glede kakovosti kot cen. Pravkar se dogovarjamo * dvema svetovno znanima tovarnama gospodinjskih
določil na zadnji seji, kdo naj izdeluje končne proizvode, bolje rečeno, kdo naj jih sestavlja. »Hidromontaža« bo po tem. dogovoru sestavljala pralne stroje, TOBI hladilnike in termoapara-te, »Motor« Škofja Loka bo finalist za kompresorske agregate hladilnih naprav in večjih hladilnikov, NIKO iz Železnikov bo finalist za mikserje in druge kuhinjske strojčke, in naprave, »Agroservis« bo izdeloval dodatne peči pri električnih štedilnikih in sider za premog, in drva. (V »Agroservisu« imajo na razpplago stroje in ljudi ‘ in y bližin: tudi šamotarno in emaj-lirnico. Čeprav je bil ustanovljen za" popravilo kmetijskih strojev, se je tal/o razširil, da zmogljivost podjetja le. .presega potrebe in če se ne 'bj' vključil v MARIŠ. ne. bi polno, izkoriščaj strojev, verjetno pa bi moral tudi prej ali slej odpustiti nekaj, delavcev.) TIKI bo finalist za bojlerje in grelne elemente,
»Elma« bo Izdelovala likalnike, »Erna« sesalce za prah. loščiles in podobne proizvode, »Elektrokovina« pa vse vrste-, elektromotorjev.
Ostala podjetja, k: niso našteta. bodo: delala druga 1 Za drugo razne sestavne dele: Industrijska šola Litostroj na primer razn-g orodja. Mariborska livarna odpreske in podobno.«
»Ali bo MARIS tudi sodeloval" z ostakma dvema kooperacijskima skupnostima?«
»Prav- verjetno. »Hidromontaža« bo lahko na primer pošiljala »Obodu« in »Georgiju Nau-. movu« absor.bcijske .aparate z*
hladilnike. Naša podjetja, ki ,s»...
Kodo specializirala za posamezne proizvode, bodo prav gotovo lahko pomagala ostalima dvema kooperacijskima skupnostima, -člani .EKE in" STANDARDA .pa nam.« -
»Kaj pa finančna vprašanja?«
»Po dogovoru bo letos vsako podjetje proizvajalo to, kar. je planiralo jn sicer kot samostojni proizvajalec in prodajalec. • Med- tem časom bodo komisije pregledale možnost: proizvodnje v vsaki posamezni tovarni, sestavljen -bo načrt za serijsko proizvodnjo v posameznih tovarnah in »operacija« MARIS, . kot ste dejali v šali spočetka, s#: bo začela. MARIS pa ima že Se-: daj praviVo pregledovati kalkulacije podjetij, zato da prepreči/’1./ včlanjenje kot morebiten vir novih dohodkov.
Seveda bo treba urediti še vrsto finančnih in drugih vprašanj, spremeniti nekatere predpise in upamo, da jih hodb oblastveni organi spremenili, saj smo vsi skupaj zainteresirani, da se podjetja združujejo v' al; kooperacijske skupnosti, proiz- " vajajo več. bolje , in cenejše, izkoriščajo čimbolj zmogljivosti strojev in investirajo le tam in" toliko, kjer in kolikor je to' v nujno potrebno.«
Torej tako je z »operacijo« MARIS. Prepričani smo, da na bo ostalo samo pri obljubah glede večje proizvodnje, pestrejše izbire izdelkov, boljša kakovost; in slej ali prej tud; nižjih cen, MARIS obeta, da bo poslal -n-a trg 10.000 grelcev za vodo,..
10.000	štedilnikov, 8.000 radiatorjev, 3.000 pralnih strojev,. .
11.000	hladilnikov, 5.000 namiznih ventilatorjev, 2.000 mikser-jev. jtd. itd. Kooperacijski skupnosti EKA in STANDARD obeta tudi /vrsto 'novih proizvodov,: kot grelce za vodo, ki jih natakneš kar na pipo in ki bodo, stali,' kot pravijo, samo 3.009 dinarjev, posebno vrsto luči, ki : ima vdelan pepelnik in jo pri-pneš kar na knjigo, tako da lahko v postelji svetiš, kadiš in bereš, dalje aparate za sušenje
las, blazine za gretje. 7.000. do
10.000	brivskih aparatov, električnih seveda, ki bodo stali okoli 5.500 dinarjev, medtem ko' stanejo uvoženi 10.000 do 12.000 dinarjev, dalje aparate za masažo lica itd. itd.
»Operacija« MARIS, »operacij ' ja« - EKA, »operacija« STAN, DARD: 900.000 raznih strojev za gospodinjstva, letna vrednost:
7 milijard dinarjev.
Peter Dornik
V tovarni TIKI vsak bojler ga pošljejo na trg. — Vendar temveč razne grelne elemente bodo izdelovale druge (»varne, ramike in
nekajkrat preizkusijo, picdcn tu oe izdelujejo samo bojlerje, za gospodinjske stroje, ki jih izdelujejo sušilne peči za ke» lakiranje..

»DELAVSKA ENOTNOST«
ŽIVEL PRVI MAJ !
L MAJ 19ST g ŠT. 18~~18
(Pesem mta&csii
Poznam ljudi, ki se nasmehnejo, ko je kčseda o mladih:
»Kaj bi! Sama zaletavost jih je, ki jo tene trma, poraja pa domišljija! Saj poznamo to .,, Pomlad je, maj prihaja in meša mladini glavo...«
*
Pbglejmo — veliki stadion, ogromni kotel, ligar stene so velike betonske stopnice, po katerih se gnetejo ljudje, tisoči, desettišoči. Okoli in okoli plapolajo zastave in nad nji-tni se boči jasno modro nebo in veselo toplo sonce. Na dnu kotla, na zelenem pregrinjalu Se skladno giblje nekaj sto od sonca ožganih teles, kot da je vsako telo delček le enega samega devetstoglavega človeškega polipa. Ne. živimo v modernem času, bolje je reči, kot da njihove gibe uravnava velik elektronski stroj. Potni hrbti pobleskavaio v soncu in nihče ne more reči. če se sončni pariti odbijajo in lomijo ali jih rjavi hrbti vpijajo ...
Nikoli ne bi mogel privaditi svoje telo k taki spretnosti! — in lahkotnost, takta, skladnost, s katero telovadci izvajajo svoje vaje,. zapira dih množici gledalcev.
Vse 'je tiho, tako spodaj na zelenem pladnju kot zgoraj, okoli in okoli po želežobeton-skih tribunah.
Potem se tisti tam spodaj zravnajo v črto, -ravno, one zgoraj pa popusti napetost, zaploskajo in vzklikajo.
To jd pesem mladosti.
Potni hrbti se znova zganejo.
Potni hrbti.,. Žulji na rokah, samokolnice, lopate ... Mlada telesa se znoje zaradi razbeljenih tal, vročega sonca, zaradi naglice. s katero dvigajo lopate in polnijo samokolnice, ki jih v teku odvažajo in spet vračajo, odvažajo "in vračajo, kubike in kuhate, vse vroče poletje tja do hladne jeseni.
Veter, snežni viharji. Nič potu, temveč otrple roke. od mraza razpokane ustnice ... Tempo gradnje pa ne popušča. Krampi se hitreje zasajajo 'v zemljo in lomijo ovire, , lopate še hitreje polnijo vagončke in samokolnice.
Pesem mladosti graditeljev mladinskih prog ni umolknila ne podnevi ne ponoči. Ne v-usekih, ne na nasipih. In ne v tunelih, kjer je bila noč podnevi in ponoči, kjer ao mine trgale del za delom gore, skozi katero so se prebijala znojna telesa mladih fantov in deklet. Zrak nad traso, ki se je
vila skozi bosensko doline, je trepetal ob eksplozijah.
»Mine, m-i-i-n-e-e!« se .je razlegalo podnevi in ponoči.
Tudi to je bila pesem mladosti.
» . —
In v temi, ki bi jo lahko rezal z nožem, so velikokrat iznenada zadonele eksplozije. Eksplozije na naših progah —'pred petnajstimi leti, šestnajstimi leti ser prav tako pele pesem mladosti. Ko je zletel v zrak most ali vlak poln zelenih uniform ... To je bilo delo mladih. Mladih, udarnih pe.sti naših partizanskih brigad ...
da noben mladinec ne bo izvoljen. Morda bi to mnenje zmagalo, če ne bi prav tedaj zasuli tovarno z. nekim velikim naročilom.
Ljudje so delali kolikor so mogli, a več kot so mogli, ni šlo. Kupec, kdo ve od kod je bil, iz neke daljne dežele, hoče imeti blago pravočasno. Vse ali nič, sicer si ga poišče drugod.
Kaj vse. je 1:o pomenilo! Tu so koristi kolektiva, koristi skupnosti, pa ugled tovarne, ugled domovine.
Vse je prišlo nekako na en mah. Volitve delavskega sveta, priprave za prvomajsko praznovanje, športniki so se pripravljali za svoj. športni dan, turnir v odbojki bodo imeli. Potem je še tu dramski krožek, ki. je za prvomajsko proslavo pripravljal dve enodejanki, pevski zbor, skupina recitatorjev. In seveda običajno delo v tovarni. To je bila druga stran življenja v tovarni — to je bilo življenje tovarniške mladine. To je bilo »primerno« za mladino. Upravljanje — to pa naj. bi bila stvar starejših.
Zdaj pa še to naročilo.
Sindikat, je sklical sestanek. Kako izvršiti nalogo?	1	-	«
Tedaj se je oglasil Janko, niti dvajset -let star fant:
»Za'kaj ne bi delali v treh izmenah?«
Od nekdaj so delali v dveh izmenah. Kako bi zdaj tako nenadoma uvedli še tretjo izmeno? Njihovo delo ni takšno, da bi lahko rekli: zaposlimo še sto ljudi in delajmo ponoči. Ne, ker za njihovo delo so bile potrebne izkušnje, predvsem pa mojstri. Kvalificiranih. teh pa jirti je primanjkovalo. Zdaj pa ta predlog!
Iz skupine mladincev, ki je kot navadno sedela ob oknu, so prihajali klici: »Jasno, drugače ne gre. Mi smo ?a to!«
Direktor-, podjetja je z nasršenimi obrvmi gledal proti mladincem in vAal.
: »Fantje imajo prav. Drugače ne bomo mogli izpolniti obveznosti. Toda — ali ste pomislili, da je taka rešitev nemogoča? Kdo bo delal ponoči?«
Tam spredaj so se posvetovali, potem je predsednik delavskega sveta naznanil:
»Uvedli bi tretjo izmeno, če bomo imeli ljudi!«
In priglasilo se je 60 mladih delavcev na delo za tretjo izmeno, in. za., nadurno delo.
Tri dni so delali podnevi, tri dni pa ponoči. Ne osem, temveč dvanajst ur! Seveda dolgo ni moglo tako iti. Bilo pa je potrebno vsaj nekaj dni . ..
Skladišče se je polnilo.
Potem je prišel dan volitev.
Tretja izmena je končala z delom.-Bili so utrujeni in vsak izmed njih bi se najraje zleknil kar k stroju in »zaspal.
Hladna vod.a v umivalnici jih je malo Osvežila.
»Se tri dni in konec. Ni se nam veh potrebno bati za rok,« je razpravljala skupina mladincev, ki se je zbrala ob lopi za kolesa.
»Volitve so danes! Naš obrat voli ob sedmih.« Nekdo je -skočil po žogo im kot -da niso dvanajst ur delali in kot da ni ob pol sedmih hladnega jutra, so se razvneli v medsebojni tekmi. Tudi tisti starejši, -ki so že hoteli, stopiti na -kolo in se odpeljati, so znova prislonili kolesa in se zbrali okoli igrišča.
Ob sedmih so volili.
Vseh šest mladinskih kandidatov za delavski svet je bilo izvoljenih;
Zdmi hoste naša toparišlea
»Tovariši,. posebna naloga. Trije, pet prostovoljcev -.'..«.■
Mladi, golobradi borci se 'niso nikoli obotavljali,
To je. bila pesem mladosti.
Ip kot da vsega tega ni bilo,: kot da sami nikoli niso bili mladi, so v nekem kolektivu -na neki. seji rekli:
»Tovariši, to so resne stvari! Nikar mladine zraven. Vsako sejo nam bodo pokvarili z večnim »zakaj«, ko pa jim boš kaj dopovedal, te bodo presenetili' z najbolj nemogočim predlogom. Pustimo 'jih, tovariši, rečem vam. Saj imajo svojo organizacijo, tudi v sindikatu lahko delajo* toda nikar v delavski., ■svet'! vi.	' / '."	.	. S
' Milan, kt je štel trideset let . in ki 'je poznal i- partizanske i mladinske brigade, je ugovarjal. Se nekateri šo ga podprli, toda ostali so- v manjšini...
Vendar so v oddelku, kjer so bili mladi delavci v večini, vztrajali pri svojih kandidatih in tako se je na listi pojavilo tudi šest imen — štirih mladincev in dveh mladink ..,
V tistih dneh so -bili v tovarni prepričani.
■Ravnateljica j.e prišla v razred.
»Tovarišice, zapišite si urnik praktičnih ur Za jutri, 16. aprila.: Tilka Stanič, v otroški kliniki od 14. do 18.; Tinca Markovec, v otroških jaslih na Resljevi cesti od '10. do 14.; Jožica Smrekovec, v otroškem vrtcu v Šiški.«
Tinca ni poslušala riaprej'.- Zapisala si j.e v zvezek: 16. april, o-b 10,.-— praksa —Resljeva cesta! Vse to je podčrtala enkrat in še enkrat in da ne bi pozabila, je okoli vsega narisala še okvir, zraven, okvira pa še velik klicaj.
- Delala je črte pc, papirju in mislila o svoji praksi, o svojem prvemVhastopu. Nič več. ne bo učenka, temveč bo že. vzgojiteljica; kdove, če bo znala ravnati z otroci, če jo bodo ubogali. če jo bodo imeli radi... Gotovo jo bodo, saj se . bo igrala z njimi. pazila jih bo; vsakega posebej .bo popestovala.., Kaj pa če bodo poredni? Kaj Če bodo boi ril?
Bala se je in vendar nestrpno pričakovala
za otroško negovalko, sprejele. .
Vse,so bile enako vznemirjene in. nobena ni imela bolj kot druga jasne predstave o. bodočem delu.
*
Tinca se-je najprej srečala v jaslih z otroškimi vozički. Nič otrok, le polna veža vozičkov, -Starih,, novih, modernih in drugačnih. Nikoli- jih še hi videla toliko na kupu. Se bolj tesno.ji je postalo pri srcu.
Prvi pogum -ji je vlila upravnica,,
»Brez strahu, tovarišica, pri nas je veselo. Se boste že privadili!«
Oblekla je- belo ha-ljo in. če je, ne bi spremljala upravnica bi gotoVo zašla. v labirintu hodnikov, , sob, kopalnic in drugih prestorov dečjih jasli. , :
Ura jč bila deset,in Tinca je v sprejemni sobi'srečala le tri .matere. Ena je te bližnje tovarne prihitela podojit otroka, drugi dve pa sta prišli Le po-gledat svoji deklici. Le kra-
* w	g:	-TiLnžt
čoln gugalnice, tretji so posedali in pokleknili po pesku in se šli eni zidarje, drugi pa , vrtnarje.
Nikjer niso 'mogli pogrešati' tovarišice.. Zdaj je morala pomagati tu, posredovati tam. in ker ni eibegla sama vse $0 otroci .kmalu pritegnili še Tinco,
vzela. Nemirna.se je'presedala na klopi in šele profesorjev glas jo je vzdramil iz pre-
mi-šljevahja ..
••'g
Tajso kot ona se je naslednji dan podalo štiriindvajset deklet v; vrtce, jasli, na kliniko, v u-stanove. ki jih bodo. ko bodo končale šolo
OB 40-LETNICI VELIKE OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Lenin in prvomajske proslave
V	prvih letih dvajsetega stoletja so se v Evropi in Ameriki
tako povečala razredna nasprotja (buržoazija se je že pripravljala na vojno), dg »o prvomajske proslave kljub oportunizmu voditeljev nekaterih strank Druge internacionale postajale vedno bolj revolucionarne. Leta 1900 je bito na Francoskem dvakrat več stavk kot prejšnje leto. Na Dunaju je prvega nrtaja istega leta zborovalo sto tisoč delavcev. Na newyorških ulicah je spet demonstriral proletariat. Leti 1901 je na Francoskem stavkalo nad- 320.000 delavcev. Prvega ma.ia istega leta so stavkali tudi nemški, angleški, španski, belgijski in avstrijski delavci, leta 1903 so se poljski delavci spopadli s policijo.	«
V začetku dvajsetega stoletja so tudi ruski delavci prvič 'javno proslavljali prvi maj. Do tedaj so ga namreč proslavljali tajno, v gozdovih in na ilegalnih sestankih, ali pa. s posameznimi stavkami. Leta 1900 so se na ulicah ruskih mest pojavile prvo. majske povorke. Policaji so jih skušali razgnati in v množita mestih je prišlo-do spopadov. Veliko delavcev so aretirali, skoro vse. ki so sodelovali v teh povorkah, so odpustili. Leto dni kasneje pa so ruski delavci spet demonstrirali.
Lenin je skrbno pripravljal prvomajske demonstracije ln brusil njihovo politično ost. V pišmu, ki ga je aprila 1902. leta poslal Severni zvezi, v katerem je razmišljal o programu Zveze, je med drugim napisal:
»Potrebno je dodati, da mora prvi maj postati pri nas demonstracija proti absolutizmu, z zahtevami po politični svobodi. Ni dovolj poudarjati le internacionalni pomen praznika, potrebno je združiti z njim tudi boj za najosnovnejše nacionalne politične zahteve.«
Ob prvomajskih demonstracijah 1902. leta so ruski socialni demokrati razdelili več milijonov letakov, s katerimi so pozivali vojake, naj odlože orožje, če jih bo vlada poslala proti delavcem. Sodišče je nekaj tednov kasneje obsodilo organizatorje demonstracij v Saratovu in Sormovu, v Vilni pa so skupino demonstrantov javno bičali.
Leta 1904 so v prvomajskih demonstracijah sodelovali tudi ruski kmetje.
V	prvih le(tih tega stoletja se je torej središče revolucionarnih idej in de'janj, ki se je v prejšnjem stoletju selilo iz Francije v Nemčijo in Anglijo ter spet nazaj, začelo prenašati v carsko Rusijo, ki je po besedah Kautskega »sprejela z Zahoda toliko revolucionarne pobude«, da je že bila »tudi sama pripravljena služiti Zahodu kot' izvor, revolucionarne moči«.
Na prvomajsko proslavo leta 1905 so se ruski delavci pripravljali z geslom o oboroženi vstaji. V prvomajskem proglasu, ki ga je napisal Lenin, je med drugim rečeno:
»Organizirajte tajne sestanke, sestavljajte družine, preskrbite si razno orožje, pošljite zaupne ljudi, da se bodo posvetovali ? Rusko socialistično delavsko stranko. Naj bo letošnji prvi maj za nas praznik ljudske vstaje — pripraviti se hočemo na_nj,o, čakali bomo signal za odločen napad na tirana.«
Prvega maja 1905 so ruski delavci demonstrirali v 177 mestih in industrijskih središčih. Delavcem so se pridružili tudi kmetje, mornarji in vojaki.	r
Ob začetku prve svetovne vojne so voditelji nekaterih največjih strank Druge internacionale (v skladu s svojimi znanimi
oportunističnimi pogledi na to svetovno morijo) ukinili tudi prvomajske proslave. Pred prvim majem 1915 je Centralni komite nemške socialnodemokratske stranke izdal proglas, v katerem je pozival delavce, naj . ne proslavljajo prvega maja. Centralni komite francoske socialistične stranke je obljubil buržoaziji, da delavci prvega maja ne bodo demonstrirali. Podobno so storili tudi angleški laburisti. Tako so tri največje stranke Druge internacionale zamenjale Jiofbefla gesla prvega ma.ia s taktiko "^razrednega miru« in »sodelovanja z buržoazija«. Le ruski socialisti (in nekatere skupine revolucionarnih marksistov in intemacionalistov v zahodnoevropskih deželah, zlasti Karel Liebknecht in Roza Luxemburg) so hoteli tudi v vojnem obdobju ohraniti revolucionarni pomen prvega maja in dosledno izvajati taktiko spreminjanja imperialistične vojne v državljansko vojno, ki naj bi se končala z zmago proletariata v vseh vojskujočih, se državah. Njihova prizadevanja pa so podpirali številni evropski delavci. Nobeno nasilje, pa naj je bilo še tako krvavo, ni moglo zadušiti rastočega nezadovoljstva ruskega proletariata, ki je nosil na svojih plečih vsa bremena imperialistične vojne.
Leta 1915 so rdški delavci proslavili prvi maj z demonstracijami proti Vojni. V Petrogradu je stavkalo 35.000 delavcev; policija je zaprla 300 stavkajočih.
Leta 1917 so ruski, delavci prvič svobodno proslavili prvi maj. Pridružili so se jim tudi kmetje. V njihovih prvomajskih povorkah je bilo več milijonov ljudi, ki so nosili zastave revolucije in vzklikali: »Živela svetovna revolucija! Dol z imperialistično vojno! Vso oblast sovjetom! Mir, kruh, zemlja!«
Leto dni kasneje je zmagoviti ruski proletariat proslavljal prvi maj v svoji lastni državi, v državi delavcev ln kmetov, v Sovjetski Rusiji.
i Prvomajske proslave, ki s-0 jih med prvo svetovno vojno organizirali ruski socialisti in revolucionarni elementi v ostalih evropskih socialističnih strankah, so razkrivale ozadje imperialistične vojne, mobilizirale proletariat za boj proti vojni in buržoaznim vladam, pozivala delavski razred v boj za zrušitev vladavine izkoriščevalskega razreda, v boj za socialistično družbeno ureditev.
Zmagovita Oktobrska revolucija - in revolucionarni dogodki, ki so jih slavili v števi-lnih deželah'sveta, so vtisnili, svoj pečat tudi prvomajskim proslavam v letih po prvi svetovni vojni. Na ustanovnem kongresu Tretje internacionale (Kominterne) spomladi. 1919 so. predstavniki levih struj v socialističnih in socialnodemokratskih strankah, ki so se. odcepile od. teh strank in se večinoma preimenovale v komunistične partije, sklenili: »Komunistična internacionala prevzema v svoje roke,.organizacijo mednarodnega proslavljanja prvega maja.«
Istega leta je Lenin dejal:
»Ni se samo pH- nas spremenila slika proslavljanja prvega maja. V vseh deželah so delavci stopili na pot boja proti imperializmu. Osvobojeni proletariat zmagovito pripravlja svoj dan, svobodno in odkrito, ne samo v sovjetski. Rusiji, marveč tud} v sovjetski Madžarski, sovjetski Bavarski ... V vseh velikih proletarskih središčih govore delavci o pomenu sovjetske oblasti in "o bližnji zmagi proletariata.«
Vse to je Tinca zvedela »mimogrede«".'Ta*. ' se je srečala.z življenjem k< je bilo drugačno kot sii ga je predstavljala. Ni' imela časa razmišljati,, že je bila v sobi, kjer je neko dekle razdeljevalo otrokom malico.
#Tu osta.nite in pomagajate tovarišici!« Ji je tiho reka upravnica.
Tako je začela z delom. Razdelili sta malice in se medtem seznanili.
»Kaj ste sami tu? Saj imate .vendar deset otrok!«
»Da. toda v jaslih imamo 105 orok. in nas je premagalo. Vidite — že težko čakamo na Potrebujemo vas. Morate Mmprej dokončati 'šolo.-.-.«
Otroci eo pomalicali, nekateri šo pospravili vse in Tinca jim je spet naložila sira na kruhek, drugi pa niso zmogli niti prvega koščka. Tinca jim je:prigovarjala, P-a ni vedno zaleglo. Morala j.e paziti, da niso puščali, kruh na tleh, da se niso- -polili z mlekom.
Potem so otroci spet obkrožili! tovarišico in nekateri se je, oprijel za krilo, drugi obešali za roke in vrata na dvorišče so se odprla. Kmalu je tudi Tinca imela okoli sebe grozd otrok, kise je na zelenj travi odtrgal od nje. ,
Veselo so se žogajn podobni mali debeju-harji podili za žpgo. 'drugi so se nagnetli v
Igrala se je z njimi, tekala za njimi, zibala, vse tako kot da je bila že od nekdaj t njimi. Cez dve uri. ko so morali v jediln.cn. na kosilo, so se je otroci oprijeli in mala Tanjica ji je«rskla:
»Ali ne. da b.oste zdaj tudi vi naša tovarišica!«	,
To ni bilo vprašanje, tudj ne ugotovitev, temveč potrdilo.
S^taiboipši so
Ni se mi bilo potrebno povzpeti v tretje nadstropje — Jože Duh mi je prišel naproti. Ni me pričakoval in ni prišei 'dol zaradi tega, da bi mi prihranil pot. po visokih stopnicah. Saj se še nisva poznala.
HUm -
Prišel je iz tretjega nadstropja tovarne »Rog«, kajti tam zgoraj je delavnica, v kateri dela.
Obstal je pred razglasno desko. Segel je v zgornji žep svojega delovnega plašča,
»Madonca, kje pa je! Da. v »sindikalni« sem pozabil svoj notes.«
Vzel je iz drugega žepa časnik — to je njegov zvesti spremljevalec in ne more se odvaditi, da ga ne bi vtaknil tudi v žep
nedeljske obleke — in začel na rob prepisovati, z. okrožnice na razglasni deski.
Tedaj sepi pristopil k njemu. Nikoli mil rie.bi prisodil petindvajset let. Saj jih še * resnici nima. Nekaj čez -štiriindvajset jils ima, zaradi svetlih las, živahnih modrih oči in vedno nasmejanega okroglega obraza p* bi mu človek, prisodil dvajset let. To sem mu pozneje v pogovoru omenil.
Nasmejal se je odkrito, veselo, nalezljivo.
Uradnega stika je bilo konec. Odslej sv* bila prijatelja.
»Saj si še mladinec!« je vpadel sekretar tovarniškega komiteja LiMS Andrej.
»' do pravi, da ne!«
»Vidite,' takšen je,« se je pošalil. Andrej, »pa se nam je izmuznil. Nekbč pa je še bi! mladinski sekretar!«
»Kaj izmuznil! Računajte sami: enajst sej delavskega sveta in rečem vam, nobena n! bila krajša od štirih ur. Vse so bile v popoldanskem času. Tudi član upravnega odbora sem bil. Sedemnajst rednih in dve/ izredni seji!«
Ta pa ni spal na sejah, so mi rekli.
»Kaj pa vse drugo! Skoraj vsn zimo sem še popoldne ostajal ha dfelu v tovarni. Kant pa bi sicer šel.«
Seveda, ko pa je pomočnik mojstra, vodje oddelka. Večkrat ga nadomešča ...
»Moral bom začeti misliti tudi na mojstrski izpit. Počasi vse pride na vrsto, kdo ve. kdaj bom' utegnil!«
Da, Jože je bil spet med kandidati z* člana delavskega "sveta.
Delovni kolektiv tovarne »Rog« ceni prizadevnost mladih delavcev. Polovica članov dosedanjega delavskega sveta je bila starih pod petindvajset let. In spet so med kandidati mladinci Duh. Lepšina in drugi. Zato, ker so-sklenili, da bodo volili le najboljši v delavski svet.	Danilo Domainkl

HHššSv«
mnm
Mil

s-vetovna vojna. Po končanj voj
M s **Sjp
Itail TA

,«................................
Julija 1936. Stavka gradbenih delavcev nove železniške proge St. Jani—Sevnica.
Sedmega dne ob osmih zjutraj •e. je na Trati sestal stavkovni »dbor. Navzoči: predsednik Ko. ♦ač, tajnik Potočnik, blagajnik Horvat, predstavnik minerjev iz 'Like — Pero ter .jamski- zidar in m:ner Tinče — tajnik sindikalne podružnice.
Dnevni red:	Situacija na
»rogi.
Prvj poroča Potočnik, v stavkovnem odboru odgovoren., za »gornji del proge v smeri proti t>t. Janžu, /kratko in odsekano:
»Noč je potekla mirno. Stavkokazov tudi danes zjutraj ni b:lo. Pač p« je v gostilno pod hribom že navsezgodaj prišlo deset žandarjev, ki so govorili, da bodo vse delavce nagnali. s proge, če ne bodo nehali stavkati in' da bo firma Dukič do* bila delavce od drugod.«
»Nekaj se kuha« — je dejal Kovač in preložil deljel 6ik v ustih na drugo stran. »Z bo-štanjske strani so sinoč ..prišli žantiarji k Hamu (kmet, pri katerem je bilo več gradbenih delavcev' na hrani in stanovanju), napravili, so preiskavo v, hiši in vse premetali, češ da sm0 mi izdali neke papirje, v katerih govorimo, da bomo pregnali sedanjo oblast. Seveda nišo ~nič našli. Bili so zelo nesramni. Neki. kaplar je celo kričal, da smo vsi delavci, na progi golazen. delomrzneži, ki nočemo delat; in da nas bo, oblast izgnala, in zamenjala' z novimi delavci«.	/
»Na srednjem ddseku«, pripoveduje Tinče — »so se včeraj proti večeru kar naenkrat znašli štirje tujci in hoteli priti za vsako ceno v predor št. II. Prišli so kar po '• h osti. Trdili so, da so nekakšni inšpektorji in da jjh je poslala oblast. Ker niso imen nobenih pismenih poobla-sva jih s Perom zavrnila. Bil;, so zelo aumljivic.zato sva poklicala še. ostale, minerje, ki so bili v bližini na stavkovni straži. Da nam podtaknejo ekrazit pod štempelne. Se tega se nam manjka. Potlej pa bi zvrnili krivdo na nas. Eden teh možakarjev se je hudo razjezil in kričal, da se bodo kmalu vrnili v spremstvu žandarjev in da nas bodo nagnali s proge-«
Razprava se je še nadalje suka'a okrog žandarjev. k ni so Mi ne boštanjski jn ne štajerski. Te smo bili »pomirili«. Bil; so sami nezadovoljni, ker osmega v mesecu še niso prejeli Piač, Kadar so prišli po dolini, jih je kantirier z vednostjo stavkovnega odbora povabil na čašo vina in mrzel prigrizek. Najedli sb .se in napili, potem Pa so v hosti za kantino ždeli na soncu, ne da bj se brigali, za nas. Zandarji, o katerih so pripev e d o-val; tovariši, »o bili to-fei z drugih postaj in bilo jih j e- precej. Kaj naj to pomeni? T>a so bili na srednjem odseku ha delu provokatorji, sploh nisem več dvomil. Položaj na Progi postaja vedno bolj zamotan. Predori lezejo na kup, ker S6mlja ne vsebuje nikakršnega trdnega materiala, temveč samo ^ krhek lapor in ilovico. Podjetje cdkkmja, škodo nastalo v stavki, češ da. je stavka višja1 sila. ki.
pogodbi. z oblastjo ni mogla biti : predvidena. Navidezno se strini a z delavci, češ da so pla-.** re* nizke, da bi s pomočjo "stavke naknadno dosegi; od Generalne direkcija železnic škup-ne investicijske vsote. Tako se Plete ta igra. vmešava se oblast, uokaz pomnožene žandarmeri.i-®ke postaje v Boštanju in St. Janžu, hišne preiskave, izziva-n’e žandarjev in provokacije na 3~ednjem odseku. Kaj. če je oblast sklenila, da stavko zlomi * silo? Na misli mi prihaja licemerno svarilo okrajnega na-^Inika pred dvema dnevoma: »Bodite pametni in vrnite se na deio. če ne. vam bo žal.« Kaj **• oblast pripelje stavkokaze, brezposelnih je dovolj? Kot bi; Pte nekdo zabodel z ostrim rejcih v prsi. me zaskeli tla rrii-S9’- Tako lahko ne bo šlo. Ljudje bodo upirali. Ne samo dom:?-C'R: —vsi. Tu so delavci —mi-bfrii i* Like. Prekrasni, zaved-n: žgati e sb ti Ličani. Članarino e® sindikat plačujejo redno, na zborovanja prihajajo v četvero-*topih. kakor vojska od prvega ho zadnjega, stavkovna discipl -hs med njimi je na višini. Le ^*W;ko prenagli so. Ce se po-zaostri, če jih bodo žanri'1’"^ a sil0 gonili s proge, bo
'■Vsi kateri od njih pograbi: s ramp sekiro ali pa nož. Seve-
8 M sleherni odpor zaman.
Žrtve bodo, ranjenci, morda celo mrtvi. Ljudje se bodo razleteli na vse strani, sindikalna podružnica b0 propadla, naše delo na organiziranju delavcev in ureditvi njihove razredne zavesti bo tu prekinjeno. V ušesih mj zvenijo partijska navodila pred odhodom iz Ljubljane: »Bodite" previdni. nasedajte provokacijam! Postavljajte maksimalne zahteve za povečanje plač delavcem, če pa uvidite, da tega n; mogoče doseči v celoti, skušajte iztisniti iz podjetij, kar se največ da z minimalnim popuščanjem. Varujte organizacijo. Vsak večji uspeh organiziranih delavcev je izredno važen ne samo za izboljšanje njihovega gmotnega položaja, temveč tudi za razširitev in utrditev legalnih zvez Partije z množicami.«
Razprava v stavkovnem od-
■' boru se vrti okrog prehrane' stavkajočih deiavcev. Komaj sledim. Horvat pripoveduje, da je dovolj kruha, zelja in fižola. Kmetje nam pomagajo. Prehrana ' ni problem. Problem je nevarnost, da bo oblast navalila na delavce s silo. Kaj naj ukrene stavkovni odbor? Obstaja tu di nevarnost nadaljnjih provokacij. Na. vse se moramo prir praviti — o tem ni dvoma. Ali bo naš kader na progi sposoben upreti se vsem napadom? Zagotoviti moramo popolno enotnost v izvajanju sklepov stavkovnega odbora. To je želo važno', ker lahko v danih pogojih pride do zelo različnih nastopov delavcev na posameznih sektorjih na progi. V mislih pcetresem še enkrat ves naš vodilni kader. Opazovanje ip proučevanj* ljudi — to je sploh moje najljubše opravilo in v boju s izkoriščevalci delavcev lahko tudi zelo koristno. Najtežjih nalog se je •moč lotiti, če veš. da imaš dobre in sposobne ljudi okrog sebe.	,
Potočnik živahno razpravlja ob mizi z ostalimi člani stavkovnega : odbora. Oh pogledu nanj mi kar nekam odleže. Oh je zaveden in sposoben delavec, dober tovariš in odločen borec za pravico delovnih ljudi. Na pogajanjih za izboljšanje gmot.' nega položaja delavcev je' njegov obraz siv in hladen.' Oči trde kot diamant. Na gornjem odseku proge je okrog njega "zbranih kar lepo število zavednih jn organiziranih delavcev. Ta sektor me ne skrbi.
Srednji odsek. Tam so Ličani. Od članov -stavkovnega odbora sta tam Pero in Tinče. Ta dva se bosta znašla. Pero je izkušen star borec. Ob misli na T.i n četa se nasmehnem v. sebi. Tudi Tinče je pravi proletarec za vzgled vsem -v bsakem pogledu. Poleg lega pa samorastnik-pesnik je Tinče. Spomladi je po nekem uspelem zborovanju skočil na mizo. potegnil iz žepa drobne knjižico in začel glasno brati proizvode svojega duha, delavske pesmi, Bile so kar dobre. vsi smo ploskali. Tisto popoldne smQ se zares' dobro imeli; peli in plesali smo z dekleti . iz. okolice, ki sp; nas obiskale. Ponoči pa je nekdo z belo 'kredo in z velikim črkami napisal na steno kantine; obrnjeno proti cesti:
»Miner Tinče je pesnik.«
Spodnji del proge v smeri proti Boštanju je nekoliko problematičen. Tu odgovarjata za potek stavke Horvat in Kovač. Prvi. trgovski pomočnik, drugi obrtnik. Oba je prignala na progo brezposelnost v lastni stroki. Oba ?ta sicer zavedna, jn požrtvovalna delavca, toda ! nagnjena k popuščanju. Treba jima bo pomagati.
Sklep stavkovnega odbora je: »Z ozirom na povečani) nevarnost najrazličnejših provokacij s strani Oblasti moramo tudi m' poostriti našo budnost na progi. Stavkovne straže ie treba podvojiti in razmestiti tako. da bodo vsak količkaj pomemben dogodek medsebojno javljale takoj' naprej vodstvu, ki se bo vedno nahajalo na srednjem odseku pred predorom II. z 'utne strani. Karkoli se tiče stavke — nihče ne sme raztovarjati na lastno pestj Usmerjati vse razgovore od zunaj na stavkovni odbor. Ostala navodila stavkajočih delavcev kot doslei. Budnost in disciplina nas bosta obvaroval; neljubih presenečenj in provokacij.«
Dan je dolg kakor hudo leto. Ozračje elektrizirano. kakor pred nevihto. Vsak nekaj pričakuje, pa še sam ne ve kaj. Ob
pol petih se hrešče sesede del nezavarovanega rova v predoru I. Ob peti uri popoldan pri-dr.ve po, cesti iz Sevnice proti St. Janžu trije avtomobili, polni s puškam.; oboroženih žahdarjeV. Zastraševanje ali kaj? Napeto pričakujemo poročil stavkovnih straž z leve in desne. Toda nič posebnega se ne zgodi. Proti večeru se napotim proti južnemu delu proge. Stavka -se povsod nadaljuje v najlepšem redu. Pomirjen se vračam nazaj prot; sredini in se spotoma pomenkujem s stavkovnim; stražami. Ob enajstih zvečer s etn zopet v baraki pred predorom II. Noč'je svetla in jasna.. Svetloba polne lune se nekam svečano preliva med drevjem. Stavkovne straže bdijo na progi. Nihče se ne oglasi. Pod bregom šum; Mirna svojo večno lepo pesem. Kako rad sem vedno poslušal to šumenje, nocoj pa me vznemirja. Ne morem prenašati, tega ubijalskega miru. Na hlodu pred barako sedi miner Tinče — ra ,mi bo kaj povedal, da bo
sebi — »ti pa Sji 'najstarejši sin, če se prav spominjam.' kar si mi nekoč mimogrede omenil.«
Tinče se trpko nasmehne. »Ta" bajta. Tudi če ne b; bilo še ’ toliko mojih bratov, in sestra, mpja ne bo nikdar. Meni j* oče be bo dal. N* mara me, nikoli me ni maral.«
Prevzelo me je — taka žalost je bila v tem glasu.
»Kako to — kaj imata med seboj?«
»Nerad govorim o tem. O. koliko je mati pretrpela zaradi očetovega ravnanja z. menoj.« »Veš kaj,« pravi in se nagne čisto k mojemu obrazu, »lažnivim ljudem, ki iz notranje zlobe ne morejo molčati, bi mora; jezik zgniti pri" Živem telesu. Kakšno nesrečo v družin; lahko povzroči en sam zloben človek!«
Sedim zraven njega čisto;tiho. Ze vidim; To bo žalostna povest. Ce more. naj nadaljuje, če ne — jaz mu ne bom rekei niti besedice več. .
»Ko sem so jaz rodi!, je -bil moj oče
val se pomladi, ko ima mlade, vsega loti, i toda na večer drugega dne-so me našli.
Ko sem upal; da se ,i$ oče iztreznil, sem se potihoma vrnil domov in zleze! zadaj za hišo na podstrešje. Tam je bil moj prostor. Tam me je vselej. iskala mati, mi prinesla jesti in me tolažila. Tam sem se zadrževal, če se oče še ni bil umiril. Ko> se je izt rezn.il. je trmasto molčal m opravljal svoje delo. kot. da se ni nič zgodilo. Ločil me je od ostalih svojih otrok, kjer je . le mogel. Nosil sem. cape mlajših bratov, če m: mat; ni kupila obleke al; srajce, novih stvari ne b; nikdar nosil. Kadar nam je rezal kruh — mislim, da ga roke ne bi ubogale, tudi če b; hotel — tako se je bil zagrizel vksamega sebe — sem jaz v*dno dobil najmanjši kos. O praznikih, če je delil potico, me je ločil še bolj. Lahko si misliš v kakšni zagrenjenosti sem raste!. Leta 1916 je odšel k vojakom. takrat je divjala prva
Katbc KoUvvitz: Proletarska pesem
noč. krajša. O sebi, kako je preživljal svojo mladost, kje je vse trpel in se boril za košček črnega kruha.. Zanima me kot delavec in kot človek. Ze dalj časa ga dpazujem. Preveč resen je -in zamišljen. Moral, je mnogo pretrpeti v svoji mladosti. Veselje in sproščenost sta. pri njem redko v gosteh. Mnogo bere. Na polici v baraki ima dva kovčka. V enem ima perilo. drugi je napolnjen s knjigami. Tinče ; je redni član in narečnčk dveh knjižnih -založb: »Cankarjeve družbe« in »Modre ptice«.
»Kako je Tinče«, — vprašujem in sedem k njemu na hlod.
»Razmišljam«, pravi, »kako *e bo .ta naša stavka zaključila. Tu-neti lezejo na. kup. Ce podjetje v najkrajšem času ne sprejme naših, zahtev, bo nastala več'milijonska škoda, O pravem času smo stopili . v stavko.«
»Tako je. Upajmo, da bo vse dobro.«.	■
Po dolini na desno je slišati neke glasove. Stavko«'n e straže se menjajo. Cez nekaj minut je zopet vse mirno. •
»Kaj je potrebna .taka stavka«, vzdihne Tinče, »vse drugače ■ b; bilp lahko, če b; bi L člo vek na svetu vreden tega imena.«
»Seveda ni potrebna.« pravim, »toda razmišljanje o tem,..alf le. potrebna ali ne zdaj res ne b; bilo na mestu. Milijoni delavcev se na vsem. svetu bore za pravičnejšo človeško družbo, drugi sloji, jim pomagajo, kakor nam kmetje tu- na progi. Morda bo ideja osvoboditve delovnih ljub- zmagala . preje, kot si mi mislimo. Potem bo lepše na svetu.«
»Ze,« pravi®Tinče — »toda m; ne. bomo ničesar imeli od življenja. Tudi o tem sem raznrš-lja! preje. Od rana mladosti, same skrbi m trpljenje. To jesen bom imel že 26 let. pa se še ne morem poročiti. Kam. naj dam nevesto, s čim. kak0 naj jo preživim v tej brezposelnosti? Par mesecev na leto delaš, če imaš srečo to je vse.«
»Toda tvd.i oče ima hišo,« — napeljujem vodo na svoj m.lin. — da hi mi kaj več povedal o
tujini. Dobro je zaslužil in se dalj časa zadržati vKo se je vrn i z "lepimi prihranki v žepu, *sem jaz imel že dve leti. Od bogatega kmeta v vasi je kupil, zapuščeno kajžo in toliko zemlje, dg smo lahko kravo redili. Po poklicu zidar, je kajžo sam popravil 'in obnovi!, nato smo se vselili. Kako srečno, čeprav skromno, bj brli lahko 'živeli,,če ne bj strupen; lažnjivec, preklet naj bo še v grobu — nekega večera zašepetal v gostilni očetu, na uho. da je moja rojiti v njegovi odsotnosti, takoj, ko je odšel, v. tujino’ in potem ves čas imela ljubčka, ki da je k njej. redno zahajal.
Ta obrekovalec je prinesel nesrečo v našo hišo. Oče mu je nasedel in zdivjal. Vso noč je pretepa; mater in jo - skoraj zadavil. Rešili so jo iz njegovih rok, sosedje, ki so slišali njene klice na pomoč. Cista ;n nedolžna je mat; tožila nesramnega obrekovalca sodišču, ki ga . je tud: obhodilo na mesec dnj zapora. Toda kaj. ko pa oče, kot •je v navad; pri mnogih revnih, nekoliko, primitivnih ljudeh, sodišču ni verjel. Polagoma se je sicer umiril, rodili so se ostali bratje in sestre — sai nas je 1 osem vseh skupaj — le mene n; mogel trpeti. Oče ni šel več v tujino, preživljal je d fužino kot vašk; zidar, popravljal in ■prezidava! je kmetom hiše, vzidava! peči in štedilnike. Lahko s; predstavljaš, kako je tako. velika družina živela ob njegovem zaslužku. Vendar vse bi bilo dobro, ko bi bil mir v hiši. Toda oče se je od časa do časa napil in ko se je.vrnil vitrjen domov, sem bil jaz vedno njegova prva žrtev, za menoj pa mati. Lovil m* -je' okrog hiše in kričal, da me bo ubil. Nekajkrat me je dobil v roke in me surovo, pretepel. Potem sem. čeprav še otrok, doumel, da se ga moram varovati, kadar je pijan. Takrat sem bežal iz koče m spal ponoči pod smrekami v h osti: Neko,? sem se izgubil da m* dva dni niso mogli najti. Bilo je pomladi. Onemogel in . lačen šem zaspal po grmom. Gotovo bi me bila napadla lisica., kajti t*; li-
ni se je vrnil domov še bolj mračen in zakrknjen vase. Toda med vojno sem zraste! m že hodil h kmetom ha dnino. Po vojni, je oče imel dosti« dela. Kmetje *o popravljal; hiše. in gradil-; nove. Mene in leto mlajšega brata je jemal a seboj na delo. Učil naju je zidati, toda jaz sem mu le redko mogel napraviti kakšno stvar po volji. Zmerom je pri delu kričal nad mano, da sem butec, da me ni mogoče ničesar naučiti, da z menoj sploh nič ne bo na svetu. To neprestano zmerjanje me je ■ čisto ubilp. postaj sem malodu-šen 'in zmeden tako, da sem ga sem in tja res polomil. Potem se 'Je zgodilo nekaj, kar je prvikrat vplivalo nanj. Delali smo na dvorišču bogatega kmeta opaž zg cementno gnojno jamo. Na enem mestu sem očeta opozoril, d a, so oporniki prešibki!, da opaž ne bo vzdržal ‘ pritiska. Zavrnil me je, naj molčim in naj ne učim . starejših ljudi, kako 'je. treba delati. Ko pa smo začeli betonirati je prav na tistem mestu začel opaž popuščati. Oče, namesto, da bi priskočil .in zadržal podiranje, je začel vpiti nad menoj, tia sem jaz kriv, da sem oporni k"U napravil preslabo podlago. Ne 'vem, kaj se je tisti dan godilo z menoj. Po navadi sem vselej, kadar je začel vpiti nad menoj, zmedeno obstal, ta dan pa sem zsrabi! lesen tram. nretežak za mojo moč i.n moja leta. postavil pod opornik in ga na kontra pezo začel potiskat; nazaj. Videč, da je to edino mogoč in uspešen prijem, mi je. priskočil še brat na pomoč, medtem"!, ko je oče še vedno stal ob stran; in naju molče gledal. Cez nekaj čfisa se je zdrznil, zgrabil za lopato in pričel metati cementno malto iz žleba, da bi nama omogočil, da ga stisneva na predvideno mero. Napako smo popravili' oče pa do večera nj črhnil niti besedice več. Mislim. da se je ta dan prvič_ v njem nekaj prelomilo. Tudi naslednje dni je le redko kdaj še zavpil nad menoj. Vendar denarja. ki smo ga skuoni zaslužili, že vedno ni dal it rok, Bil
sem že 17 let star, pa sem še vedno nosil ohlapno obleko z »ca j ga«, boljše mi. n; privoščil. Nekajkrat mj je ' v vinjenem stanju celo zopet očital, da jem njegov kruh in nosim njegovo obleko. Ne daleč od ,hiše je skuhal nekaj apnenic. Takoj po vbjnj je bila za apno dobra konjunktura. ‘ ker sp ljudje precej gradili. Za prodano apno je prejel težke tisočake, ne da bi mi dal enega samega kovača Tekoč, na—-imej še -H -nekaj od tega. ker si se trudil. Vendar v meni se je. začel porajat;, upor. Vse kamenje za apnenico in vsa težja dela sem mu na saneh Zvlekel skupaj, dal pa m; ni niti dinarja, da bi v nedeljo popoldan s - tovariši mnj-p let lahko šfej v gostilno na kozarec .vina.
Na saneh, k; so bile že malo polomljene, sem neko popoldne zopet vlačil kamenje skupaj za novo apnenico. Pri nakladanju kamenja sem še rahlo naslonil na ročaj sanj. ki pa je — - že prej nalomljen — naenkrat odletel. Nalahno sem se zasmejal, kdo ve zakaj. Morda mi je odleglo ob misli, da ne bom več vlačil kamenja, dokler sani ne bodo popravljene.
»Kaj se' smeješ,« — je dejal brat.
»Smeje se, ker je neumen,« je strupeno pripomnil. oče.
Prav res ne vem. kaj se je v tistem hipu dogajalo z menoj.
Začel sem se še bolj histerično in odsekano smejati, obenem so, mi solze tekle po licih. Zgrabil sem skalo in jo treščil v desni ročaj sani, da je še ta odletel. »Da, da,« se je trgalo iz mene med smehom in solzami — »imate prav oče, jaz sem neumen. neumen zato. ker * vem •zastonj delam«. Planil sem pokonci in stekel naravnost cez - travnik protj domu ne da bi se le enkrat ozrl nazaj, Doma sem stlačil tiste ■ borne cunje; .ki sem jih imel, v leseni očetov vojaški kovček. Prepadena od žalosti in skrbi je mati pretresla vso omaro in očetovo obleko, našla par kovačev ter mi jih dala na pdt. Nisem imel več obstanka, bežal sem od doma, kakor b-. bil pregnan.
Na vrhu , malega položnega griča sem se še enkrat ozrl na domačo vas. Češnje za hišo, pod katero sem tolikokrat sedel, je bila vsa bela od cvetja. Grenka bolečina me je stisnila za srce, vendar sem odločno nadaljeval pot. .
Zvečer istega dne sem bil že v Novem mestu. Prvo noč sem spal na senu pri nekem kmetu na periferiji. Ze drugi dan pa sem dobil delo na nek; stavbi in zvečer sem bil' že na pogradu v baraki skupaj z ostalimi delavci.« '
Cd St. Janža protj Sevnici je počas; privozil osebni avtomobil. Čakal sem. da se ustavi, pa se je kmalu zgubil za ovinkom.
Tišina.
Pogledal sem na uro. Pol treh. Vsak čas se bo začelo daniti.
Prijel sem Tinče ta Za roko in jo podržal v svoji.
»Kaj pa potem?«
»Nič. Na stavbi sem povedal, da znam tudi zidati. Rekli so m; naj poizkusim in res je šlo. Pokazalo še je, da rnj je trda očetova šola le nekaj koristila. Toda slabo šem razumel ""stavbne načrte, bil sem pač neizšolan vaški zidar. Takih zidarjev nds je bilo pa stavbi več. Nekoč mi je prijatelj, ki se je učil prav tako kot jaz. omenil, da so v Celju organizirali tečaj za take kakršna/sva midva. Pustila sva delo na tej stavb; in jo ubrala V Celje. Tam se" je res vrsti tak tečaj., ki je trajal "tri mesece. Znanje, ki sem ga dobil na tem tečaju, m; je pokazalo, da pravzaprav nič ne znam. M^jrnil sem jo naprej v Ljubljano, dobil delo - in spal "v nek; drvarnici na Dolenjski cesti. Mojster, pri katerem sem delal, mj je omogočil, da sem hodil v obrtno« nadaljevalno šolo. Tako sem se izučil. Leta 1927 me je polir Špehar nagovoril, da sem šel z njim na gradnjo neke električne centrale v Švici. Dve leti sem bil tam. potem se se moral vrniti, ker nj bilo več deia. Brez delovne pogodbe pa v Švici tuj delavec ne dobi dovoljenja za bivanje. Vrnil sem se domov. Delam povsod, kjer je mogoče najt; zaposlitev. Tako sem priromal na progo.«
»Kaj pa z očetom ~" st se pomiril?«
»Nisem. Ves čas pišem samo materi, očetu nikdar. Vendar nisem več jezen nanj. Čudak i® res. toda da ; je tak, je kriva tudi _ večna -stiska za kruh, za življenje. T0 pa tj rečem! Če bom kdaj imel to srečo, da bom imel dobro ženo. dam in družino, otrok ne bom razlikoval nikdar. Vse bom • imel enako rad, za vse se' bom boril, da si bodo priborili čim več zna- , nja, da se bodo laže prebijali skozi življenje. Okusil sem. kako grenko, je. življenje zapostavljenega otroka, ki. ni, deležen r-č sprav le od enega roditelja — iste ljubezni kot ostali otroci.«
Ura je bila štiri zjutraj. Osmi dan stavke na progi!
* •
»Na gornjem koncil se je udr! tunel številka III. kar štiri metre v dolžino« pripoveduie Potočnik zjutraj na seji stavkovnega odbora.
Tudi z ostalih sektorjev poročajo tovariši o nadaljnjem ugrezanju zemlje v predoru št. I. :n št. II.
Po cestj pridrvi z motornim kolesom- glavni skladiščnik in v ostrem ovinku zavije naravnost pred kantino.
»Gospod inženir pr os-; stavkovni odbor in v$e zaupnike da se ob devetih javijo v glavni pisarni.«
In že obrača motor nazaj prot; Boštanju.
Tretje 'pogajanje. Časa nimamo mnogo. Hitro se dogovorimo za našo taktijco na pogajanju. Vztrajati na postavljenih pogojih. Le v skrajni sili pristati na 7% povečanje plač, namesto na 10'Vo. Preveč ne smemo napenjati loka, ker nam nekateri delavci omahujejo', boječ se odpusta ih .terorja žandarjev.
Po petih urah mučnega prerekanja na pogajanjih sled-, odmor. Predstavnik podjetja, banovinski inšpektor'in srezki načelnik, se umaknejo v sosedno sobo. Sporazuma med namj še ni.’ Obe stranki vztrajata prj svojem stališču. Mi ne moremo popustiti, predstavniki kapitaj nočejo. Dežujejo grožnje odkrite tn prikrite. Naš; zaupniki so nekoliko v skrbeh.
V sobo pride banovinski inšpektor. »Zadnja beseda. Podjetje je pripravljeno na 8 od-, stotnd povišanje plač. C e ne sprejmete, bo s pomočjo oblasti privedlo na progo nove delavce.«
Ozrem se1 po zaupnikih. Možje molče_ prikimajo.
»Pokličite gospoda glavnega inženirja!«
»Gospod inženir! Sprejmemo vaš predlog pod pogojem, da podjetje podpiše kolektivno pogodbo, da prepusti vodstvo kuhinje delavcem, da preskrbi in plača, nosače vode na progi ter da gospod srezki načelnik pred podpisom kolektivne pogodbe dovoli množično zborovanje vseh delavcev na progi!«
»Se vedno postavljate pogoje. Toda naj, vam bo, da ne boste rekli, da ni podjetje storilo vse. da ustreže vašim zahtevam!«
Dobro igrate gospod inženir! Toda tudj m; vemo, da vas držijo za vrat tuneli, ki lezejo skupaj eden za drugim ... Tuneli, tuneli!
Srezki načelnik želi govoriti z menoj med štirimi očmi. Nimava kaj razgovarjati na samem.
»Potem izvolite prečitati tole«: Berem: Srezkemu načelstvu v Krškem, žandarmerijslči komandi istotam... v kolikor jutri, t. j. 15. 7. ne pride do sporazuma med firmo Dukič in drug ter stavkajočimi delavci na progi,- izvesti takoj množični odpust in pod vodstvom žandarmerij-sk'e komande batalj....»
Vračam papir. Nj aktualno.
Po zborovanju, ko So se delavci zadovoljni s kolektivno pogodbo razšli, vedoč, da bomo nocoj prvič po osmih dneh tudi vs; skupaj mirno zaspali, ostanejo pri meni le š* Pero. Potočnik in Tinče, Najraje bi jih objel. Brez rok bi bil, če teh treh ne b; bilo. To je bil dober borbeni štab.	j
Ali sem se motil?
Franc Potočnik španski borec in prvoborec NOV, padel pomladi 1943 na Gorenjskem.
Valentin Mlinar, prvoborec NOV. padel jesen; 1943 na Dolenjskem.
Tud; Pera sem iskal in pcw mladi leta 1950 izvedel, da živi nekje v bližin Gospiča r Liki kot invalid NOV.
;
e
DELAVSKA ENOTNOST«
ŽIVEL PRVI MAJI
1. MAJ 1957 g ST. 18—11
Najprej je treba pojasniti porekla, po naslov tega Sanka. Ge pravi naslov, da bom govoril o naših proletarskih književnik dl, tii mislil ne urednik ne govornik, da gre tu za neko posebno literarno smer in njene predstavnike pri nas, marveč bi se v okviru in razpoloženju prvomajskega praznika le epomnili tiištih pisateljev, ki so bili po svojem poklicu delavci oziroma So postali pisa-
svoji usmerjeno- tudi meni poleg šilskih knjig postavljenih v Kikindi pred rti, po svojem sodelovanju v skoraj edino branje. Pogosto" sodišče. Med temi sva bila tu-deiavsteem giteimju ne samo z sem nalet*! tudi na povesti in di midva s Kozarjem. Tedaj je besedo in peresom, ampak tu- pesmi, ki so jih . napisali de- . bil Kožar učenec celjske rudi z živo akcijo sta oba' prava	lavci. Me drugimi sem se	parske šrle in	dobro se	spo-
prolatarska pisatelja. V Rusi-	spomnil ime Rudolfa Golouha,	minjam,	koliko	knjig je	pola-
ji im Nemčiji poznamo vrsto ker sem bral nfekaj njegovih goma dobil v zapor, da je štu-delavcev-pesriikov, ki so pri-	pesmi. In ker je,prižel nekaj-	diral za	šolo in	kako jih	je ob
nesli v pesništvo ftovo vsebi-	krat na delavske shode v TA-	odhodu	— bili	smo oproščeni
	nwM
	mm
	
gor.jt. sem ga »poznal tudi kot govornika, saj sam bil skorajda ha vsakem shodu. Ril je najboljši- govornik, kar . sem jih na takih shodih v svoji mladosti slišal. Kaj ga je ločilo od drugih B.-v.vrmikm, tega fantič tedaj nisem vedel. Vedel
no in pogosto tudi novo obliko.
Kako je pri nas? Moderno delavsko gibanje je izobrazilo telji kot samouki, samorastni- vrsto delavčev. Bilo je. treba ki ter so nekateri izmed njih izdajati svoje liste im dopis-o-B svojimi deli bolj ali manj vati vanje, bilo je treba vodi-krepko stopili v našo literatu- ti mezdna pogajinja in se se-
to. Druga značilnost: govoriti znanja tl z računanjem, bilo je sem le, da ime'poseben glas .in Je o pisateljih, ki so bili na- treba- voditi izobraževalna da na poseben način postavlja predni, revolucionarni in so druftva. ,potrebno je bilo govoriti na shodih in konferencah. Ti kadri so.se ti uti pojavili. Politična delavska organizacija jih je . vzgajala in vzgajale so jih potrebe ih neizprosnost Iboria. Nčkat*ri- so
rišču v Mathausnu. Zadnjič sva se srečala kot partizana spomladi 1944. pri Starih Žagah pod Kočevskim Rogom. Nekaj tednov poprej je odšel
ljubljanskem Maliču do rudarja in služitelja. V prvi svetovni vojni je bil v ruskem ujetništvu in doživel rusko revolucijo. kasneje je bil v šlu-
povezai v velik sveženj. Ko & Trbovelj v partizane in pri- žbi pri Okrožnem uradu v Ma-
1-'delovali v delavskem gibanju. In nekaj spominov nanje, kolikor'sem se z njimi srečaval, naij' povem ob našem delavskem prazniku. Tako je bila urednikova želja in to bom
skušal storiti v okviru nekaj napravili še nov korak: poiz-minut, ki so mi dane na raz- kurili ao se s pisateljevanjem polaga.	in pemikovanjem.
France Kozar:
SaBrU&im kaminom
Kadar vas gledam, vi kamini visoki,
ki strahotno kakor brezčutni kiklopi
stezate svoje vratove v^nračno, pusto jesensko nebo —
vedno, o vedno moja krvava bolčst	*
krike spočenja
o Soneti, carujočem blesku pravljičnih zvezd.
O, ko vi sajasti, vi brezizrazni kamini visoko v nebo bljuvate svoj šivi, temni dim,
— o, ti Sonce, ki si v meni! — takrat gledam v jasnini
življenja otok blaženih, otok brez solznih dolin.
Jaz sem človek, vi sajasti dimniki,
človek, obremenjen s svetim gnevom v svoji črni praznoti,
in da sem kamin, vaš brat —	■	.
črnega dima in zubljev plamtečih.
nasul bi v zreld tej dobi vsevečni, krvave-sramate,
tej dobi,
ki ustvarja človeku ponižanja, bol Golgote '	>
in v nebo vpijoče iing-sing kaznilnice.
Umirajoči krtki jetnikov iz glavnjai balkanskih zemelj užigajo grozo, nemir in upor Alijev, Saccov, Vanzettijev v nas,
Jernejih prelepe slovenski dežele, v n a s ,
ponosnih didičih ideje svetovnega pimta, v nas,
ki spoznali smo veliki čas
in ki štejemo in bijemo smrtonosne utripe propadajočih vse zemlje, Evrope, Amerike, Azije...	despotov
O, da smo mi vsi:	,	'
vi, sajasti dimniki, svoj dim bljuvajoči v nebo, jaz, človek, mi osi ljudje,
da smo vsi z vami, stalagmiti kvišku strmečimi bratje — to bi žapalili punt!
In svetu, zemljici božji, bi se (in se bo)
ustvaril nov človek — človek Dela.
(Objavljeno v1 reviji »Mladina« 1927.)
besede yp primere. Zdaj mislim, da je imel nekaj tistih odlik.- ki jih mora imeti dober govornik, namreč, da pove stvari tako, da zadene razum ih čustvo. 'V govoru ge je Golouhu izživljal njegov posluh za oblikovanje stavkov, njegova ljubezen do lepega slovstva. Verjetno je vplival name tudi njegov tržaški dialekt, saj je bil po rodu delavec iz Trsta. Več let kasneje je napisal - dramo »Kriza«, ki jo .je v režiji Bratka Krefta uprizoril ljubljanski Delavski oder g tako zmagovitim uspehom, da ne bo mogel mimo Golouhovega imeng nihče, kdor bo pisal o naših* delav-cih-pieateljih in delavcih^ igralcih.
Kot srednješolski diittak . v . Ljubljani sem bil član ilegalnega SKOJ, ki je imel organizacije v vseh delavskih re-' ■vir j ih, predvsem v trboveljskih. Tako sem spoznal v Hrastniku mladega rudarja Franceta’ Kozarja, komunista, skojevca, ki je bil kar obseden od žeje po knjigah. Prebiral je slovenske knjige, se učil nemško, rusko in esperanto (oziroma ido), nar.iisdai- knjige v® bral. bral . Zaupal ml je kaj kmalu, da tudi sam piše in piše kajpada verze, kakor jih piše spočetka, vsak, kdor .misli na .književno.... ustvari a® je.. Pesmi. 'so bile polne bombastičnih be- , sed, retorika je zavzemala nerazumljive oblike, v gostoti besed se je avtorju izgubljala misel in čustvo je ostalo neizraženo. Kasneje se je njegov jezik nekoliko izčistil in ko je revija »Hladilna« v. svojem letniku 1927-28 objavila njegovo pesem »Fabriškim kaminom«, je to pesem opazil celo 0'ton Zupančič ter jo zelo pohvalil v intervjuju z,a beograjsko »Politiko« kot velik uspčh ru-daria-pesnika in velik obet za prihodnost. Malo pred vojno
slovstvo novost, in obogatite'’. Tako polnokrvnega epika, ki malo premišlja, a vrti dogodek za dogodkom, ki -jih je jemal iz življenja ter jih bogatil iz svoje bujne, včasih kar nasilne domišljije — takega epika naša literatura še ni imela.
Kdaj sem ga osebno spoznal, ne vem, a bilo je kmalu po letu, 1920; spoznala sva se po članstvu v SKOJ oziroma Partiji, Leta 1923 sem bil prvič . pri njem v Guštanju, a ne na obisku, pač pa po nalogu Partije, ki me je tedaj sklenila podati na politično šolo v Moskvo. Moral sem čez j. jugoslo-vansko-avstrijsko mejo ilegalno, brez potnega lista. In Lovro Kuhar v Gubanju je imel tako pot čez mejo organizirano. Preko njegove zveze, po
njegovem »kanalu«
kakor
Anton Auguštinčič: Slezijski tkalci
je. Leta 1930 sva preživela 1	skupaj tudi dva meseca prei-
• zadnjih sto Let je potekglo Sem srn rudarja, ki je mo- skovalnega zapora v Veliki v znamenju vstonanj* d€l<LV- ral že zftlo mlad eaan^nrati iz Kikindi. Tamkaj je nami ec skega razreda v svetovno do- Zagorja ob Savi v nemške Jovan Popovič izdal zbirko ju-
‘SJ *f£S	Z	$g£
— -o- dil. Oče je moral v svet zato, šev«;-v nji jfe bilo ponatisnje- počasi pricijazil za nami na
je Kozar izdal zbirko pesmi
srečavala pogosto na” sestan- smo po, končanem procesu ho- šel na Dolenjsko. Veselo sva se riboru- Pisal je pesmi in po-
štv’a »Iskra« in ko je priha- pozdraviti. Toda policija je to nekdanje hlastajoče zgovoi-jal on v’ Ljubljano ali Zagor- preprečila tako, da nam je da- n osti ni bilo. Ne vem, a imel
la na razpolago avto in koči- sem očufek da, ga nekaj teži jo, s katerim moramo takoj in ali skrbi. Nekaj mesecev kas-naravnost n,a oddaljeno posta- ne.ie je padel v Savinjski do-jo. Kozarju smo odstopili ko- lini, menda nekje pri Vran-čijo, da se je s svojim svež- Skem.
in s svojo čokato V raznih delavskih listih-in revijah sem srečaval ime Čul-
sSeV^zobrSt delT- ker	Vrnili smo rK slovenskih,pesmimi postajo. Celj^ Rudarske
cev- formira' se je delavski se v Zagorje leta 1909. Razum- njimi nekaj njegovih in mojih, razred in socialistična uto- ljivo je, d* j* bil v.naši hiši Knjiga ie bila zaplenjena, nepitna misel j« postala znanost, vsa leta delavski tisk, ki je bil kaj sodelavcev aretiranih m Delavsko gibanje se je pove- L zalo' med ngar®di in tako postalo činltelj, ki je zadnjih 50 let odločilno posegal v družbeno vrenje in na precejšnjem delu zemeljske oble priboril oblast, delovnemu ljudstvu.
Vzporedno s tem razvojem ‘ so dotlej izobčene ljudske plasti posegle tudi v. kulturno življenje kot soustvarjalec sodobne zgodovine, ket nov kon-sument kulturnih dobrin, kot judsko-izobraževalen aktivist >a tudi kot soustvarjalec kultne in umetnosti,. Zgodovina
10 je dokončal in postal jamo-merec v Trbovljah. Prvi čas vojne je bil v nemškem tabo-
kovsfci ali Tone Maček. Pod tem imenom se je skrival Anton Tanc, doma spod Kuma. Bil je delavec v vseh mogočih strokah, od natakarja pri
Partizanski prvi maj
birai. Razodeval* so -precejšnjo nadarjenost in mišiirn, da b: kazalo pregledati njegovo delo. Morda bi bilo mogoče sestaviti iz njegovih stvari izbor ter ga izdati.	*
Naš slovenski delavski živelj v Ameriki ima nekaj ljudi, ki so se s književnostjo ukvarjali. Ivan Molek, po rodu iz Bele Krajine, je napisal več povesti, dram'in pesmi,-ki so izšle v ameriškem slovenskem tisku. Pa tudi pi j nas, y izdaji Cankarjeve družbe, je objavil pred vojno tri povesti -z istim glavnim junakom.'- V tej trilogiji Je opisal nekaj- po-
se je temu reklo — je šlo mnogo' partijskih funkcionarjev, in kurirjev v tujino. Pripeljal sem še v Gustanj in prespal pri Prežihu, naslednji dan pa sem se po njegovih natančnih navodilih odpeljal do Mute in tam krenil v hribe na meji. Navedel mi je kmeta visoko v hribu, pri katerem šem se oglasil, in -ta me je takoj pelje! proti meji in mi pokazal . vrh, kjer naj se med praproit-jem po vseh štirih splazim na severno stran, ki liži že v Avstriji. Spustim naj se' v dolino Eibisvvalda in Wiesa, kjer lahko »topim na vlak za Dunaj.
, Uspelo mi je vse brez nesreče. a z Dunaja sem se moral takotj vrniti, ker .potovanje v Moskvo še ni bilo urejeno. Po isti poti . 'n s,pet brez nesreče sem se -črnil.
Ko se. je malo pred izbruhom druge svetovne vojne v-r-ni! ilegalno v domovino, s* je skrival v ljubljanski okolici in na Dolenjskem. Med vojno je bil v, Ljubljani, kjer sv* se večkrat srečala. Če sv* se. srečala na sa,meni,.sva se ustavila in pomenila o tem in onem; če -sva se srečala na obljudeni cesti, se nisva poznala. Le spogledala sva se in odšel je dalje s svojo čokato psetavo in značilno hojo, podoben bolj vaškemu župniku z bogate fare kakor komunističnemu voditelju. Ko me je nekoč Obiskal doma, sva mirno in lagodno obujala sipomine na prva leta ilegalnega življenja SKOJ m Partije, on pa je pravil o svojih srečanjih po svetu- Imel je poleg daru opazovanja tudi izreden smisel za konkretnost in presojal je stanje vselej po življenju, ne po uvodnikih.
Po vojni se je sicer srečno vrnil iz taborišča, a z boleznijo. v sebi, ki ga je pet let nato spravda v grob. Zadnjič sem ga. obiskal ze močno bolnega kakšne pol leta pred smrtjo na Prežihovem virhu. Tu je dobil v užitek posestvo, na katerem je doraščal kot sin kme-ta-najemnika, čigar največja želja je bila, imeti nekaj svoje zemlje. To hrepenenje je prešlo z očeta na sina in sin Voranc je zdaj sprejemal goste -pravzaprav na. svojem posestvu, v svoji hiši. Vajen težkega življenja, je bil »ker strog, varčen gospodar, a če je prišel gos-t v hišo, se je rad
giaviij iz sodobnega ameriške- pokazal za trdnega gospodar-ga življenja; v knjigah je ne- 3a- Li za*o j® dal zaklati koz-
»V noči od 1. na 2. maj leta 1943 so i-mel« naše enote z> nalogo akcije na Sovražne postojanke v Miirnskd dri.ini. Pri tej nalogi so morali deli III. $UB, deli. XIII. HPB in dali Zahodno dolenjskega odreda napasti, so-Št. Raperiu,
hiški postaji Mokronog — Bistrica. Del teh enot je bil v z.a-ščitnicah. ostali pa naj bi nar padli italijanska skladišča hrane in izvedli aretacijo nekih »umljivih ljudi Primorskorgo-ranski odred je moral napasti skladišče in usnjarno.
'Pri izvrševanju te naloge se je eno-tam II. SUB posrečilo pregnati sovražno posadko z železniške postaje Mokronog - Bistrica, postajo pa uničiti in vsa
je doživljaje, ppisali svoja cu- u; ŠUB in Primorsko - goram-Stvg in propagirali svoje misli ^ 0dred sta imela za nalogo taiko, da so jih lahko doživljali tudi bralci in se navdu-
vražno. posadko v
m-inTeT^ma Mer je bilo »D belogardistov, ki
že več slavnih imen. katerih « .utekli v posam.zmh , .	....	, .	zgradbah in v cerkvi.	Ostali deli
nosilci so Prišli	pd spodaj, z	^ gno,t na1 bj	£*jezni-
dna. Sami so se	izobrazil, ta-	-ko progo^Trebnje -	Mokronog -------- «.-------------- --
ko. da so lahko povedali syo- in. postavili potrebne za ščitnice, prometna sredstva ter material nr»iea.11 evnla Su- -«• —— ■ — -	"•<-	-—-*—	uničiti in požgati. Pri napadu
n* Sv. Florjan so pregnale sovražni# posadko in zavzele nekatere važne točke. Napad na italijanska skladišča hrane j® popolnoma uspel. Pri tem so bila zaiplemiena vsa raznovrstna živila in druge stvari. Sovražnik je imel -težke izgube, čeprav se je vso noč brani,] z najhuj-Šim orožjem vseh svojih čet.
Primorsko - g uranske,mu odredu se je posrečila vdreti v usnjarno in odnesti določeno količino usnja. Ostalim našim silam ]e sovražnik ogorčeno branil prodiranje v tovarno, premeščene naše e dote pa Je ■ od vseh strani obsipal z najhujšim
ševati'zanje-— skratka: pripovedovali so umetniško. Naj navedemo med pripovedniki le dve veliki imeni; ruski pisatelj Maksim Gorki in dan-
it apa d na posamezne sovražne posadke v neposredni bližini Mokronoga, z delom svojih sil pa naj bi vpadla v Mokronog ih napadla italijanska skladišča hrane in usnja. V Mokronogu in bližnji okolici je- bilo okrog
gki pisatelj Andersen-Nexo, ki 400 Italijanov, ki so bili med ju dobro pozna tudi slovenski drugim obottoženi z nekaj tež-bralec. Oba sta bila sprva de- ki mi minometi in z dvema gor
lavoa' __ vandirovca, postala škima topovoma t«r dobro utr-
$ta svetovno znana pisatelja, jeni na posameznih točkah poka terih dela je zaradi njih sebno št v starem mestu- E ne-
vrednosti mora! spoštovati tudi pošteni meščanski svet in katerih glas je v svetovni jav-eio=ti tudi zalegel. Po svojem
t® II SUB so z delom svojih sil napadle sovražne posadke na Žalostni gor} in -Sv. Florjanu ter sovražno posadko na želez-
ognjem, tako da so s« v diolo-. če-nem trenutku u-maknile' in pomagate enotam II. SUB pri izvrševanju njihovih nalog.
V	tej akciji smo' imeli neznatne izgube, medtem ko. smo sovražniku prizadejali znatne žrtve, nekaj vojakov pa smo ujeli.
Enote XIII HPB in III. SUB, ki so podirale progo, so. jo podrle v znatni dolžini.
V	napadu na St. Rupert so uničile nekaj važnih sovražnih posadk v tem kraju in deloma uničile ter deloma ujele sovražnike. ki so bili v cerkvenem stolpu. V napadu na utrjeno posadko so zadale sovražniku težke izgube./ poae,bnrt z našim težkim orožjem, minometi in topovi, Do konca noči niso mogle dovršiti svoje naloge, zalo so naslednjega dne z dglom svojih »il oblegate sovražnika potem pa so’ bile te sil® pomaknjene v rezervo.
Tega dne, 2. maja t, L. je sovražnik s precejšnjimi silami skušal prodreti iz Trebnjega preko Mirne v smeri svoje napadalne .posadke. Naše enote, ki so biile odrejene za varstvo, so ga pričakale na. blizu in mu
oh tej priložnosti zadale težke	krojaškega delavca,' kn
izgube. Sovražnikova namera je , nanUa, „Hr, 'rtir in .icAr bila preprečena in tega dne se mu ni posrečilo prodreti do svojih ' posadk.
Naslednjo ‘noč, med 2. in 3. majem t. 1. so naše enote ponovile napad na St.. Rupert, toda zaradi velike odpornosti objektov. v katerih se je sovražnik utrdil, svoje naloge niso mogle dopolniti.
Enote so se umaknile na v naprej določene položaje, proti sovražniku pa so bile postavljene manjše zaščitnice. Sovražnik ni več prodiral pdBit- našim enotam, marveč je samo z ar-tiljeirijo obstreljeval naše položaje. V teh beti in je sovražnik pretrpel pomembne izgube.
-Po poročilih je bilo uničenih nad 150 sovražnih vojakov precej" pl je bilo ranjenih. Mj smo imeli predvsem ranjence.
Siriti, fašizmu — svobodo narodu I
(T;- dnevnika nadleca here.ia Milovana Saranovifa, namestnika komandanta Glavnega štaba NOV in POS)
dvomno mnogo avtobiografskega. Imenoval bi še slovenskega Amerikanca Joška Ovite
napisal več črtic in iger za slovenske gledališke družine v Ameriki.
Nazadnje se moram spomniti najbolj znanega našega samorastnika, ki je ustvaril taka pripovedna dela, da se je z njimi uvrstil med naše največ j e pripovednike, Lovra Kuharja oziroma Prežihovega Vjorauca. Kmečki sin ali natančneje; sin kmeta brez svoje zemlje, je že zgodaj začel pisati v »Domačega prijatelja« in kasneje v »Ljubljanski Zvon«.. V prvi svetovni vojni je pobegnil čez fronto v Italijo in domov v Guštanj na Koroškem se je vrnil kot socialist; ob ustanovitvi KP je takoj postal njen član in ostal njen aktivni član tudi za časa strankine ilegalnosti. Kasneje ie moral emigrifati. potikal se ie po, vseh koncih Evrope od Moskve do Pariza Takrat je po daljšem presledku začel spet pisati svoje koroške povesti in njih prva objava v »Sodobnosti« je razodela formiranega pisatelja in za naše
-tiča in odpreti sod z najboljšim sadjevcem, s tepkovcem-Iz svoje bolniške postelje je dajal ukaze, kako postreči gostu, gosta pa spraševal, ali je vse v redu, a,li je dobil Šilce žganja pred zajtrkom, kakor zahteva običaj, ali srna dovolj tepko v ca, ali so nabrali zanj košaro češpelj, kakor je bil naročil, in ali sp mu razkazali Prežihov oziroma Prežki vrh s šancami iz francoskih časov, kakor je domneval o®. Bil je ganljiv v svoji skrbnosti, bil je pravi gospodar, ki ima kaj ponuditi ira pokazati in mora zato tudi imeti svojo veljavo.
To je bilo moje zadnje srečanje z njim.
Opomba uredništva: Gornji
članek je prirejen po predavanju. ki ga je imeli tovariš Mile Klopčič lani za prvi maj v ljubljanskem radiu. Ker je pred njim že drug predavatelj govoril o nekaterih delavskih pisateljih — na primer o Tonetu Čufarju ali Jožetu Mo* škriču — jih tovariš Klopčič ▼ svojih opominih ne omenj*« Toti*** - »MtiasoiJo.
'S- MAJ M8T 1	16-19
ŽIVEL PRVI MAJI
»DELAVSKA ENOTNOST«

^ *•««**«
•*4**»*<M»»
«*** »44 * »*♦**« »»**♦**«
NmhKmm*4
****-«'**»* Hg
EkES
v**«*f*f*«
!■#**/» IKHMMMI
..»»s i m* »4« e*e».-e^S'»»-*2's'
f9/^/fSt9,IB 3|. 9B flt 46	SMB-	48^8-	»c- -v
- - z MisiffMs* eiMc*s»*/S4-Č>,A4*»»S	*
---
»»»-ffftlt II M .n 1M»4»»
—» - e— * - mear //*• i-e.«-*.*«•*•«**-*'
Eli
...!K22ttW»»ttt8WS
4-
I
iSr”
pudJarata# Tihiirnove živelo, nt v prid Ravnam, ni v Guštanju ni več. prid rodu. ki bo nekoč zamenjal današnje topilce, martl-mtrje, inženirje, tehrikei profesorje ...
Naloge šolnikov na Ravnah torej ni majhna. Izobraževati, kmaU in razvijati morajo otroka, da bo rasel v samostojnega človeka, v ustvarjalca in upravljavca, ki bo znal ločiti grdo od lepega, dobro od slabega, pleve od zrna. Seveda, hudo je, če »o šolniki osamljeni, če mora njih dvajset in še nekoliko skrbeti ea razvoj naraščaja, hudo je. če je dom brezbrižen do šole In šolanja, če so otroci prepuščeni samim sebi, cesti, barakarstvu, kot pravijo na Ravnah.
Na srečo ravenski profesorji ne opravljajo sami tega plemenitega dele. Del skrbi za vzgojo otrok iz Mežiške. Dravske ln ’ Mislinjske doline, del skrbi za še boljše, delo te vzgojne ustanove je prevzel nase šolski odbor ravenske gimnazije. In njemu velja pripisati spoznanje številnih staršev, da dom in Mo ne sme
Stare
tovarne v Tam ob Meži, v današnjih Ravnah, stoji sedaj ravenska
železarna.
Stara osnovna šoia je dobila Sosedo na jasi pod NavršMm vrhom, ob parku nekdanje . Thurntove graščine. Tam se beli sedaj novo, lepo gimnazijsko poslopje.
In če so imeli nekdaj v msk-tienjem, Guštanju knjižnico (oprostite bralci, to eeen pozabil povprašati), nš segala tej današnji, "m je v pmeooeitiMsi . graščini, niti. do peta, kot plevi,mo.
Hiše v starem Guštanju pod Čečeviem niso edino prebivališče železarjev. Razen, v njih stanujejo še v novem naselju na Gečev ju nad ravenskim mestom. Res, tudi v barakah jih je še nfekaj.
Še marsikaj se te spremenilo v PtSinah.
In če tako tehtamo z levo roko Guštanj, kakor so kraj nekdaj imenovali, z desno Ravne na Koroškem, kakor mu pravimo danes, porečemo; »Glej, tu
pa posvetil vzgojnemu delu. Vzgojno delo bo obravnaval s treh stahšč:	vzgoja doma,
vzgoja v šoli in — razglabljal bo o kvarnih vplivih, da tako rečem, ceste ne mladino. Zdi se mi, da je naš največji uspeh v tem, da smo uspeli zbližati starše g šolo, da smo uspeli privabiti na roditeljske sestanke več ljudi, kot smo si to kdajkoli obetali...«
• Res, to zadnje, da se starši vseboij in bolj zanimajo za vzgojo svojih otrok, za .njihovo učenje v šali to je največji uspeh ravenskega šolskega odbora. Prve dni aprila. je šolski odbor sklical roditeljski sestanek. Sredi popoldneva je prišlo v gimnazijo okoli 400 ljudi, delavcev, delavk, uslužbencev,
, kmetov', prišli so očetje In matere, da se pomenijo s prof e-, sorji, kaj je dobro in kaj slabo. Uro in pol so razglabljali, kakšen naj bo odnos doma do šote in šole dodoma. Uro in pol so »e pomenkovali o vplivih. slabih filmov na mladino. Nekatere matere so zahtevale, da mladino ne bi smeli pušča-
pomagajo vzgojiteljem pri vzgoji otrok, komisija naj - bi svetovala profesorjem razne oblike dela z mladino, potlej ko ti zapustijo šolske klopi, profesorji naj bi privabljali mladino v razne krožke 'n podobno.«
Reči velja, da jie šolski odbor že doslej obravnaval del teh nalog. Kar preberimo si nekaj misli iz dosedanjih razprav:
»Profesorski zbor naj več deluje z mladino. V svoj krog ■naj privablja tudi pionirje in se z njimi druži v raznih krožkih ...
. Tudi za starejše ljudi pripravimo debatne krožke. Reforma šolstva ni vseodločujo-ča, če ne borno znali peskati pravih oblik ..,
Najbolje reformirani šolski sistem, zidanje novih šol obilica potrebnih učil, vse to bo zastonj, če bo med šolo in starši pregiraja...
Za umsko vzgojo otrok sta odgovorna šola in družina ...
Primere, da ge starši ne brigajo za svoje otroke, primere.
Skrbi in dela ni moč meriti, na vatle, ne tehtati z utežmi, zato tudi ni moč do potankosti oceniti vse požrtvovalnosti
daj dijaki, čez leta profesorji, inženirji, tehniki in zdravniki, ki bodo ostali na Ravnah, odšli v Mežico ali v druge kraje naše domovine, se bodo toplo
Idolžnost slehernega člana je, aktivno sodelovati pri pre-osnpvi naše šole...«
Še in še bi lahko naštevali, kaj vse so razglabljali . člani šolskega odbora na neštetih sestankih. Ni jim bilo žal časa, pa čeprav so prišli utrujeni iz tovarne, so sedeli na sejah in razglabljali, kaj je slabega v šoli, kaj slabega doma, razmišljali in predlagali, kako vzgajati mladino, da gj bo nakopičila čimveč znanja.
.Šolski odbor je lahko usmeril svoje delo tako, ker je osnovat komisije z» posamezna vprašanja; gospodarsko, ki se ukvarja s proračunom šole z gospodarjenjem zgradb in zemljišč, z nabavo raznih potrebščin ; socialno - ekonomsko, ki skrbi za delo šolske kuhinje’ kjer dobe revni dijaki kosilo zastonj in malico za majhen denar; komisijo za štipendije, ki skrbi za dotok štipendij, razpravlja, kdo naj jih dobi.
Komisije so obravnavale na mnogih sejah vprašanja, ki spadajo v njihovo področje.
Člani komisij so prišli na sejo šolskega odbora s predlogi in odbor kot celota se ni ukvarjal z malenkostmi.
Šolski odbor je večkrat razpravljal o socialnem sestavu višje gimnazije. Ugotavljal je, da je v višji gimnaziji kaj malo delavskih otrok. Otroci iz delavskih družin, iz oddaljenih krajev, kot so Strojna.
Ojstrica, Libeliče, Javorja, Kopriva so opusteli šolanje, ker starš; zanje niso mogli skrbeti, ■ Odboru je. bilo žal, da veliko, nadarjenih fantov in deklet opušča šolanje zavoljo materialnih težav. Potrkali so na vrata okraja. na Svetu za prosveto in kulturo, pri ravenski Železarni. in zaprosili za štipendije. Dobili so jih. Ravenska Železarna je dodelila deset štipendij,. nekaj okraj in drugi.
Profesorji in členi šolskega od- uporabljali vseh tistih profesor-bora so potlej tehtati, kdo se jev m pianov šolskega odbora,
vo poslopje, prostorno, v gradu naj bo knjižnica, v stranskih prostorih delavski muzej o , gozdarstvu, rudarstvu, žele-
profesorjev' m članov šolskega zarstvu in lesnem gospodarstvu odbora. Fantje in dekleta, se- Mežiške doline.
Besedo so držali. Precej nedelj so delali v železarni in zaslužek poklonili — za novo gimnazijo. Dela so se lotili vsi — mladi in stari, profesorji,
Je nastal nov velikan socialistične graditve.«
Tako govorimo, pišemo in to je tudi res.
Vendar povsod tam kjer je
ločevati pregreje brezbrižnosti. Šote naj ve, kako živi otrok doma, in starši, kako se uči otrok v šoli.
Tako. vidite, sem r&zglab-zgrajeno nekaj velikega, kjer ljal potlej, ko sem prebral aa-
Vaako Jutro zarana prihajajo možje in fantje v tovarno in kujejo, stružijo... Pogostokrat z delom za trenutek postanejo in se spomnijo na šoto in otroke, na šoto, ki si obeta od njih pomoči, vedre, preudarne besede, nasveta ...
najbolj pridno uči v šoli, ne samo v ravenskih, tudi v drugih nižjih gimnazijah, tehtali so, kdo je štipendije najbolj potreben, mu jo dodelili in. tako omogočili šolanje marsikateremu. fantu in dekletp.
Pred dvema letoma, ko so obravnavali na seji šolskega odbore uspehe v prvem pollptju-so odborniki ugotovili, da bo dobršen' del učencev in dijakov imel popravne izpite. Predlagali so profesorskemu zboru, naj ob zaključku leta priredi tritedenske tečaje za dijake, Id imajo popravne izpite in jim tako pomaga pri učenju. Profesorski zbor je predlog šal-
iti so storili vse, kar je bilo moč storiti, da bi jih vzgojili V čim boljše delavce. Z zadovoljstvom se bodo spominjali njihovega dela in prav gotovo bodo tudi sami v šolah in podjetjih, kjerkoli peč bodo, s prav tako požrtvovalnostjo skrbeli za vzgojo otrok...
Ra-venski fužinarji so že zdavnaj spoznali, da je prema-les če imaš samo pridne roke. Za dobro upravljanje, za gospodarjenje podjetja, je potrebno obilo znanja. Zato so skleniti: pri nas v Ravnah moramo osnovati gimnazijo. Zasedali so
O, prešerna mladost! Nič skrbi, samo smeh in veselje pozna..,
skegg odbora usvojili. In res, ob ravenski železarji in sklenili
je nekaj novega, je življenja pestro in se dogaja marsikaj.
Ravne so mesto delavcev, v Ravnah stoji gimnazija, ki so jo zgradili delavci, m vendar se dogodi, da je v višjih razredih malo — premalo — delavskih otrok, da precej delavskih otrok še nižjih razredov ne dokonča.
Ravne so mesto delavcev -železarjev. Teda kaj iščejo tu čikaški gangsterji, teksaški kavboji in zločinci iz newyor-škega podzemlja? Pogostokrat, prepogostokrat zaidejo sem in z razpetih filmskih platen vplivajo na mladino.
Na cesti,, v gostinskih lokalih slišiš kletvico, grdo besedo, pa čeprav so blizu otroci, ki se poizkušajo včasih s slabimi navadami in besedami ki so jih slišal; od starejših »posrzpeti« mednje. Marsikdo na to pozabi, preklinja ...
Povsod tam, kjer je zgrajeno nekaj velikega, k.idr je nekaj novega, je življenje pestro in se dogaja marsikaj... Slabo in dobro, lepo m grdo ...
No. da se bomo razumeli. Na Ravnah je veliko lepega, dobrega in zdravega. Razumljivo Pa je tudi. da vse tisto staro ni preživelo svojega časa' J5 je še marsikaj slabega. Ravne'dajejo vse od sebe: de-lo mi znoj, moč, sebe same brez hnrrfrileka. Toda nekaj tistega, k r ie slabo, m nekaj tistega, ar io staro, grdo in se še ni pre-
piffke o dedu .šolskega odbora od njegove izvotitve do danes, ko sem se poslovil od članov šolskega odbora, potem ko sem se z njimi pomeml o uspehih in slabostih odbora, in še potlej, ko šeni se z očeti im materami pomenkoval o Mi, življenju in šolskem odboru.
Avgusta Razgorške - Petra so dolgo iskati Dejali so,* da je na bolniškem dbpustu. Prišel je čez čas, močan in zastaven. na videz prav nič bolan. Toda v tovarni pri delu. se je prehladil, nakopal si je bolezen, v pljučih ga je zbadalo, zdravil se je in se še zdravi. Vendar kar gori za gimnazijo. Pred tremi leti so mu zaupali mesto predsednika v šolskem odboru. Zaupanje je upravičil Upravičil ga. je tako, da so ga letos znova izvolili za predsednika.
»Pfo*im te, pojasni mi, kako 1e deloval vaš šolski odbor in kaj ste si začrtali za svojo osnovno nalogo?«
Nekoliko je pomislil, potlej pa delal:
»Takrat ko so nas volivci izvolili: za člane šolskega odbora, smo bili še brez izkušenj. Nalog pa je bilo jetiko — preveč. Na prvi seji decembra meseca pred tremi leti smo sklemli. da se bo šolski odbor ukvarjal z gospodarskimi vprašanji gimnazije, posebno skrb
ti v kino, da bi morali pred kino dvorano postaviti ‘miličnika, ki bi odganjal otroke. Drugi pa so menili, da bi to bilo napak, saj vendar živimo v dvajsetem stoletju, ko trka televizija na naša vrata.
Da, t.o bi bilo napak. V pomenku z ravnateljem ravenske gimnazije, dr. Francetom Sušnikom in predsednikom šolskega odbora Avgustom Razgorškom je vznikla drugačna misel. Bolje bi bilo, sto menila, otroka opozarjati, kaj je v tem ali onem slabem filmu sla- • bega, učiti otroka, da bo znal ločiti slabo od dobrega, pleve od zrna.
To bo eno od področij dela novoosnovane komisije šolskega odbora, komisije za izven-šolsko delo z mladino. Dosedanji šolski odbor je imel kulturno komisijo. »Toda«, je menil tovariš Razgoršek, »zdi se nam, da ta ni opravila svoje naloge, da je bil njen program preozek. Nekateri Vo predlagali, da bi osnovali politično -ideološko komisijo. Ne vem če bi bilo to prav, saj bi potlej vso politiko, da tako rečem, prevzela nase komisija, prevzela bi nase tisto delo, ki ga mora opravljati šolski odbor kot celota. Sicer pa ne gre za ime. Gre za vsebino dela. In vsebina dete te komisije n-aj ho. razglabljati kako dela mladinska organizacije na šoli, kako zainteresirati starše da
ki s® hudi, naj bi obravnavali na množičnih sestankih Socialistične zveze in drugih organizacij. Odbor naj pokliče takšne starše k sebi. se z njimi pomeni in jih opozori na napake ...
Dolžnost odbora je, prenesti te misli na vse organizacije,
zaključku šolskega leta so prihajali posamezni dijaki na dopolnilne ' tritedenske tečaje. Prihajali so lani in prihajali bodo letos. Na videz v kratkem času so usodi predelati snov in večina. dSjakov, ki. je rmela poprasme izpite, je te uspešno oprav-: te.
za popravilo graščine, kjer bomo imeli popolno gimnazijo, pol drug milijon dinarjev. Namenjena bo delavstvu.
Leta *o mineval a ih fe vseh krajev se je zgrin j alo več, in več otrok. Gimnazijski prostori v stari graščini so bili vse pretesni. Zato so ravenski že-lezarji znova računali in zno-' \*a sklenili: zgradili bomo no-
Vi ne delate samo zase
»Ob tem slavnem dnevu — prvem maju — tradicionalnem delavskem prazniku, vam, jugoslovanski tovariši, z iskrenim veseljem pošiljam ta svoj bratski pozdrav.
Tudi meni je, • kakor ostalim belgijskim tovarišem, ki so me spremljali,' ostal lanskoletni obisk v vaši domovini v svetlem spominu. Kakor oni sem tudi jaz prinesel s seboj veliko najboljših vtisov in mnogo vprašanj za premišljevanje, o katerih še sedaj razmišljam, kadar mislim o vprašanjih miru in socializma.
To ni trenutek, ob katerem bi morali izmeriti pot, ki ste jo prešli, ocenit: delo. ki ste ga opravili, a).; naštevati težave, ki jih še boste morali prebresti, in novosti, katerim še niste uspeli dati dokončpo obliko. Važno je vedeti, da ste usmerili krmite v pravo smer. Važno je vedeti, da se lahko. upravičeno nadejate, da boste ob koncu teh edikte naporov, ki jih hrabro prenašate, dosegli nekega dne tiste velike cilje, ki ste si jih zadali: neodvisnost ob iskrenem snete :n-vanju s svobodoljubnim; narodi, varnost v miru, osvobojenje vsakega suženjstva in iz-
gradnjo potrebnih temeljev ea razvoj socialističnega napredka.
Čutim, da ste v vsem tem na dobri poti. ■ Prepričan sem. da je vam potrebno samo, da zdržite v svojih naporih, da izgradite napredimo tehniko,, da demokratizirate vaše delo v skladu z njegovim utrjevanjem, da gojite dobre odnose med narodi, predvsem pa, da varujete vašo enotnost, vašo revolucionarno moč in predanost stvari ljudstva.
Videl sem vas pri delu, jugoslovanski tovariši. in zato vam želim mnogo uspehov v vaših smelih naporih . ..
Iskreno vam pravim, jugoslovanski tovariši: vi ne delate samo zase. to. kar ste vi napravili za osvoboditev Jugoslavije, je obenem odločilni prispevek za osvoboditev sveta.
Naj. vas spremljajo mote- najboljše želje. Mi proslavljamo ta prvi maj daleč narazen, vsak v gvpii domovini, toda kljub daljavi nas tesno združuje velika misel in velik up.«
Iz prvomajskega pozdrava, ki ga 1e leta 1953 ' poslal jugoslovanskemu ljudstvu Max Buset. predsednik Socialistične stranke Belgije
delavci, uslužbenci in mladinci. Trojne počitnice je ostala mladina na gradilišču in v poznih jesenskih dneh, ko je delo zaostalo, so mladinci betonirali in kopali v mrazu, ponoči ob reflektorjih. S krvavimi žulji na rokah so vozili samokolnice, gradil; so svojo g.m-nazijo.
Pred tremi leti so se. pred novim gimnazijskim poslopjem zgrnili železarji, rudarji, gozdarji in kmetje iz Mežiške doline. Prišli • so na otvoritev gimnazije. Sredi košatih macesnov in kostanjev je stalo svetlikajoče se veličastno novo poslopje in na njem vzidana bronasta plošča z napisom:
»To gimnazijo je postavilo delovno ljudstvo za spomin padlim za svobodo, mladim rodovom za rast socialistične domovine. svetilnik kulture Slovenski Koroški.«
Štiri sto ljudi' je prišlo na zadnji roditeljski sestanek. T<* n: bilo prvič in ne poslednjič. Zelezarjj so prihajali r>a roditeljski sestanek in prihajali bodo, zakaj v gimnaziji samorastnikov, kakor, jo imenujejo, se vzgaja delavski rod. In če potrebuje gimnazija" pomoči, se obme na delavce. Nikdar zastonj. »Gimnazija je naša in treba ji je pomagati,« poreko in prispevajo za njen razvoj kolikor največ morejo.
Vsako jutro prihajajo zarana delavski otroci, nekateri peš, drugi z vlaki. Prihajajo izpod Ojstrice. Koprivne, iz Mežiške in Dravske doline, ’> Kotelj, izpod Uršlje gore v našo šolo pod Uršljo goro. Prihajajo, da se ranče, kar bodo potrebovali m jutrišnji dan.
Vsako jutro zarana prihajajo ' fantje in fnožie v ravensko železarno. kujejo, stružijo. . In. včasih med delom pomislijo na gimnazijo, na svoje otroke, svojih tovarišev otroke, na roditeljski sestanek, =e,je delavskega sveta, sestanek šolskega odbora ...
Peter Dornik >
o fve&tetnu
Ameriški film se je v nasprotju z evropskim, ki se je zelo dolgo oklepal literature in ee posebno gledališče, zelo nagic odločil za akcijske, in avanturistične filme. In med terni se je .rodila- svojevrstna filmska zvrst, ki jo imenujemo western, a o katferi le redko vemo, da je to dejansko v svojih začetkih in vrhovih edina čista nacionalna zvrst ameriškega filma, kajti dejanje teh filmov je zajeto iz časov naseljevanja in osvajanja Daljnega zahoda (Oregona, Arizone, Nove Mehike, Teksasa). Western je zajemal v glavnem v svojih začetkih tematiko iz posebne ameriške literature, za katero so najbolj poznana imena Žane Grey, Peter B. Kyne. Bret Harte. in Clarence Mulford, a hkrati s temi literarnimi podlagami je bil vestern tisti, ki je oblikoval v svojih začetkih popolnoma nove, svojevrstne, tipično ameriške junake, kakor so bili Buffalo-Bill, Rio-Jim, Broncho-Billy in Hopalong Cassidy. Družba Bison je v kalifornijskem kraju Edendale pred več kot 50 leti v nekaj mesecih ustvarila kar petinosemdeset filmov te zvrsti, katere je režiral Charles K. French. A prve kavboje filmskega platna je oblikovala družba Art Acord. Toja vestern je v svojih prvih začetkih bil samo akcija zaradi alčcije. Prave osnove mu je položil šele Thomas H. Inče, ki je -našel v Williamu S. Hartu idealnega junaka vesterna. Sele v Incejevih filmih, kakor so »Volkovi«, »Mož svetlih oči« in »Njegovo poslednje poslanstvo«, je vestern dobil nadih nacionalnega filma, kjer je bila akcija podrejena misli. In kmalu so se prvim junakom vesterna, katerim vsem ne vemo' niti imena, -pridružili novi, zelo znani Tom Mix, Fred Thomson, Buck Jones,
Razen zlagane romantične zgodbe so uporabili producenti še Elvisa Presleya, ki s svojim zmedenim petjem poneumlja ameriško mlatimo', v vesternu »Ljubi me nežno«. Zn jim je igrala Debra Paget.
ICen Maynard. Harry Carey, Takima Canutt, Jack Holt, Gary Cooper, George 0’Brien in drugi. In če se je začelo obdobje <pravega vesterna dejansko z Incejem, potem je ta zvrst našla svojevrstnega in mojstrskega oblikovalca v Ircu Johnu Fordu, ki je svoj filmski debut doživel ravno ob vesternu (Železni konj) in ustvaril prve umetniško zelo pomembne vrhove te zvrsti s filmi »Poštna -kočija«, »Fort-Apache«, »Rio Grande« itd. Tik pred drugo svetovno vojno je >vestern doživel že tisto stopnjo umetniškega vzpona, ki je dosegla po Wy!erjevem »Zahodnjaku«, Fritza Langa »Povratku Franka Jamesa«, Michaela Curtiza »Poti v Santa Fe«, Kinga Vidorja »Velikem prehodu« in Johna Forda »Poti Mohavkov« svoj nesporni umetniški vrh v Freda Zienemana »Točno opoldne«, ki sta se mu še pridružila dva wes-ter_
- na Anthonyja Manna »Daljna dežela« _ in »Mož iz Laramija«.
To ji čisto na kratko zarisana pot zgodovinskega razvoja vesterna, filmske zvrsti, ki je v svojih vrhovih in začetkih pomenila zanimivo manifestacijo ameriškega nacionalne- . ga filma, v končnih konsekvencah pa zvrst, ki sc jo izpretnenili ameriški filmski industrije! v serijsko -produkcijo in jo ponižali na raven šablonskega, navadno tretjerazrednega filmskega »pif-pafa*. Samo nekaj številk bi, rad navedel , v ilustracijo te trditve o produkciji vesternov v zadnjih letih. Na celotno ameriško filmsko proizvodnjo je od. padlo 1946. leta 89 (24"/»), 1950. leta 99 (38''«) in v. letih 1951—1952 105 (21’/«) vesternov. Če bi jih ra‘zdelili v tri ^atžgorije, kjer pomeni prva visokekvalitetna umetniška dela. druga pomembnejše vesterne in tretja navadno serijsko proizvodnjo, v ksfferi posnamejo takšen vestern v nekaj dneh (!>, bi dokih za nnsamezna leta takšnole sliko:
ŽIVEL PRVI MAJI
1. MAJ 1957 % ST. 18—19.
Leto Skupno Serija ! Serija 2 Serija 3
1946	39	1	7	81
1950	99	1	30	68
1951—1952	105	1	'	36	63
Padec tretjerazrednih, serijskih in umetniško brezpomembnih vesternov in porast pomembnejših vesternov v zadnjih letih gre pa račun televizije, ki je odločno odklonila serijsko proizvodnjo in raje predvajala v svojih oddajah klasične, stare vesterne, kakor pa blago, ki naj bi ob najmanjših stroških .prinašalo Kollywoodskim producentom čimvečje dobičke. Tako jo televizija posredno vplivala vsaj malo na raven te filmske zvrsti.
Odgovoriti si moramo še v. teh kratkih zapiskih o vesternu na zelo važno vprašanje: kaj mislimo o - vesternu mi in kakšen odnos naj do .njega zavzamemo. Odgovor na to vprašanje je pomemben predvsem zaradi tega. ker bi ne bilo- težko dokazati, da- sestavljajo sorazmerno visok odstotek našega rednega kinematografskega repertoarja ravno tretjerazredni vesterni. 1
Western lahko imenujemo toliko časa v določenem smislu čisto nacionalno zvrst ameriškega filma, dokler objektivno slika čas. dogodke in ljudi, ki so nosilci dejanja in zgodbe v takšnih filmih. Toda vestern je kmalu (kakor velik del njemu sorodne literature) postal neobjektiven, rasno nestrpen, zlagan. Pozab} ti ne smemo, da so, belci nasilno osvajali pokrajine, kjer so živeli do njihovega prihoda Indijanci. V tem osvajanju je bilo zelo mnogo, nestrpnosti, kruto-
Prizor Iz filma »Poštna postaja«
sti, nasilja in zločinov. Ni treba še posebej pripovedovati o iztrebljanju Indijancev, pa tudi o tem ne, da so najbolj pogosto belci grobo kršili pogodbe, ki so jih sklepali z Indijanci. V povojnem času je zelo malo vesternov, ki bi bili objektivni tako v vprašanjih odnosa do Indijancev kakor tudi dfl pojavov, ki jih je prinašalo na površje življenje med novimi priseljenci samimi. To je prvo, na kar moramo ob vesternu misliti. Drugo, enako važno vprašanje pa je celoten kompleks družbenih in karakternih problemov, ki jih vsebuje obdobje naseljevanja novih pokrajin in ostala obdobja, ki so našla svoj odmev in izraz v vesternih. Večina vesternov, posebno pa tretjerazrednih," so ali enostavno prešli te probleme ali pa so o njih govorili in govorijo želo pristransko, zlagano. Tako so se večinoma vesterni iz-premenili ali v opevanje nasilja in brutalnosti ali v slavospev policiji ali pa v sladkobne, sentimentalne ljubezenske romance.
Odnos do vestetna nam narekuje, sama tematika in nje umetniška obdelava., Ce imamo pred seboj umetniško pomembno in te-matično objektivno delo, bomo brez dvoma pozdravili na naših platnih z veseljem vestem. Spomnim naj samo na film »Točno opoldne«, ki je med zadnjim; v tej zvrsti najlepše pokazali kakšno umetniško raven lahko, doseže vestern. Seveda pa odklanjamo in se bomo borili proti zlaganim tretjerazrednim vesternom, ki jih ne moremo imenovati niti zabava, kaj šele razvedrilo, temveč jih lahko označimo samo" za zelo škodljive filme. Prav nesmiselno bi bilo odklanjati vesterne kot filmsko zvrst in trditi, da, so vsi vesterni škodljivi. Res pa je — skromna statistika, ki sem jo omenil malo prej — da je 'dobrih ali pa vsaj povprečnih in še sprejemljivih vesternov zelo malo. O filmu moramo namreč vedeti, da nas mora dvigati, nam širiti obzorje in nam, oblikovati zdrav odnos in okus za film, tudi tedaj, kadar gremo v kino zato, da se razvedrimo in zabavamo. Rpedvsem pa se kaže odločno in z vsemi močmi upreti najslabši zvrsti vesterna, to je tisti, ki opeva in vsiljuje nasilje, brutalnost, neznačajnost, pa četudi se to zgodi pogosto v zelo prebrisanih in skrbno preštudiranih oblikah. Kolikor bolj odločno bomo zavzemali takšno stališče prav do teh serijskih vesternov, kj jih je po naših kinematografih. žal, še vedno preveč, tembolj zanesljivo lahko računamo, da bodo slej ko prej vendarle izginili iz našega repertoarja.
Vitko Musek
*
E
E
i
II
p
II
!!
m
m
II
E
E
«'
*
8
E
1
1
m
p
m
BI
i
m
8
1
II
§§
tp
II
m
1
E
1'
I
si
I
p
$
I
I
1'
1
8$
«
1
1
v
I
I!
|š
p
Ȥ
a
m
*
s
I
#
1
S
Jaz,
Ion Ciura,
■ rudar iz romunskih gora, sem stradal,
devet tednov brez dela v omotice padal.
Zdaj se poslavljam, iz vašega sveta se odpravljam.
Stisnil sem pest
in iz dinamita si gnetem zdaj
svoj zadnji grižljaj...
Jutri ne bo več po hišah prosjačil, ne bo si z ostanki želodca več tlačil lori Ciura, rudar...
Jutri se bodo za vedno zaprle njegove of' usta in skrbi...
Usodi dam se brez pritožbe streti.
Kakor kamen pred njo stojim
Z: želodcem svojim -- o, kako grize ta pes prekleti
sem miren in pripravljen, da v zrak zletim.
KAREL DEfeTO VNIK-KA JUH:
Ro tisoč letih
Let tisoč in ne samo tisoč, dva tisoč, še delj in delj smo hlepeli, hlastali po tebi, ti leto poslednjih računov in prvih sadov.
Ti, ki so v srcih te sužnji nosili,
ti, ki tlačani so zate se bili
in ki o tebi smo vsako jesen govorili,
vsako jesen, ko svet je bil prav tak
ko grobišče, 9
takrat smo si mislili:
kmalu nas sreča in pomlad obišče!
To leto bo naše in naša bo letos pomlad, prišla bo tako, kot prišla je enkrat, a vendar drugače.
O — s cvetjem, a s puško na rami, letos bo v boju prišla in s- kosami,
s katerimi bomo plevel pokosili, < z rokami prišla bo, ki z njimi iz kamenja bomo gradili, iz kamenja tega sveta, ki letos ga bomo zrušili.
Zato bo to leto le naše in naša bo letos pomlad!
FERDINAND FREILIGRADTH:
Kurjač na ladji
V : V '
O kralj, H si še mnogo manj kot Zevs, kot jaz sem kak titan! Ni mar goreči ta vulkan, ki si na njem, v oblast mi dan?
Na meni je: — en sunek moj in hkrati en zamah pesti in truši, glej, se zgradba vsa, ki ji stojiš na čelu ti!
Tla počijo in bruhne žar in s treskom te požene■ v noč.
Mi pa v svetlobo vstanemo iz groba, ognju kljubujoč. Prekujemo mi, mlada moč, državo, staro to trhljad, ki po nemilosti bogov doslej smo še proletariat! —
Potem vriskaje pojdem v svet! Na ramah s pleči silnimi kot novi sveti Krištof bom ponesel Krista novih dni.
Orjak sem, ki ne kloni k tlom! Do konca zmagovitega po meni se zveličar-Duh čez časov tok ponesti da.
CENE VIPOTNIK:
Pesem svitanja
Zbežite sence, vzidi čisti dan!
Kdor si po tihih gozdih zakopan, komur zgubljeni prah v vesoljstvu plava kdor v ječah padel si od črnih ran, glej, iz noči življenje vzplapolava.
Kdor si koval iz muke Srečni čas,
ko so plameni* siknili ngd nas,
kdor si snetje pogumno izžgal povsodi,
. oplaknil v vroči luči svoj obraz, po zemlji naj visoka pesem hodi!
Naj svobodo ljudi, naj čast, poštenja naj radostne pravice žuborenje, privablja iz temin pojoča dlan: kar je velikega, rodi trpljenje, zbežite sence, vzidi čisti dan.
MAKSIM GORKI :
Pesem
o hudourniku
Nad gladino morsko veter zgrinja temne, črne oblake.
Med oblaki in'gladino leta drzni Hudournik, *. blisku črnemu podotgert.
Zdaj perot pomoči v. vodo, zdaj ko strela švigne k nebu, in kriči — in radost čutiš v drznem kriku drzne ptice.
V	kriku tem je sla po burji! Silo srda, žar strasti.
frc vero v zmago slišijo oblaki v drznem kriku drzne ptice. Utve se boje nevihte, plaho begajo nad morjem; rade bi na dno pod morje skrile strah svoj pred nevihto In ponirki se bojijo — njini, ponirkom, je neznana slast življenjske trde borbe; plahi se boje grmenja.
Bedasti pingvin plačljivo skriva tolsti trup med skale. Le ponosni Hudournik drzno in svobodno leta nad razpenjeno gladino!
Vse bolj črni se vse niže spuščajo oblaki k morju, s hrumom ženejo valovi kvišku strelam se nasproti. Grom bobni. Ječe valovi v peni srda, v boju z vetrom. ...Veter zgrabi s trdo silo šop valov in ves togoten trešči v breg jih ob pečine; biserni slapovi v, hipu razbijo se v prah in .roso. Hudournik leta s krikom, blisku črnemu podoben, skoz oblake črne šviga, s krilom se valov dotika. Kakor demon leta v zraku, črni. demon hude ure, in krohoče se in joče.
To oblakom se krohoče in od radosti se joče! Tankoslušni demon v gromu sliši trudno onemoglost, svest si je, da vsi oblaki ne zakrijejo nam sonca.
Veter tuli... Grom udarja...
V	sinjih plamenih žarijo jate oblakov nad gladino. Morje strele vse prestreza ter ugaša jih v valovih.
Kot ognjene kače v morje švigajo odsevi bliskov
in izginjajo, z gladine.
—	Hej nevihta! Kmalu, kmalt zadivjalo bo neurje!
To pogumni Hudournik drzno in ponosno leta nad rjovečim, divjim morjem; to kriči ta prerok zmage:
—	Naj le zagrmi neurje!
Piti 111 mli
PRVI MAJ 19IB V BERLICTO
»Dol z vojno, dol z vlado!«
»Ob osmih z j utrl se je zbrala množica delavcev, skoro deset tisoč, »g trgu, ki ga je že mnogo prt-j zasedla policija. Med demonstranti sta bila tudi Karel ■ Liebknecht (v uniformi vojaka delovnega bataljona) in Roza Luxemburg, ' ki so ju z vseh strani živahno pozdravljali. Tedaj je zadonel LietH knechtbv glas: »Dol z vojno! Dol z vlado!« Policaji so takoj prodrli k njemu in ga iztrgali množite. Roza se je vrgla mednje, da bi osvobodila Karla,
Značilen prizor iz serijskega vesterna z junakom takšnih filmov Jeffom CharAllerjem
toda potisnili so jo nazaj. Množica. ki je bila zelo razburjena, je skušala zavarovat; Karla, policijska konjenica pa ji’ je zastavila pot. Se dve uri po Lieb-knechtovi aretaciji je množica valovila na trgih Ut na .bližnjih ulicah v stalnih spopadih s policijo. To je bilo prvič, da se je na ulicah prestolnice pojavil odpor prot; vojni. Led je bil prebit.«
(Iz knjige »Roza Luxemf>urg, »Rad«, 1954)
PRVI MAJ 1906 V FRANCIJ)
V znamenju boj^v in zmag
Septembra 1904. leta je sedim kongres Generalne konfederac-je dela Francije zahteval, naj 's prvim majem TPOfi uvedej0 v Franciji'osemurn; delovni dan.
Francoski sindikalni voditelji so poldrugo leto pripravljali 'prvomajsko proslavo 1906. leta, na katero bo francosko delavsko gibanje lahko- še dolgo upravičeno ponosno. V Parizu se je proslava začela z aretacijami. Ob devetih dopoldne se je mesto siDremenilo v vojaško taborišče. Delavci- pa so le zboirovali. Popoldne je' bil ves Pariz na ulicah. Vojaki in policaji so hoteli razgnati množico, delavci pa so postavili barikade. Tega dne so samo v Parizu zaprli nad 800 delavcev.
Drugega maja je v Parizu stavkalp 150.000 delavcev, v okolici 'mesta pa še 50.000. Stavkali so tudi delavci v Bordeauxu, Nizzi m drugih mestih. V demonstracijah in stavkah je sodelovalo tak0 veliko delavčev, da so bili presenečeni celo delavski voditelji. Buržoazija je morala popustiti Že julija je parlament sprejel zakon 0 letnih dopustih, vlada pa se je zavzela za skrajšanje delovnega časa, zvišanje mezd in zboljšanje da» lovnih pogojev.

'L MAJ 1957
ST. 16—18
ŽIVEL PRV! MAJI
»DELAVSKA ENOTNOST.
S
m
s
IVAN CANKAR:
POMLAD
Cez bore, Bez hoje, od tihega Krasa, od morja šti-Sti burja, plane v ravan, fcostane, vztrepeče, osupla In otolažena ob toliki lepoti. qya kakor nevesta »e sveti na holmu sveta Trojicst razgleduje se po sončni ravni, p« tihem, Sanjajočem močvirju, do taiostne gore ln do Kritna. Zamolkla pesem kakor vzdih iz globoke zemlje, od visokega neba, pretres^ jasno tišino; na žalostni gori je zapel veliki zvon. Pod pesm:.jo> nad ravnino trepetajočo, se lesketajo vasi, ugašajo in se vžigajo v čisti beloti: blešči se jim pod mladim soncem, kakor ob prostranem jezeru leže bele, tihe; a iz jezera, v tišini sanjajočega, se vzdigajo samotni otoki, nizke, g slamo krite kolibe, gruče brez i6 vrb in visokih jagnjedi.
Onkraj cesarske ceste spi Močilnik v globoki kotanji, v večni senci. Kdo izmed vas je videl Sločil-nik in ne sanja o njem vsako noč? Izpod skale, Višje kakor svetega Pavla zvonik, šumi črna voda; zasumi in takoj utihne, pogrezne se globoko v strugo, skrije se pod vrbe In molči vsa temna ... Tihe steze se vljo ob vodi, pod drevjem, v senci; če se zasveti v temi sončni Žarek, ki je bil izgubil pot med gostim drevjem in grmičevjem ter Išče svobode, se zdi človeku, da vidi svetlo, belo sre-1eo-Tam na stezi, z belim peskom posuti, se zatajujejo koraki. Kaj bi se ne zatajevali. ko roma tam dvoje ljudi, tako tesno objetih, da bi človek od daleč ničesar ne razločil in bi se hudo razjezil, če bi spoznal to reč...
KAREL DESTOVNIK-KAJUH:
Pomladni sonet.
Ob starem mlinu blizu borov nizkih ni vet vetrov in rož ledenih, zametov ni in stez sneženih, izginil led s koles je mlinskih.
Od mlina blatna pot v dolino vodi, nad njo se bele breze pno v nebo, ob brezah belih reže plug zemljo, za plugom kmet v razoru hodi.
Samoten, tih poslušam. vetra melodijo, harmonik glas je čuti vmes, voda pomladnih slišim simfonijo
in p mislih zrem brezmejnih r%k sinjina,, ki bodo kmalu čez in čez preplule zdanjih dni temnino.
s>
Pesem.
Morda je v zraku: žarki sutiozlati so svet prepredli, da kot cvet je prašen, morda je v vetru; nor in samopaien kot ponočnjak po cestah kolovrati,
Morda v nas vseh je: vsak dan lepše niti spleto od srca k srcu vezunino; morda Skipelo v meni je žlahtnikh saj nekaj ih to moram dati piti: —
oj, sredi vsega spet aačiil srce sem, kako uthari z drznimi udari mi kri in v žilah varno jo krmari in zraven pesem poje, pravo postni.
gd-%-
SREČKO K-OSOVBL! ' y'
Proti zapadu
Srebrne
prihaja pomlad.
Nad črnim predmestjem prgpori sinji, svileni.
Rštbdi so ge stekleni oboki megla.
K a črnih poljih ni več sneg«.
O, kej sem. ti pisal . takrat?
g!
e
l
e
I
1
e
p
m
p
te
i
*
MATEJ BOR:
Pomlad
Zelena burja in pomlad bučeča, kaj hočeta z menoj? O, danes čs,...,
ko mi ne da miru samotna sreča,
vzemite me s seboj — kam? Daleč v kraj.
Pijan od vajinih vonjav in godbe tja v reso legel bt in šepetal nekomu, ki ga ljubim, sinje zgodbe o srcu,' ki sem soncu ga prodal.
In kaj mi sonce za plačilo daje?
Vse mi je dalo: zemljo in nebo.
In njo mi dalo je, Iti mi smehljaje r zeleni burji segla je v roko.
FRANCE KOSMAČ:
Iz pesmi
mladih graditeljev
Mi otroci smo svobode, mi osvajamo s strastjo trde skale; divje vode, pusto zemljo in nebo.
Kje ovire. so, težave, kje so temne sile zla, da ljudi svobode prave bi pritisnile ob tla?l
Ni nad nami gospodarja ki bi tilnik nam krivil.
Ni ga takšnega' viharja; da bi sonce nam zakril.
Sled tlačanstva in trpljenja gine kot oddaljen zvok v pesmi novega 'življenja, v pesmi močnih src in rok.
10
m
m
i
*
*.
i
§j
I
§r
p
I
8
i«
p
s
m
I
i
S ■ #1
v
i
s
1
p
e
m
1
p
1
I
m
Manica pripravlja s kmetom Francetom pobeg ilegalca iz mesta. (Prizor iz filma
»Trenutki odločitve«)
Ali imamo res že dovolj
i
e
m
š#
I!
I
I
Okrog naše filmske proizvodnje je že nekaj iet velik trušč. Oglašajo s? zadovo-ljneži m nezadovoljneži, razpravljajo o temah, kadrih in denarju. Zdaj je poteklo desetletje, odkar je prvi slovenski film ugledal beli dan. To je bil film »Na svoji zemlji«, .katerega smo bili vsi partizani zares veseli. Potem je bilo še nekaj partizanskih filmov, od katerih sta omembe vredna posebno »Trenutki odločitve« in »Dolina miru«. Ne nameravam vnovič razpravljati o kvalitetah in pomanjkljivosti vseh teh filmov, ker je bilo o teh rečeh že veliko napisanega, končno — in morda najbolj tehtno sodbo pa si je ustvarilo s^mo občinstvo.
Nas najbolj zanima odgovor na vprašanje v naslovu tega sestavka, dede tega slišimo kaj različna mišljenja. Neki krog ljudi pravi, da smo vojnih filmov že naveličani ln da je,treba poseči v sedanjost. Drugi bi še pristali na snov iz vojne in osvobodilne borbe, toda samo s pogojem, če bi takšni filmi obravnavali globoke človeške, moralne in psihološke probleme. Vojna in partizanska borba naj bi bili samo še okvir. Nekateri so ■se zagledali v uspehe italijanskega neorealiz-ma ter menijo, da ima smisel delati sgmo takšne filme, ki bi posegli v nerešene socialne probleme, na primer stanovanjski, ali pa v revščino v predmestnih barakah, usodo zanemarjenih otrok, pijančevanje. Pri tem pozabljajo, da je italijanski neorealizem kritika družbe in sistema, medtem ko so pri ngs vsa ta vprašanja le še nepremagana de-■ diščina preteklosti.
Mnogokrat smo že opozarjali na neprecenljivo zakladnico snovi in problemov, ki smo jih doživeli v osvobodilni borbi. Vsa prejšnja naša zgodovina se nam zdi revna v primeri s' tem, kar se je zgodilo med leti 1941 in 1945. Kje najti narodne junake v prejšnjih stoletjih, kj bi se lahko kosali a partizanskimi? Posegali smo nazaj v dobo kmečkih puntov in še dalje do Sama in Cr-tomira, toda to vse je že tako daleč. Oddaljena romantika, ki nas s svojo neposrednostjo ne more več ogreti.
Doba osvobodilne borbe je danes že živo pred nami, saj smo jo doživljali in v njej sodelovali. Toda za nami prihgja nov rod, kateremu bo' treba to našo veliko dediščino izročiti pristno in nepopačeno. Pusti in nepopolni šolski učbeniki lahko dajo samo bledo predstavo.
Povesti, romani, ki bodo z veliko umetniško močjo posegli v to dojoo, bodo bodočim rodovom' lahko približali dobo našega partizanstva in revolucije. Prepričani smo, da bomo- prej ali slej1 dobili takšna literar-z na dela. ki bodo prevzela bralce. Do sedaj smo glede tega še zelo revni. Drugi način — v naš; dobi še bolj učinkovit — pa so filmi. Knjige pridejo v roke tisočem, medtem ko film zajame velike - množice ter jim lahko najbolj »neposredno približa vsako zgodbo, problem se pokaže kakor na dlani ter na postavljena vpiešanja tudi neposredno odgovarja. Tako v mnogočem oblikuje miselnost množic, in to lahko v dobrem ali slabem smislu.
PRVI MAJ 1909 V SRBIJI
Proslavljali so tudi kmetje
Naš stari tovariš’ Cvetko Pavlovič nam poroča: »Mi smo tudi to leto kakior lani ta predlanskim proslavili prvi' maj — Praznik dela. Toda tokrat je bila demonstracija mnogo . bolj resna in zajela je širši krog ljudi. Iz sosednje vasi Kalište je prišlo k nam 20 tovarišev; prišli so v povorki z zastavo n« čelu in se pridružili našemu izletu do samostanskih gozdov. Po revolucionarnih' govorih smo odšli v Kalište. Tam so nas kmetje sprejeli z velikimi simpatijami in pozorno so poslušati naše govore .., Ob našem odhodu so izjavljali, da žele, da bi drugo leto skupno proslavili Prvi maj, ta mednarodni praznik dela.*
»Radničke novlne«, 1909
Prvi maj 1947 v goriških zaporih
Bližal se je prvi maj, praznik delovnega ljudstva vs^gg »veta. Politični priporniki se hišo mogli udeležiti svobodnega sprevoda po mestu Gorici. Zato smo se na skrivaj dome-
nili, da tpdi mi proslavimo prvi m»j.
Sopo številko osem poznajo premnog priporniki, 10 jih. je »novk« Italija z$k4 zasadi protifašističnega delovanja med cjrngo svetovno ' vojno. Vsi,' kj smo . bili UkT«,t k^prti, smo si bili res pravi tovariši. Pripravili smo ide n^tijačiipstl tudi spoved. ,
Prvgga maja nas je prebudila gicdba, ki je igrala budnico po goričkih ulicah. Čeprav nismo gO|dbe vidfli, Smo' hiteti k oknu. Napočil je torej dan, ki smo ga s tako ljubeznijo čakali. Ob enih popoldne so nas ' spustili na dvorijčf kut vsak In spored še je pričeli Vse je odlično potekalo, le ko smo drugič obkorakalj dvorišče, nas je holfel stražnik ustavit«. NBi p« kar ' naprej. Stražniki so at začeli hudo razburjati im vpiti, ? mi njihovih povelj nismo poslušali. Po končanem sporedu stopi nek stražm® k meni ;-n me pozove k raportu. Druge pa so hoteli' nagnati v sobe. Toda priporniki so ostali krt pribiti na mestih, češ da sfe ne u-maknejo, dokler se j«z z ra-
posrta ne vrnem. Hoteli so prepresti, da bi me zapri« v kan-t:co, to je temno samico pod zemljo. Medtem luo ao moji to'va^i|i odločno zahtevali mojo vrnitev, pa se je direktor prgd katerega so me pripeljali, strahovito razburjal, češ kaj viset si upamo, saj »mo vendar navadni priporniki, da je tu zapor, da bo že napravil red, da se kaj takega ne sme več pripetiti . , . Jaz pa sem mu mirno odgovoril v italijainšči-. ni: »Gospod direktor, danes praznujejo po vs*m svetu de-Lavski praznik in tudi m« ga imamo pravico praznovati.« Pripomnil sem tudi, da ga bomo naslednje- leta zopet praznovati' toda bolj slovesno kot tukaj v zaporu.
K® je opazil trdno od!(><♦-not pripornikov, me je direktor odslovil. Sele tedaj, ko so mojo tpvariži videli, da ne bo. z menoj nič hudega, so mirno odšli v svoje sobe,
Ivan Urbančič
Na zgoraj postavljeno vprašanje je zatorej lahko najti odgovor. Da, potrebujemo še novih’ in novih filmov iz osvobodilne borbe. Bolj kot za nas udeležence osvobodilne vojne jih potrebujemo za našo mladino, ki mora dobiti pojem o vsem, kar se je dogajalo. To. ni samo pojem o zgodovinskem dogajanju, o velikih dnevih in odločilnih bitkah, ampak zlasti o globoki moralni vsebini partizanstva. Osvobodilna borba je preoblikovala ljudi, jih postavljala v odločilne preizkušnje, kjer so se morali sami.odločati, kjer je bila dan za dnem na tehtnici zvestoba svoje-mufljudstvu i.n revoluciji. V ta vihar so bile
Prizor 1* zadnjega slovenskega filma »Dolina miru«, ki ga bomo letos poslali na festival v Cannes
Prizor lz prvega slovenskega filma »Na svoji zemlji«
vklenjene usode vseh posameznikov, junakov in strahopetcev, izobražencev in. neukih, izd|jglcgv in zvestih, pa še mladine, otrok, mater in očetov. Vojni vihar je s strahovito Silo posegel v osebne usode ljudi ter jih postavljal pred trdo človeško preizkušnjo. in vsakdo je moral v takšni preizkušnji pokazati svoje najgloblje človeško bistvo.
Tu je zakladnica problemov, človeških usod, strahote m junaštva ter tudi neizčrpne romantik6, kjer nikdar ne bo zmanjkalo snovi zg knjige in tudi ne za filme. Semkaj je treba poseči, pa se ne bo treba izmišljevati in konstruirati zgodb in problemov.
Američani sef znali iz najbolj romantične in junaške dobe svoje zgodovine — osvajanja divjega zapada — ustvariti gore literature, in filmov, s 'katerimi preplavljajo ves svet. Pri nas pa si mnogi zastonj ubijajo glave za snovjo, ki bi bila dosti privlačna, diriamičha ali »globoka« za prenos na filmsko piatno. Pri tem dostikrat iščejo na silo skonstruirane probleme ali pa stremijo za odgovori, ki so tuji našim izkušnjam in miselnosti. Ena lafrih' reči je neki gnil pacifizem, ki skuša razoroževati zavest ljudi, da se je treba tudi vojni grožnji upreti s silo, ne pa v strahu pred vojnimi strahotami dvigniti roke. Vojna grozote, niso abstraktna, nadnaravna nadloga, proti kateri ni pomoči. Vedno imamo opravka z napadalcem in na drugi strani z njegovo žrtvijo. Zato parola »Nič yeč vojne!« ne sme pomeniti malodušnosti in tako absolutnega gnusa do vojne,, da se napadeni ne bi smel braniti. Vedno bomo proti agresorjem in biti moramo pripravljeni, da se preti, njim postavimo ne samo z jezikom, ampak tudi z orožjem, kakor smo to napravili v zadnji vojni. Gnilega pacifizma pa nam ni treba ter le škodljiv zlasti vzgoji novega našega rodu. To sem omenil zaradi tega. ker je takšnih pojavov med ljudmi okrog filma ž« nekaj. Dokler takšne ideje oznanjajo samo svojim kavarniškim omizjem, ostane to lahko samo spričevalo njihovega odnosa do moralne sile, ki je potrebna danes vsakemu, posebno pa malemu narodu — treba pa je preprečiti, da bi jih lahko oznanjali preko filma ter tako spodjedal: eno največjih, pridobitev.
Tistim, ki se ukvarjajo z našo filmsko proizvodnjo, lahko zatrdno zagotovimo, da partizanskih filmov nikakor še ni zadosti. Toda tukaj ne gre samo zš število, ampak predvsem za kvaliteto, za dobre, umetniško dovršene filme. Za snov ni težave, pač pa za dobre pisce scenarijev in za uspešne režiserje. Toda tega vprašanja tu ne bomo obravnavali in ne dajali receptov, kako temu odnomoči.	Tone Fajfap


‘mogočen plamen iz davnine šviga,
VEkOVE PRELETEL JE KOPRNE,
IN PLAMEN NAŠ SE DRUŽI Z NJIM, SE DVIGA, IN PLAMEN NAŠ POGUMNO DALJE GRE,-KER NEPREKINJENA DRŽI VERIGA IZ ZARJE V ZARJO IN OD DNE’ DO DNE ...
»Maša država ja danes lahko ponosna na to, da je pod vodstvom tovariša Tita in svoje Komunistične partije po vseh težkih izkušnjah mednarodnega delavskega gibanja znova visoko dvignila staro delavsko geslo .Tovarne delavcem' in da ga, ko gradi socializem, v praksi z uspehom uresničuje«
•	Iz govora tovariša Borisa Kidriča na
zasedanju Zvezne ljudske skupščine decembra 1951
Mezdni suženj se h!iiii
Ideja o delavskem upravljanju podjetij se |e porodila obenem z rojstvom delavskega gibanja. Ta ideja se je tedaj, kot je dejal tovariš Kidrič, »morala roditi, ker pomeni lama zase naj konkretnejšo zamisel o tem, kako naj moderpi proletariat, ki so mu odvzeta sredstva za proizvodnjo ter je obsojen Es mezdno delo in na izkoriščanje s strani tistih, ki razpolagajo s sredstvi za proizvodnjo — kako naj ta .mezdni Služenj’ pride iz dvojega ekonomskega in ^socialnega položaja.«
Že utopični socialisti so v začetku preteklega stoletja premišljevali o delavskem upravljanju. Znani socialist-utopist Fourier, ki sicer še ničesar ni vedel o podružaibljenju sredstev za proizvodnjo, si zamišlja, da bi s svojimi »f-alansterijami« (nekakšne zadruga) ukinil mezdne odnose in spremenil delavce v svobodno združene udeležence v družbeni proizvodnji. Owen pa je šel še dalje. Ustvaril je načrt o organizaciji velike nacionalne združene zveze proizvajalcev in o reorganizaciji celotne družbe na temelju kooperativne skupnosti,
v štiridesetih letih preteklega stoletja so nastajale v Angliji močne strokovne organi-. zarije. V feh organizacijah so precej močno zaživele težnje po delavskem upravljanju. Te težnje' so hoteli Uresničiti deloma z generalno stavko, deloma pa z ustanavljanjem proizvodnih zadrug. Hkrati pa se poraja v angleškem tisku leta 1831 in 1834 ideja o delavskih svetih in spremembi parlamenta v zbornico proizvajalcev.
Podobne ideje lahko zasledimo v. tej dobi v vseh tistih deželah, kjer so začeli delavci organizirano nastopati (Nemčija, Francija, Avstrija, ZDA). Prav tako kot se neogibno pojavlja težnja po osvoboditvi delavskega razreda izpod mezdnega jarma, tako se tudi neogibno pojavljajo zamisli o delavskem upravljanju. Seveda so te zamisli še nezrele, kot je bilo takrat nezrelo delavsko gibanje.1 Označuje jih pomanjkanje sleherne globlje znanstvene povezanosti z razrednim bojem za politično oblast, .politično ekonomijo in z gospodarskimi ter družbenimi vprašanji socializma kot nove družbene ureditve, ki izhaja iz razrednega boja proletariata.
Z vsemj temi slabostmi pa. sta se ostro spopadla utemeljitelja znanstvenega socializma Marx in Engels. Njuno učenje je prineslo preobrat v nadaljnjem razvoju ideje delavskega upravljanja gospodarstva. Geslo »Tovarne delavcem!« je dobilo svojo znanstveno osnovo m utemeljitev.
Za Marxovo in Engelsovo znanstveno socialistično proučevanje zamisli o delavskem upravljanju je predvsem značilno, da te ide-, je ne zastopa ločeno od razrednega boja proletariata za politično oblast, kot sta to delala utopični socializem in primitivni socializem v začetku delavskega gibanja pod malomeščanskim vplnmm. Manc in Engels postavljata kot osnovni pogoj za uresničitev te ideje prav razredni boj proletariata in njegovo politično delovanje za prevzem oblasti. Očistila sta idejo delavskega upravljanja malomeščanskih in drotonolastniških navlak m jo povezala z znanstvenim predvi. devanjem gospodarskih in družbenih odnosov v socializmu, kjer bodo »vse panoge proizvodnje pod upravo družbe v celoti, to je -1 vodil se bo družbeni račun o splošnem načrtu ob udeležbi vseh članov družbe«,,kot je pisal Engels v enem izmed svojih prvih del 1847. leta.
Vzori Pariške ko mane
Pariška komuna j« * svojimi izkušnjami, ki sta jih posebno vestno proučevala Marx in Engels, veliko prispevala k nadaljnjemu razvoju ideje o delavskem upravljanju. Zmagoviti pariški proletariat je 26. marca 1871. leta izvolil svojo vrhovno oblast — Komuno,-ki -je že IS. aprila sklenila predložiti načrt, po katerem naj tovarne, ki so jih zapustili lastniki, upravljajo delavci, združeni v. proizvodne zadruge. Ta zgodovinski sklep, s katerim je proletariat prvič v zgo-• dovin: dejansko nacionaliziral tovarne, se glasi:
»Pariška komuna, sodeč, da j« bilo mnogo delavnic opuščenih s strani tistih, ki so jih upravljali, da bi se izognili državljanskim obveznostim in niso upoštevali koristi delavce'/; sodeč, da so zaredi tega strahopetnega opuščanja ustavljena številna dela, važna za življenje Komune, kakor tudi. da je v nevarnost; obstoj delavcev — odloča, da pozove sindikalne delavske zbornice, naj ustanove anketno komisijo z nalogo:
1.	izdelati statistiko o zapuščenih delav-
nicah. natančni inventar po stanju, v katerem se nahajajo, kakor tudi o sredstvih za delo, ki jih imajo:	1
2.	da predloži poročilo o praktičnih pogojih za hitrejše izkoriščanje teh delavnic, toda ne več po dezerterjih, ki so jih zapustili, temveč po zadružnem združenju' delavcev, ki »n bili v nrh zaposleni:
3.	da izdelalo osnutek prazni teh delavskih zadružnih društev;
4.	da ustanovijo arbitražno komisijo, ki *ai' bi odločila po vrnitvi omenjenih lastni-
kov o pogojih definitivnega odstopanja .delavnic delavskim društvom in .o višini'odškodnine. k: - jo bodo morala plačati društva lastnikom.
Ta anketna komisija mora poslati svoje poročilo komunalni komisiji za delo in izmenjavo, ki je dolžna poslati Komuni v najkrajšem roku predlog Uredbe, ki bi zadovoljila koristi Komune in delavcev.«
Na ta ukrep Komune «o odgovorile de- , lavske organizacije z ustanavljanjem proizvodnih zadrug, ki so takoj začele upravljati .podjetja.
Ohranjena sta dva dokumenti iz te doke, V prvem sindikalna zbornica delavcev krojačev v Parizu poziva vse sindikalne organizacije in delavska, združenja, naj takoj vzamejo upravo tovarn v svoje roke.« Ta poziv, ki je bil objavljen v uradnem listu Komune 19. aprila 1871. leta, se glasi:
»Sindikalna zbornica delavcev krojačev — da bi odgovorila na uredbo Pariške komune z dne 16. aprila — Smatra za svojo dolžnost, da pošlje bratski poziv sindikalnim zbornicam delavcev kakor tudi vsem obstoječim delavskim združenjem, da bi takoj sklicali sestanek za imenovanje delegatov, ki bi dobili nalogo. pripraviti anketo o organizaciji dela, ki jo zahteva navedena , uredba. Nikdar se ni pojavila ugodnejša priložnost za stvar delavcev s stran! neke vlade, igiti odsoten bi pomenilo Izrieveriti se stvari emancipacije dela.«
Drugi dokument je pravilnik delavskega upravljanja delavnic za popravilo in pre-
vseh rudarskih podjetjih, ki zaposlujejo nad sto delavcev.
Sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij se je zlasti razmahnilo med prvo svetovno vojno. Tedaj se je namreč pojavila potreba po znatnem povečanju proizvodnje. Kapitalisti v industrijsko razvitih državah so kmalu spoznali, da brez .sodelovanja delavcev ne bodo uspeli znatneje dvigniti proizvodnje. Težka industrija je zaposlovala vedno večje število delavcev, proizvodne naloge so hitfo rasle, množili -so se spori med direkcijami podjetij in delavstvom in kopica drugih problemov je čakala rešitve. Zato so v Nemčiji, Veliki Britaniji Franciji in ZDA dali delavskim predstavnikom nekaj praviti, kot na primer: skrb za delovno disciplino, izvajanje tovarniškega reda. povečanje'proizvodnje itd. Tak način »sodelovanja« pa je v glavnem koristil le kapitalistom.
V nemških rudnikih, v vojni Industriji ZDA in v večjih britanskih industrijskih podjetjih so v tem času ustanovili tako imenovane mešane tovarniške svete. V Angliji pa so se pojavile tudi težnje po ustanavljanju izključne delavskih svetov, ki pa niso prodrle. Končno mnenje o tem je dalo ministrstvo za delo 1919. leta, ko je priporočilo ustanavljanje mešanih komitejev, v katerih bi sodelovali trije hli štirje predstavniki delodajalcev in pet predstavnikov delavcev. Zaradi nepomembnih pravic teh mešanih komitejev na je tudi ta oblika popolnoma zamrla. V francoski vojni industriji so v tem času volili delavske delegate, ki so izglajevali spore med direkcijami podjetij in delavci, zlasti glede mezdnih problemov, higienskih in zaščitnih ukrepov'itd,
Lenin je spregovoril
Ideja o delavskem upravljanju podjetij se je pred prvo svetovno vojno in med njo zlasti močno razširila med ruskimi delavci. Po februarski revoluciji 1917. leta so v vseh ruskih tovarnah ustanavljali tovarniško-cbratne komiteje, ki so si izbojevali precejšnje pravice.
splošnodrž" vnega značaja so VSI lastniki in VSI izvoljeni predstavniki delavcev ter uslužbencev odgovorni za najstrožji red in disciplino v podjetjih ter za obvarovanje premoženja...»
Zmagoviti ruski proletariat je ob zmagi revolucije nacionaliziral industrijo, banke in transport, obenem pa se je začel bojevati s strahovito zaostalostjo in birokratizmom, ki ,je nujno rasel iz te zaostalosti. Lenin se je vse do svoje smrti odločno bojeval proti birokratizmu. Govoril je: »Z birokratizmom .se je mogoče boriti do konca, do popolne zmage le tedaj, če vse prebivalstvo sodeluje v upravljanju.« Zavedal se je, da bo. v nasprotnem primeru zmagal birokratizem, kar ne bi uničilo samo številnih pridobitev revolucije ruskega proletariata, ampak tudi zelo škodljivo vplivalo na mednarodno delavsko -gibanje, na svetovna prizadevanja za socializem. Zatcr je z veliko pozornostjo, s pravcato materinsko skrbjo negoval rast samoupravnih organov. Pisal je:; »Mi c en (mo kot najvažnejše In najdragocenejše to, da so se za upravljanje zavzeli delavci sami.« In dalje: »Treba 'je apelirati na iniciativo delavcev In 'nameščencev ... v njihove roke predati, del dobička, pod pogojem, da organizirajo vsestransko kontrolo in povečajo proizvodnjo.« Toda zaradi zaostalosti proizvajalnih sil, zaradi med revolucijo skoraj povsem opusto-šenega gospodarstva, Lenin ni mogel spodrezati korenin birokratizma. Do neke mere ga je moral v prvih letih po revoluciji celo sam krepiti, če je hotel, da bi zaostala dežela krenila naprej. Kljub temu pa se ni nikdar odpovedal osnovnim načelom socializma: »Socialistična organizacija proizvodnje v splošnem državnem obsegu: upravo: imajo delavske organizacije (sindikati,- tovarniški in veleitovarniški odbori) pod'splošnim vodstvom sovjetske oblasti, hi je edina suverena.« Ta načela je Lenin sto in stokrat, "poudarjal, za njimi je vedno težil in jim ostal zvest prav do svoje smrti.
Kathe Kollvvitz: Napad
delavo Orožja v Louvru, ki je b!l objavljen v uradnem listu Komune 3. maja 1871. leta. V tem pravilniku nam je revolucionarni pariški proletariat zapustil kar cel zgodovinski program socialističnega upravljanja gospodarstva.
Pariška komuna pa je živela le nekaj tednov. Buržoazija je ob porazu oboroženega pariškega proletariata pobila več tisoč de-lavcev-revoluoionarjev, a ideje, za katere so dali ti revolucionarji svoja življenja, ideje o delavski oblasti in delavskem upravljanju podjetij, ni mogla uničiti. Iz izkušenj Pariške komuge se je učil proletariat vsega sveta, se uči in se bo učil uveljavljati svoje revolucionarne zahteve.
Začetki soodločanja
Ob koncu 19. in v začetku-20. stoletja je proletariat s svojimi revolucionarnimi akcijami prisilil kapitaliste, da so začeli pritegovati delavske predstavnike • k reševanju1 nekaterih manj pomembnih problemov. Prve »delavske predstavnike« so uvedli v nekaterih ameriških in nizozemskih tovarhah. Med . deželami, ki so prve začele uresničevati idejo o sodelovanju delavcev v upravljanju podjetij, je tudi Nemčija, kjer so leta 1891 pod pritiskom delavskega razreda . sprejeli industrijski zakon, ki je določal, da se morajo delodajalci posvetovati ,z izvoljenimi delavskimi komiteji o delovnih pogojih v podjetjih. Le/ta 1995 pa so v Nemčiji sprejeli zakon o ustanovitvi delavskih komitejev v
Fabrikant je zaprl tovarno. Delavci pa hočejo dela... kruha
Tik pred oktobrsko revolucijo Je v Petrogradu zasedala vseruska konferenca to-varniškp-obratnih komitejev, v resolucij! te konference je med drugim rečeno:
»Delavski razred, ki se je politično osvobodil izpod carizma, hoče, da bi demokratični režim zmagal tudi na področju njegove prbizvodne dejavnosti. Ta zmaga je najbolje izražena v delavski kontroli nad industril-sko proizvodnjo, v delavski kontroli, ki je naravno vznikla v ozračju gospodarskega razsula, ki ga je zakrivila zločinska politika gospodujočih razredov.
Organizacija delavske kontrole Je prav takšna manifestacija zdrave aktivnosti na področju industrijske proizvodnje, kakršne so partijske organizacije ha področju politike, sindikati v službah, zadruge na področju potrošnje in literarni klubi na kulturnem področju.
Delavski razred se mnogo bolj zanima za pravilno in neprekinjeno delo tovarn . .. kakor razred kapitalistov. Delavska kontrola je v tem pogledu boljše jamstvo za koristi moderne družbe in vsega ljudstva, kakor samovolja lastnikov, ki jih vodi samo njihova sebična želja po materialnih dobičkih In političnih privilegijih. Zato zahteva proletariat delavsko kontrolo ne samo v svojem lastnem interesu, ambak v interesu vse dežele in podpirati bi ga morali tudi kmetje in revolucionarna armada.« #
Nekaj mesecev po zmagi revolucije je Lenin zapisal:
»Delavsko kontrolo imajo v rokah delavci in uslužbenci podjetij neposredno ali po svojih predstavnikih, ki jih le treba takoj izvoliti. Tem izvoljenim predstavnikom delavcev in uslužbencev je treba dati na razpolago VSE knjige In dokumente brez' izjeme, prav tako pa tudi predati VSA skladišča in zaloge materiala ter proizvajalna orodja brez kakršne koli izjeme . . . Sklepi izvoljenih predstavnikov so obvezni za lastnike podjetij, prekličejo jih lahko le sindikati in kongresi... V vseh podjetjih
V »Državi in revolucij*« piši Lenin, da bodo v socializma delavci sami volili delegate, ki bodo sestavljali nov upravni aparat namesto starega birokratskega aparata. Delavci in uslužbenci bedo samostojno delovali ne samo pri volitvah vodilnih osebnosti, ampak tudi v vsakodnevnem upravljanju. Ta nova upravna telesa so bila v Rusiji delavski sveti in organi delavskega nadzora.
Ko pa so delavski sveti prerasli v organe državne oblasti, je Lenin težil, da hi delavski razred preko sindikatov upravljal tovarne. Osmi kongres ruske komunistične partije je celo sprejel program, ki uzakonjuje pravice sindikatov v upravljanju gospodarstva. Tako so se pod Leninovim vodstvom razvijale revolucionarne oblike delavskega upravljanja. Po Leninovi smrti pa izgubljajo te oblike čedalje Bolj svojo revolucionarno vsebino, dokler jih ni birokracija, ko se je utrdila na oblasti, povsem odpravila.
Stalin ni hotel upoštevati Leninovih opozoril in napotil. Uveljavil je načelo, da je centraliziran državni, aparat najvažnejša oblika gibanja k sopializmu. Takšen aparat, ki zraste na .temelju podržavljanja proizvajalnih sredstev, pa ima progresivno vlogo lahko ‘le v določenih pogojih,m za določene dobo — samo dotlej, dokler je njegova vloga usmerjena na odpravo starih odnosov izkoriščanja in ustvarjanja osnovnih pogojev za razvoj socialističnih odnosov. 'Kakor hitro pa postane sam sebi namen, neizogibno pripelje do ekonomskega in političnega protislovja med administrativnim aparatom (kj se mora zbirokratizirati, ker je v-njegovih rokah monopol gospodarskega upravljanja), in proizvajalcem, ki mu v takšnem. sistemu o-i do
tega,. da bi ustvarjal več, kot je prisiljen. Takšno stanje pa terja tudi ustrezajoč politični. sistem nadzora in pritiska, ki temelji na političnem despotizmu in vzdušju splošnega nezaupanja. Država neha biti orožje socialističnih sit, postane njihov gosejidar,' sila nad . družbo, ekonomska baza birokratizma. Delavec se spremeni v slepega .izvrševalca skrivnostnih in mnogokrat nerazumljivih ■ načrtov, brez ustvarjalne iniciative' in zavesti, da je njegov osebni interes povezan z interesom družbene skupnosti. Takšen sistem so v Sovjetski zvezi uveljavili po Leninovi smrti.
V	ognfu revolucije
V	revolucionarnem obdpbju po prvi svetovni vojni so bile v vseh deželah, kjer je bilo močno delavsko gibanje, močne tudi težnje delavcev, da bi upravljali podjetja. V številnih evropskih deželah so v tem času ustanavljali delavske svete, ki so prevzemali uprave podjetij v svoje roke.
Zelo znani so, delavski sveti v Nemčiji, ki so bili ena izmed najmočnejših oblik boja nemških delavcev za socializem. Na II. kongresu delavskih, vojaških in kmečkih svetov Neničije 14 .aprila 1919. leta je Kautsky trdil, da so delavski sveti najmočnejša sila, s katero mora proletariat organizirati novo" obliko proizvodnje, ki jo bo »upravljala družba za družbo«.
Revolucionarno razpoloženje nemških množic je vplivalo tudi na sprejem progresivne Weimarske ustave iz leta 1919. To je prva' buržoazna ustava, ki je priznala delavskemu razredu pravico, da sodeluje pri upravljanju gospodarstva. V členu 165 predvideva ustava dve vrsti organov: delavske svete kot predstavništva delavcev, ki naj ščitijo posebne delavske socialne in ekonomske interese, ter ekonomske svete kot zastor, .nike skupnih gospodarskih interesov delodajalcev. delavcev in zainteresiranih slojev prebivalstva.
Delavske svete pa niso nameraval! ustanavljati samo v podjetjih, ampak tudi v deželah in za celotno državo. Tudi ekonomske svete naj bi ustanovili v deželah, na čelu pa bi bil vrhovni ekonomski svet Nemčije. Ta poizkus dopolnitve politične demokracije z ekonomsko v okviru kapitalizma predstavlja kompromis, ki ga je morala sprejet! buržoazija pod pritiskom proletariata- Do uresničenja v ustavi določenih pravic delavskega razreda pa ni prišlo, ker je lmr-žoazija kmalu okrepila svoje zrahljane pozicije. .Kljub odločni zahtevi delavskih, vojaških in kmečkih svetov, naj takoj natis, nalizirajo nekatere industrijske panoge (zlasti rudnike), se vlada ni zganila. Pristala je te na ustanavljanje tako imenovanih »delovnih skupnosti«, nepomembnih organov, v katerih so bili predstavniki delodajalcev in delavcev. Zakon z dne 4. februarja 192(1. leta je omejil široko zamisel IVelmarske ustave na malopomembne tovarniške svete, katerih dolžnost je bila, da pomagajo vodstvom podjetij pri doseganju čim večjih dobičkov, pravica pa, da poslušajo informacije ter letna poročila podjetij in da skrbe za higiensko, delovno ter socialno zaščito delavcev.
V	letih po prvi svetovni vojni je tudi med italijanskim proletariatom močno zaživela »ideja delavskega upravljanja. Leta 1920 je pol milijona italijanskih kovinarjev zavzelo itovarne in jih začelo upravljati, ker jim delodajalci niso hotelj zvišati mezd. Zgled kovinarjev je pritegnil, tudi ostale delavce in delovne kmete. Toda socialnodemokratsko vodstvo ni bilo sposobno voditi delavce' v tem boju. Zaradi tega so se delavo v svojem vodstvu razočarali in tudi to je eden izmed vzrokov za zmago fašizma, ki je v boju za oblast izkoriščal slabosti v delavskem gibanju.
Kmalu p«? prvi svetovni vojni pa so razne oblike sodelovanja delavcev v upravljanju podjetij, postale odveč: kapitalistom zaradi zmanjšanja proizvodnih nalog, delavstvu pa aaradi njihove neučinkovitosti. Sindikat: niso. znali uipjrabiti tega novega:orožja razrednega boja. Bal; so «e namreč, da ne bi delavski predstavniki v organih soodločanja zastopali le svoje ozke interese irr pozabljali na. interese delavskega razreda. Majhen uspeh so v obdobju med obema vojnama do. segli le. francoski delavci." Generalna konfederacija dela Francije je maja 1936. isti sklenila sporazum z Generalno konfederacije, delodajalcev, po katerem so spet uvedli v podjetj.th delavske delegate. Delavci in delo-dajalci pa se niso mogli sporazumeti glede pravic teh delegatov. Delavci so zahtevali, naj nadzorujejo ekonomsko upravljanje podjetij m organizacijo socialnega zavarovanja, delodajalci pa so odtočno vztrajali, nai bode delavski delegati le posredniki med.d?'av-stvom in direkcijami. Rezultat tega boja' to bil, -da niso dobili delegati niti pravir« nadzora, še manj pa. pravice odločanja glede socialnih zadev v podjetjih.
Soodločanje se ši? «
Druga svetovna vojna je močno vzpodbudila sodelovanje delavcev v up:,7 :Lju podjetij. Proizvodne naloge so bile 7 o:. -. ie. da jih brez sodelovanja in pomoči dela. tirih predstavnikov ne bi mogli izvesti, Naloge različnih organov soodločanja pa so bi.e v glavnem ohiejene na probleme delovne in higienske zaščite, proizvodnosti dela in delovne discipline. Pobudniki za ustanavljanje teh organov so bili skoraj povsod delodajsiči.
.V Veliki Britaniji so 26. februarja 1942 ista sklenili sporazum med ministrstvom za delo, delodajalci in sindikati o usfana ■ .mešanih proizvodnih komitejev v vseh tovarnah vojne opreme. Temu šo sledi.: n c-vi sporazumi v drugih pomembnih industrij "kih vejah. Do konca 1943. leta je bilo v Veliki Britaniji 4.434 mešanih proizvodnih komitejev v tovarnah, ki so zaposlovale nad polovico angleških delavcev.
!. MAJ isS7 H St. 18—18
ŽIVEL PRVI MAJI
»DELAVSKA ENOTNOST«
Februarja 1942. leta je tudi ameriška vlada dala pobudo 2= ustanavljanje mešanih proizvodnih-komitejev,'ki naj' bi se ukvarjal; s tehničnim, vprašanji proizvodnje in • delovne, zaščite. Ti komiteji so se množili silno n$glo, ker so jih kapitalisti ridi ustanav-lj ali/zaradi ..uspehov pri dvigu storilnosti dela.
/ Francoski Nacionalni svet odpora je med vojno pripravil več načrtov o sodeiovania delavcev v upravljanju v podjetjih. Ukvar-jal «e i» i mislijo, da bi po vojni ustanovili, več organov, kot na primer patriotičhe tovarniške komiteje, ki bi imeli posvetovalno vlogo, proizvodne komiteje, ki bi nadzorovali dejavnost delodajalcev, ter upravne komiteje, ki bi imeli precejanje upravne pra-viee. Takoj po osvoboditvi leta mt so res začeli ustanavljati upravne komiteje, ker pa so le-ti začeli prevzemati uprave podjetij v svoje roke, jih je vlada razpustila. Dne 22. februarja 1945. leta. so v Franciji sprejeli zakon o ustanavljanju tovarniških komitejev v vseh podjetjih z nad sto delavci. Čeprav so imeli delavski predstavniki v teh komitejih zgolj posvetovalne pravice in pravico nadzora nad socialnimi ustanovami podjetij, so se delodajalci vneto trudili, da hi še hblj zmanjšali njihov delokrog. Kljub temu pa Je ideja o sodelovanju delavcev v upravljanju gospodarstva predirala vedno bolj in osvajala nove pristaše. To Je morala upoštevati tudi francoska ustava, sprejeta oktobra 1945. leta. ki je dovolila, da delavci sodelujejo pri določanju delovnih pogojev ln pri vodenju podjetij.
Po vojna je - britanska laburistična -vlada teži .a, da bi čimbolj povečala proizvodnjo in dvignila proizvodu,oat dela. zato je hoteče za te naloge pridobiti širok krog delavcev.
V začetku leta 1948 je ustanovila v vseh Podjetjih z-pdsvetovalpe delavske -komiteje • za proizvodnjo«, 1950. leta p,a so na k-om-g-resu iafcu-rits> tečne stranke sklenili, da bo v tipra-viah roaekmalitirand industrije sodelovalo 25% delavcev, ki jih bodo rati'h. neposredno zaposleni delavci. To je bil prvi korak od po-ave,-.cv»’n h dolžnosti k začetkom resničnega, uprtavljaihijia. Na" tem prvem koraku pa je ia-bur:>tlena vlada budi ostala.	. '	"
Zelo zanimiv ln edinstven je razvoj Ideje delavskega upravljanja v Izraelu. Splošna sindikalna organizacija Izraela Hlstadrut je po drugi svetovni vojni iz majhne delavske organizacije prerasla v množično delavsko gibanje, ki nima same velikega vpliva v izraelskem političnem, ampak tudi v gospodarskem življenju. Hlstadrut združuje 15% vseh delovnih ljudi Izraela in ima v svoji lasti 69% vsega kmetijstva (315 kmetijskih zadrug, ki jih imenujejo kibucll ln 19% Industrije 015 podjetij). Na kongresu Hlsta-drufa 1952. leta so sklenili, da bodo podjetja upravljali posebni sveti, ki bodo sestavljeni iz imenovanih sindikalnih predstavnikov ln izvoljenih delavčev.
Po vojni =o tudi v "Avstriji, Avstraliji, Nevi Zelandiji ln Švici ustanovili tovarniške svete, v Italiji tako Imenovane interne komisije, na Japonskem in v Indoneziji tovarniške svete. v Boliviji mešane tovarniške svete, v Indiji pa komisije dela. Vsi ti organi pa imajo le posvetovalno vlogo.
V .nemškem delavskem gibanju so se kmalu po. drugi svetovna vojni porodil« klice delavskega upravljanj«." Delavci so h,o,te,1,1 one-mogočiiti vrnitev neomejene oblasti velekapitala. zato so si hoteli zagotoviti čiimveč pravi« v uipravljamju podjetij. Najprej s.o dobiti! nekaj pravic .soodločan ja v tovarna,h angleškega zasedbenega področja, kasneje pa so bile tudi "ameriške i,n francoske okupeeiij-' oblasti 'prisiljene prepustiti, delavcem nekaj pravic upravljanja.’ Pokrajinske vlade", ki ' .so bile v rokah »ociailmih demokratov tbokra-, jina Hesse« itd.) go sprčjemifcle odredbe in zakone, ki so uzakonili te delavske pravice.
Ko so seizahod,nonemški sindikati ,leifa 1950 združili v enotno sindikalno organizacijo, so zahtevali, naj pairflament sprejme zakon. ■ ki bi. j,:m razširil pravice soodločanja. Naleteli pa so na moča« odpoj- kapitala,- ki s* je do takrat že aobimogeiT im n,a" odpor kSerikaC.Bih . krogevl ki jih ,podpira Vatikan. Ta boj se'je še bolj Zaostril k dneh, ko bj morala kbftitrol® nad imduotrij« želeča, jekla' in n.sd rudar-st-vo-m p.rejlS'fe r-tik zahodnih 'dkupačijekih sil v nemške roke,- Sindikati »o zahtevati. naj • vlada z,a te industrijske veje najprej uzakoni

Katlie Kolhvitz: Vstaja tkalcev
•i
maši m
r - j-

r
liŠ-c-Siš
Laburisti so spočetka gledali na komiteje podjetij kot na začetke organov delavskega upravljanja, v katerih se delavci vzgajajo ,za samostojno upravljanje gospodarstva, ki pa bo nastopilo tedaj, ko bo za to »dozorel čas«. Po njihovem pa danes »čas še ni dozorel«. Organi delavskega nadzora so Jim bili potrebni samo zato, da bi zainteresirali delavce za proizvodnjo. Nekateri laburistični voditelji pa so vseeno spoznali, da so taka načela škodljiva za delavsko gibanic.-Bevan piše v svoji knjigi »Namesto strahu«, da Je prehod neke industrije v družbeno lastnino šele orvi korak na poti k socializmu. Resničen socializem ho šele tedaj, kadar bo družba sama neposredno in ne preko birokratov upravljala gospodarstvo.
Podobne oblike ' dodelavami® delavčev v upravljanju podjetij kot v Veliki Britaniji obstajajo tudi v severnih deželah: Dam-skš," N'rve.ikii, Švedski, Fiin=čci. Belgiji i>n ii$ Nizozemskem. Tovarniški odbori v teh deželah So prav tako kot v Britanija prej e,na izmed »Vik: sodelovanja msd pr-eddtave&ki ds-Vavčev im delodajalcev, ko-t pa resnično sodelovanje v upravljanju. Te totolike pa so vseeno začetki delavskega upravljanja gospodarstva' ln le od moti' delavskih gibanj v teh deželah-je odvisne, kdaj bodo njihovi delavci resnično upravi j iti ped jot je.
Na Danskem, Nofveškem ln Finskem šo tovarniške odbore ustanovili kmalu pe drugi svetovni vojni. Decembra 194$. leta so na Norveškem s sporazumom med predstavnik; delavcev in delodajalcev ustanovili tovarniške komiteje. Avgusta 1919. leta so sklenili nodobeh sporazum na 8v«ftskeitt la Junija 1947. lete na panskem. Na Norveškem šo ustanovili tovarniške odbore v vseli podjetjih. ki imajo najmanj 99 zaposlenih delavcev. Na naorkem in Švedskem pe so "tovarniški odbori Lahko v vseh podjetjih, ki imajo najmanj 25 zaposlenih. Na Švedskem lahko volijo predstavnike v tovarniške odbere samo sindikalno organizirani delavci, na Norveškem lahko volijo vsi d«lavci. vendar mora enemu Izmed delavskih zasUpnikov zaupati sindikalna organizacija, na Danskem pa so sindikalni voditelji tšhko obe-1 nem tudi člani tovarniškega odbora.
Detovsmje tovarniških odborov v »kandl-b*vsikih deželah obsega socialna in gospodarska vprašanja. To-vemiški odbori »o poklicem-; raigotovi*! boljše delovne pogoje, zaščite deta. delavno higiene in strokovno usposabljanj*. Obenem spremljajo tj odbori- proizvodnjo podjetja, rešuieto predloge za zboljšani« proizvodnje, predlagajo nagrade posebno zaslužnim delavcem, vedno »o poučeni o višini proizvodnje in o odnosih na tržišču.
2e to teh nekaj podatkov o pravicito, ki jih imajo delavci $ev-6umeevrqipskilh dežel v upravljanju gospodari tv,a,. lahko spoznamo, da je v -teh deželah zaživel a. Id eria daie-vrttega upravljanja, vendar jo zaenkrat bolj ali manj . ia&eetičiV) detodiajaitoi, da bi povečati rani- . manje delavcev z.a proizvodnjo. Povsod pe žive klice delavske,ga upravljanja im kolikor močnejše bo d*l®vsko gibanje, toililko prej bodo delaMCi sami upravljali podjei-j a. -
pelavsiko soodločanje. V primeru, če vlada ne. bi ugodil'«' njihovim zahtevam. *o skleniti, da bodo za 31. januarja 1951.' leta na,povedati splošno stavko. 'Za stavko je g latov a V 98% deta-vcev industrije 'želleza in jek,la <«• 97% rudarjev.- Dne 25. januarje pa -je vlada pristala na sporazum. Tako- šo - Sl delavci priidn-b*M netiva j pravic -soodločanja- v-, upravljanju teh industrijah vej,.. Teh svojih pravic -pa niso del go-časa uživali. V načotp zakona so-delavci zahtevali pravico soodločanja v vs«-h podjetjih, ki- j,m,ajdi nad 300 za-posilemih de’av-cev, Parlament pa je sprejel zakon, ki dovoljuje -te pravice, le delavcem v "podjetjih, ki -rimajo nad 1.000 zaposlenih,- Načrt zakona je "tud, predvidevali, . da -imajo delavci nekaj - pravic upravljanj« preko volj en-čh ae-totov, zakon pa .jim teh. pravi-c oi zagotovil.
Boj za■ .pravic« soodločanja, »e je nada-. ijevai in dobiveil . vedno ostrejše obl ike. V boju proti , nemškim delavcem .. je nastopil . tudi rrfedinarcdinii kapital. Po sprejemu zakona o soodločanju delavcev,v.upravljanju go-sp.odairatva se je nvoSrto gmkprj>šl. ptdliv tujega kaipitai.a v nemško goripo-dsirstvo. Klerikalna vlada se je trudita, da bi znufcla moč de-I-a-vskih sindikatov'. Takn-at;je-.vodtilo Jtem-ške s'i.ndikate oipdrtu-m^čim) s-i-ndtik.alno vodstvo, ki mu j« načeloval Fe-itt. S tem vodstvom se ie vledia eiporiBumeila in končno je bil leta 195Ž sprejet jaikdin. ‘ki z.a,gctavlj-a delavcem zelo ,mai'o pra-v-ic soo-dtočanja. Delavci m sicer večkrat stavkali im grazili vladi. s splošno stavko vseh šest milijonov članov simidiikaita. toda niso ueipeji. Oportunizmu; ki se je esikvireinimiil v Sindikalnih -vrhov,ih, je prepihati, da.so bili dela-vci v boju z buržoa-z.ij-o poraženi.
Pedobno kot v' zahodneevčopskili deželah Je tudi « sodelovanjem delavcev v upravljanju ameriških podjetij. Lahko bi celo rekli, ria dajejo Združene države Anierlke vzgled »sodelovanja med delom In kapitalom«. Ko je Amerika po drugi |vetevnl vojni zašla v gospodarske težave, so le težnje po tem sodelovanju še povečale. Življenjski položaj ameriških delavcev^ je bit prva povojna'leta iz leta v leto slabši. Sklad plač Je od fig.9% »kupnega narodnega dohodka iz 1839. leta padel na 61% v 194». letu. To poslabšanje življenjskega položaja je vplivalo tudi na odnos delavcev do dela in do delodajalcev. Vedno več je bilo stavk, v sindikalnem gibanju pa eo prihajale do veljave radikalnejše težnje. Tega. se je burioazija ustrašila. Zato je v teh letih ameriška vlada glasno zagovarjala Ideje »človekoljubnega Industrijskega demokratizma«. Tedaj so začeli ustanavljati »inforinativno-positetovalne organe«. Za »industrijsko -demokrarije« so pridobili precej sindikalnih voditeljev, ustanovili pa so celo posebne »znanstvene« ustanove in šole, kjer proučujejo načine »razrednega sodelovanja«.
Vse to gibanje za »razredni mir« pa Ima r gtavhem psihološki pomen. V Industrijskih sv.eiih je nekaj delavcev in nekaj predstavnikov vlade; oboie pa imenuje državni organ. V vsakem industrijskem svetu Je tudi strokovnjak za socialno psihologijo, ki ima v primeru spora z. delodajalci
nalogo, da pomirjevalno vpliva na delavce.
Najbolje nam razloži namen industrijskih svetov ameriški buržoazni ekonomist Steivart Chase v svoji knjigi »Pota k sporazumu«. Takole pravi: »Mnoge boljša je proizvodnost dela. če delavstvo vprašujemo za svet, čr delavci lami odločajo, namesto da jim vs« naročijo od zgoraj. Dokazano je... da delavci z večjo volje delajo, če sodelujejo v planiranju dela, ker takrat delo postane ,naš plan'.«
Zmagovita pol
V	letih med »bems vojnama zariedimn v sfco-reij vseh racvčti-h industrijskih deželah težnje go upravljan j iu goupodarstva. .Toda te težnje ni,so. zmagale »ti* "veni -deželi. Sete Po diruigf svetovni vojmi, m.ed .fcatero s« je v osvobodilni viD-jni i-n -ljudivki re-vbiliutiji porodil;,« nova sociaii,stična Jug,osLavija. lahko go-"‘vorimio o 'dežeiii, kjer je zmagala ideja deisveti ega upravi j an ja. Ta dežria j« ii*ia dom ovina.
Znati,Imo za -revdiucijo v na® dotnevlni je, ds se ni razvitjstia samo v bonu e 'doraečdmi kaiojta-l-i-Rtičinčeii! pstaimki in reaketonsmiimi silami v kiapiita,tipičnih deželah, .emptik tudi v boju « dre.iživelo mnadniatsieo" btrokr*t«<kio. mi-eeltiostj® v vrhovih vzhodhoevTCšpeikih partij. Prav juižoislo-vezitikim ikbrniuniistom' je Zaito 'tudi uspelo .(ker dčniedno hodijo po poiteih zn-a.nst,ve:ne'Ra «>c4aM*tha), v praksi uveljaviti v svoiji de žeti stavo d e,l«vsk,o geslo »Tovarne delavcem«.
Izkušnje jugoelovanskega delavske e a gibanja so epročUe. po vsem -svebu ogromno z,aniimiain.je za delavsko uipravljanje. 7* vseh ',dežri»g*pih#.titio. k- a«m delgiv^ki^viadjftelji, pro-. učuijejo na* s-iitem deiavekeg« upravljanja iia nišo več. redlki priimeri, da v svojih .lastnih deželah iščejo možnoisti. za uvedbo" čAmfoeij pcspioiinega deimd!trait,ičnega upravi jan ja ne-cionaiineiga goapo-darjenua.
Čilski-socialist Oscar Weiss Je. na primer med svojim obiskom v Jugoslaviji izjavili »Ni mo) namen peti brezmejne slavospeve. Trdno pa čm prepričan, da Je samoupravljanje za nas tako pomembno, kot Je bila z.a Marxa Pariška komuna. Tn je formula, ki jo je našpl socializem v sedanji epohi. da bi se izognil birokratizmu In totalitarističnim popačenjem, ki ponižujejo človežko dostojanstvo in ki »o nasprotna bistvu soela-listlčne misli.«
Zilasti vetiko zanimanje Vtatta z* naše de-iavrioo uprav Liani'e v, Indiji in Burmi, kjer mameiravaio v skladu s svipjiimii pogoji uveetd posebne oblike delavskega upravljanj*.
V	Indiji nameravajo ustanoviti v vseh državnih podjetjih upravne svete, v katerih bodo predstavniki delavcev in upr«v. Tj cveti bodo vediiM ipnoizvodTijo in Akrbeti z« delovno storilnost. Zeenkcg* - »o jih ustanovili le v dveh drž»vinn,h ipcdjeitjiih i.n sedaj proučujejo njihovo -aktivnost. Za to je dala p,o-budo centralna vlada, ki t« dn,i pripravlja
Kithe Ko-lhvitz: Proletarske matere, 1926
zakon o delavskem upravljanju. V Kerati, kjer so. pri nedavnih valitvah z-magali komunisti. pa bodo že v bližnji prihodnosti ustanovil; upravne svete v vseh državnih pod-jčtrjih.
V	Burmi so že ustanovili v vseh državnih gospodairskiih podjetjih delavske k-oimiiteje, v katerih se delavci uče upravljati, zlasti p-a »torbe za dvig pnotzv od nositi tim za strok, ovnp izobrazbo. Kasneje nameravajo ustanoviti v. vseh podjetjih deliavisko-uslužbenske komiteje, k; bodo spočetka saimovtoitmo upravljali le deliavniče in oddelke podjetčj,- Šele y tretjem obdobju bodo deilavei d,oblili več pravic v, upmaivah podjetij, v čet«*em obdobju pa bodo delavsiko-uslužbenski komiteji; prevzeli uprave podjetij v svoje roke.
V novih pogojih
Dvajseti kongres sovjetskih komunistov je ipriožiil proce* d-eitromiizaoije Stalina, od- • pravljamja nekaterih najhujših birokratskih popačeno in resnejšega pristopanja do problemov socialiistiičnega razvoja. Cepraiv ta kiongre-s mi globlje presodil vzrokov stalinizma, čeprav je obsodili Stalinovo politiko le -kot »kult oseUrbosti«, ne pa kot sistem, staii-niatlčni birokirhilski sistem, venjdar je vzpodbudno vplival na kreipiitev marksističnih sil v komunističnih partijah, na iskanje vzrokov sovjetskih napak in novih poti v socializem. Ta proces pa ni lahek tn tudi ni hiter. Biro-kiratizem. ki. je v Sovjetski zvezi in,v nekaterih vzhodnoevropskih državah še vedno ipočito zakoreninjen .(tudi.v glavah ljudi), zavira napredek, onemogoča resnejša prižade-vian.ja za odprav,o stalinistične ^ngvlake. In vendar — poč; nazaj ni. Tud; v Sovjetski zvezj« so bil-i prisiljeni ugotoviti, da-sedanji sistem upravljam; a povzroča ekomcimeka in potit-ičn.a protislovja med administrativnim apa.ratom in proizvajalci, daiz-avira rast p-ro-izvodhiosti dela. ker spreminja delavce v slepe izvrševalce direktiv o<pomitega parazit- , akega državnega aparata. Zaito $b skleniti; da bodo -postopno decentralizirali gospodarsko upravo, obenem ‘P® <*> začeti razmišljati, da' bi s pomočjo sindikatov pritegniili delavce k upravljanju proizvodnje.
Na gecembrskem plenumu CK KP Soe-Jetske zveze so ugotovili, <la so sindikati poklicani, da v novih pogojih odigrajo »najvažnejšo vlogo v zboljšanju upravljanja gospodarstva«. Sklenili so. da bodo povečali vpliv slnrtikalov pri reševanju tehničnili in finančnih problemov podjetij, pri organizaciji dela. normiranju, mezdnih problemih itd. Na letošnjem februarskem zaseda n u Vrhovnega sovjeta pa so povečali viegd s -dikatov pri reševanju delovnih sporov. Ne l zakon o delovnih sporih zagotavlja sindikatom pravico, da odločajo o delovnih sporih, zaščitijo delavce pred samovoljo direktorjev in uprav podjetij ter prisilijo administracijo. da Izpolnjuje njihove sklepe.
V	zadnjem letu pa so se pojavile v Sovjetski zvez; tud.i zanimive, pobude o širšem im bolij neposrednem sodelovanju delavcev v upravljam ju proizvodnje. Uradne »o te pobude zaenkrat zavrgli, češ da je delavsko upravljanje (takšno kot na primer v Jugosla-vijii;) možno 1« ,v zaostalejših deželah in da še t@im povzroča precejanje slabosti. Ta trditev seveda ne vzdrži kritike, saj ve,s dotedanji razvoj sodelovanja delavcev v upravljanju dokazuje, da že sam industrijski napredek‘v visoko razvitih deželah zahteva različne oblike .soodločanja delavcev, v_ katerih pa imajo delavci, toliko pravic, kolikor »o si jih sposobni izbojevati. Pa. tudi razvpj v Sovjetski zvezi, torej v industrijsko razviti deželi, na ves glas dokazuje; da j« njihova trditev o delavskem upravljanju kot o sistemu, ki odgovarja le zso-stalejšim deželam, iz trte zvita, objav-ljema verjetno zato,' da bi zavri; težnje po delavskem upravljanju v njihov; deželi in v deželah Srednje Evrope.
Naša socialistična praksa je vzpodbudila k razmišljanju vse taiste člane in voditelje komunističnih partij, ki so obsodbo stalinizma na kongresu sovjetske partije »prejeti koit o-baodbo starih in preživelih Idej, metod i-n šablon v delavskem gibanju, kot pobudo za -iskanje ln uveljavljanje novih oblik boja za socializem, k; ustrezajo različnim pogojem im stopnji razvoja v posameznih deželah. Številni poljski, italijanski, kitajski in tudi madžarski komunist; »o se začeti spraševati tako, kot smo se mi -pred leti: Kako upravljati proizvajali,n a sredstva, ki so postala družbena lastnima; kaj mora biti v pogojih podiružabljanlia proizvajalnih' sredstev gibalna sila zevestn.« dejavnosti ljudi pri razvijanju proizvajalnih sM; kakšen naj b» politični siištem v prehodni dobi od kapitalizma k socializmu, da bi zagotovil čim ugodnejše pogoje za razvoj teh dejavnosti delovnih ljudi? I-n iko so se tako spraševali, sn ugotovili!, da proizvodni od-nosii, ki temelje na podiružaib-Ije-nju sredstev za proizvodnjo, nujno terjajo demokratične ob,like upravljanja gospodarstva, k; bodo usmeri,1« in izoblikovale nov, n* socialistični ekpnomisiki bazi zasnovan demokratični politi,črni mehanizem. Od tod delavski sveti na Polijisitoeim in Madžarskem,
zanimive pobude italijanskih komunistov, začeta; delavskega upravljanja na Kitajskem.
Na Poljskem so v dneh Oktobra, ko so se marksizmu leninizmu' zveste*sile v poljski partija uprle stalinizmu in napovedal« boj birokratizmu, boj za socialistično demokracijo in neodvisnost, začeli ustanavljati delav- -ske svete.
Doslej ®o izvolili na Poljskem že več sto delavskih svetov. Največ jih je v industrijskih središčih, kjer so .tradicije delavskega gibanja najmočnejše. Čeprav s-o ti sveti šs zelo mladi, vendar so marsikje že pokazali' težnjo po razširitvi pristojnosti, ki j-'m jih daje Zakon o delavskih svetih z dne 19. novembra 1958. Ta zakon namreč omejuje v"o---go delavskih svetoV, dovoljuje jim le posvetovalne pravice. Delavci pa zahtevajo več pravic. Poljsk; komunisti podpirajo te teln‘e, -poudarjajo pa, da je potrebno uveljaviti delavsko upravljanje postopoma.
Sekretar poljskih sindikatov je prerl nedavnim ob obisku v Jugoslaviji izjavil:
»Poljska združena delavska partija, naša vlada, in sindikati pripisujejo velik pomen ustanavljanju delavskih svetov, oblikovanju njihovega profila in vsebine njihovega dela. Delavski sveti ustvarjajo in razvijajo občutek. da je delavec res gospodar v svojem podjetju In v vsem gospodarstvu svoje dežele. v delavskih svetih se ustvarjajo pogoji za večjo Iniciativo in večjo politično aktivnost. V tem je njihov'politični pomen. (Me-, dano z ekonomskega stališča pa se je po-" kazalo, da delavski sveti vzpodbujajo znatno večjo zainteresiranost delavcev za poslovanje lastnega podjetja, da ustvarjajo nov odnos med podjetjem in delavcem, ki v njem dela.. V delaven se rivami občutek, da je podjetje, v katerem dela, njegovo podjetje«.
T;Na M^džarske-ro ,p začeli ,u;4.ar;a'v!.j.ati ds-la#vske »vete med lanskoletne ljudsko vstajo proti stal mistični. diktaturi, v kateri- pa so: se kasneje zaradi določenih slabosti subjektivnih sil i-n posledic preteklosti močncriuvs-Ijavile kontrarevolucionarne sile. De'avei so v prvem navalu upora samoiniciativno ustanavljali delavske svete, ki pa »o s-i zaradi tedanjih razmer v deželi lastili razen gospodarskih tud« nekatere oblastne funkciie. V nekaterih delavskih svetih pa so se zasidrali' : kantrarevoliucioinairji. Vse to je seveda povzročilo precejšnjo napetost med. delavskimi " 'svetj ;,n Kadarjevo vlado, ki ni znala izkoristiti revolucionarne delavske pobude, ni do- -. volj zaupala delavcem in zaV> ni odločno podprla ideje o delavskem upravljanju. Zaradi tega položaj delavskih »vetov na Madžarskem še danes ni do kraja izoblikovan.
Pred nedavnim je bila v Budimpešti sindikalna konferenca, na kateri so ugotovili; da morajo sindikati podpreti razvoj dglav-skega upravljanja, kajti »za gospodarski prrpo-ori dežele In njeno pravilno življenje je nujno zagotoviti večje sodelovanje delavcev v upravljanju gospodarskih in državnih : poslov.« »Nevarnosti, da bi se delavci odtujili svojim pod j e.j.U-m in nalogam.« je poudaril eden izmed članov Sveta sindikatov, »se ie moč ogniti samo. če zagotovimo večje sodelovanje delavcev v gospodarskem življenju in upravljanju dežele. To je glavni pogoj, da popravimo napake v podjetjih in' državni upravi, kar mora postati tudi stvar delavcev samih.«
Na Kitajskem pa so v zadnjih tednih za- . upal; delavcem upravo petih velikih državnih podjetij. To naj bi bil nekakšen preizkus novih pfaliik upravtjamja n-aoiionalne.ga gospodarstva, toi naj bi v bližnji prihodnost; zamenjale stare in preživele oblike administrativnega upravljanja. V vseh petih podjetjih $o že izvoliti nove upravne odbore, v katerih sn večinoma delavci.
Ti upravni odbori imajo naslednja pooblastila: nadzorujejo delo uprav podjetij i« izpolnjevanj- državnih nalog, sklepajo o-načrtih podjetij ter o raznih tehničnih in finančnih vprašanjih, volijo' direktorje in njihove pomočnike, presojajo-njihova poro* čila o poslovanju podjetij, obravnavajo, or- -ganizacijska vprašanja ter sprejemajo pravila in predpise o mezdah, nagradah, varnosti delavcev pri delu itd.	4*
Y zadnjem času. so kitajski komunisti Ugotoviti, da se je sistem togega administrativnega upravljanja iz centra polagoma razvil v škodo demokratičnih delavskih institucij. Upravni odbori so domala izginiti. Ppsijedica tega je. bita, da s« postali delavci pasivni, da so uprave podjetij zapostav-^ ljaile mnenja delavcev, medtem pa go naraščale napake in pomanjkljivosti. Zato so skleniti, da bodo v podjetjih čimpršj obnovili in nadalje razviti demokratični sistem delavskega upravljanja.
Ideja delavskega upravljanja st nezadržno utira pat po vsem svetu. Odpirajo »e -nove perspektive boja za socializem, nove možflosti za Uresničenje stoletnih teženj delavskega razreda. In v tem boju dajemo jugoslovanski delavci svbtail vzgled delav-. cehi vsega sveta.
Generalni sekretar betgljske sindikata*, zveze je 1953. leta ob obisku v Jugoslaviji izjavil:
»V vaših podjetjih ste uvedili načela prave demokracije. Iz njih niste pognali le sebičnih izkoriščevalskih kapitalističnih interesov, marveč tudi birokracijo, ki- zavira napredek. To. j« dvojna zmage, na katero ste lahko upravičeno ponosni in za katero vam -lahka le čestitamo.	Janez Voljč
IZ ARGENTINSKEGA DELAVSKEGA GIBANJA
Iz Argentine poročajo, da stavka v'tej nemirni južnoameriški deželi nad 190.600 delavcev. Sindikati $o napovedali te stavke v znak protesta proti gospodarski krizi, ki traja že več let. zlasti pa se je razmahnila po Peronovem padcu. V zadnjem letu so se cene močno dvignile, realne mezde na znižale. Razmere, v katerih li.ve delavni, so vedno slabše, vlada pa ni sposobna, da bi zavrla krizo in zboljšala gospodarski in socialni položaj v deželi.
Obenem prihajajo lz Argentine vesti o številnih zarotah, ki eaj bi jih odkrivala vlada, in o kazenskih ukrepih proti zarotnikom.
Pred dvemi tedni Je vlada objavila, da je odkrila »komunistično zaroto«. Policija je aretirala 360 komunistov, zaprla 56 sedežev partije in prepovedala izhajanje komunističnega tiska. Vlada je tudi objavila, da je odkrila neko drugo »zaroto«, najbrž peronistično, ki so jo organizirali iz tujine.
Malo je verjetno, da gre res za zarote. Strah ima.velike oči, pravijo, in argentinska vlada, njeta v spone ekonomske in politične krize, bi rada onemogočila delovanje svojim nasprotnikom e tem. da jih zapira kot zarotnike.
Stavkovno gibanje je hudo vznejevoljilo vlado. V sindikatih, ti so organizirali te stavke, imajo močan vpliv komunisti in peronisti. Z odkrivanjem zarot in s protikomunistično ter proti-peronistično hajko bi vlada rada razbila' stavkovno gibanje in si podaljšala življenje.
PO STAVKI BRITANSKIH DELAVCEV
is ii zaton mi
Velika stavka delavcev angleške ladjedelničke In strojne industrije se je končala s kompromisom, ki pa ni zadovoljil Stavkajočih delavcev. Sindikalni voditelji so sklenili, da bodo stavko odložili za nedoločen čas, medtem pa bo arbitražno sodišče predložilo poročilo in predloge o rešitvi spora, ki se je začel z zahtevo delavcev, naj jim delodajalci zvišajo mezde za 10 odstotkov;
Iz poročil, ki prihajajo 1* Londona, je .razvidno, da sindikalni voditelji niso enotno podprli kompromisa. Nekateri so se zavzemali, naj s^ivko nadaljujejo vse dotlej, dokler ne bodo delodajalci pripravljeni na večje popuščanje, drugi pa so zahtevali, naj se delavci vrnejo na delo. Podrobnosti n teh sporih nam niso znane. Zvedeli smo le, da so tisti sindikalni voditelji, ki so nasprotovali nadaljevanju stavke, trdili, da je stavka povzročila britanskemu gospodarstvu ogromne izgube, da so. sindikati po« rabili zanjo že 6 milijonov funtov, da delodajalci že kažejo znake popuščanja in da bi zato nadaljevanje stavke le škodovalo sindikatom In gospodarstvu. Pri glasovanju se je 15 sindikalnih voditeljev odločilo za konec stavke, 18 za nadaljevanje, 3 pa so se glasovanja vzdržali.	'
Arbitražno sodišče proučuje te dni stališča Iti zahteve sindikatov in delodajalcev. Predstavniki delodajalcev so izjavili, da so pripravljeni zvišati mezde pristaniških delavcev za 5 odstotkov, delavcev strojne industrije pa za 3.5 odstotka, toda pod pogojem, da delavci leto dni ne bodo zahtevali novih povišic. Že med stavko so sindikati odklonili tn ponudbo, niso pa izključiti možnosti, da bi pristali na zvišanje mezd za kakih T ali 8 odstotkov. Delodajalci pa odločno odklanjajo tudi ta kompromisni predlog.
Sindikati sfedaj čakalo na sklep arbitražnega sodišča, nekateri sindikalni voditelji pa že napovedujejo, da bodo stavko nadaljevali, čc sodišče ne bo rešilo spora v korist delavcev.
e »V C-
Zborovanje stavkajočih nemških delaveev
STAVKOVNO GIBANJE V FRANCIJI
Na nedavni konferenci madžarskih sindikalnih voditeljev v Budimpešti so med drugim razpravljali tudi o delu in nalogah delavskih predstavništev v podjetjih. Ugotovili so, da je za gospodarski preporod dežele in njeno pravilne življenje nujno potrebno zagotoviti večje sodelovanje delaveev v upravljanju gospodarskih in državnih poslov.
»Nevarnosti, da bi se delavski razred odtujil svojim podjetjem in nalogam,« je poudaril eden izmed članov Sveta sindikatov, »se je moč ogniti samo, če zagotovimo večje sodelovanje delavcev v gospodarskem življenju in upravljanju dežele. To je glavni pogoj, da se popravijo napake v podjetjih in državni upravi, kar mora postati tudi stvar delavcev samih.«
Na Madžarskem so začeli ustanavljati delavske svete med lanskoletno vstajo proti stalinistični diktaturi, v kateri pa so se kasneje zaradi določenih slabosti subjektivnih sli In posledic preteklosti močno uveljavile kontrarevolucionarne sile. Spočetka =o si delavski sveti prilastili tudi nekatere oblastne funkcije, ponekod pa so se v njih zasidrali kontrarevolucionarji. To je povzročilo precejšnjo napetost med delavskimi sxreti in Sadarjevo vlado, ki je zaradi nezaupanja do teh delavskih svetov precej neodločno podpirala idejo delavskega upravljanja. To so v glavnem vzroki, da položaj delavskih svetov na Madžarskem še do danes ni do kraja izoblikovan.
Na konferenci sindikalnih voditeljev v Budimpešti je ser kretar Sveta madžarskih sindikatov Sandor Gašper dejal, da ne bi smeli pozabljati, da so dobila podjetja na Madžarskem nove organe — delavske svete. Te organe pa bo treba ponovno Izvoliti, ker madžarska vlada v mnogih primerih odreka delavskim svetom pravico, da bi predstavljali delavce. Proučiti bo treba sestavo sedanjih delavskih svetov in pomagati delavcem, da bodo vanje izvolili resnične delavske predstavnike, ki bodo lahko koristno sodelovali v vodenju gospodarskih In družbenih zadev dežele.
Pretekli četrtek je prišlo v Parizu do hudih spo- kotns0e ^^£vleta 1953 med padov med stavkajočimi in policijo. Več delavcev in	25. in 26. aprila so stav.
policajev je bilo ranjenih. To se je zgodilo zadnji dan kali rudarji Larainskega ba-velike stavke železničarjev in delavcev pariškega	pripravljate^na
mestnega prometa.
stavko.
<9 podpredsednik ameriške sindikalne organizacije AFL-CTO in predsednik sindikata avtomobilskih delavcev ZDA Wa.lter Reuther je sporočil, da bo sindikat avtomobilskih delavcev zahteval zmanjšanje delovnega časa In zvišanje mezd. Dejal je. da le na tak način lahko učinkovito zmanjšajo brezposelnost, kt grozi . Združenim državam zaradi avtomatizacije v industriji. Sindikat avtomobilskih delavcev ima 1,300.000 članov.
* Gospodarski strokovnjak zahodnonemških socialnih demokratov Deist je pretekli četrtek izjavil,, da zahodnonem-ški socialni demokrati ne nameravajo podržaviti industrije; uvesti hočejo le »splošno kontrolo, pod določenimi pogoji pa tudi nekatere druge oblike splošnega lastništva*. »Za socialne demokrate*, je dejal Deist, »ni odločilno vprašanje lastništva. Zanje je najvažnejše, da zagotove, da bo vse gospodarstvo delovalo v splošnem interesu. Ce bodo to. dosegli na osnovi zasebnega lastništva, potem bodo * šo-cialni demokrati sprejeli tildi takšno rešitev. Tam pa, kjer bi zasebno lastništvo lahko privedlo do velikih nevarnosti za skupnost (kot na primer v atomski industriji), je treba uvesti državno kontrolo ali ce bo potrebno tudi javno lastništvo.
O Vojaško sodišče v Klrku-ku (Irak) je obsodilo 12 oseh, češ da so se ukvarjali s komunistično dejavnostjo. Vsi so bili obsojeni na zaporne kazni po sedem let žappra. V uradnem sporočilu sicer ni rečeno ničesar drugega, toda javna tajnost je, da je iraška vlada zaradi svojih reakcionarnih stališč do vsega kar je
naprednega, zašla v zelo težak položaj in da si hoče podaljšati življenje z nasiljem, i aretacijami in procesi.
#	V Egipta bodo 1. julij* parlamentarne volitve. Novi parlament se bo sestal že konec julija, ko bo proslava petletnice revolucije. To bodo prve parlamentarne volitve v Egiptu po letu 1952. ko so mladi revolucionarji strmoglavili izkoriščevalski Farukov režim.
#	Na nedavnem izrednem kongresu Komunistične pa-rtije Velike Britanije, so ugotovili. da je zaradi dogodkov na Madžarskem (izstopilo Vz partije 7.000 članov, kar je približno petina vseh Članov K P Velike. Britanije. Več delegatov je ostro kritiziralo partijsko vodstvo zaradi njegovega nekritičnega zagovarjanja sovjetskega stališča do Madžarske, nek delegat pa je celo zahteval, naj celotno vodstvo odstopi.
#	Na skupnem sestanku francoskih socialističnih ministrov in članov Izvršnega odbora Socialistične stranke Francije, ki je bil 19. aprila v Parizu, ,ie »prišlo do hudih nesoglasij glede vladne gospodarske politike Nekateri socialistični voditelji so zahtevali, naj vlada uveljavlja bolj socialistično gospodarsko politiko in naj preneha po-puSčati kapitalistom.
S Predsednik Indonezije Sukamo je pozval indonezijsko ljudstvo, na.i se združi in pozabi na škodljive spore, k) jih izkoriščajo imperialisti za svoje mračne cilje. Opozoril je na dejavnost Imperialističnih sil, ki bi rade napravile v deželi razkol, in poudaril, da bo Indonezija napredovala ir dosegala velike uspehe le tedaj če bo enotna.
Stavka 40o tisoč delavcev in uslužbencev železniškega in rečnega prometa v Franciji ter kakih 100 tisoč delavcev in uslužbencev pariške podzemeljske železnice in vseh javnih služb v francoskih mestih je izbruhnila kot protest proti draginji in protiljudski gospodarski politiki vlade socialista Guvja Molleta. Trajala je dva dni. y vseh važnih železniških križiščih je zajela nad 90 odstotkov železničarjev, . v pariškem mestnem prometu pa se je odzvalo pozivu na stavko od 60 do 90 odstotkov delavcev. Blagovni promet je povsem zastal, na glavnih železniških progah pa je vozilo le malo v-tokov.
Stavko so vodile vse štiri francoske sindikalne centrale; komunistična Generalna federacija dela, katoliški sindikati, socialistični »Force Ouvri-ere« in avtonomni sindikati. To je bila prva enotna akti-, ja vseh francoskih sindikalnih zvez, odkar je v Franciji zavladala vlada Guya Molleta. Stavke. M so zadnje mesece pretresale Francijo, so namreč organiizina.16 le sindikati Generalne konfederacije dela in Katoliške sindikalne federacije.
Razen spopadov med stavkajočimi in policijo na Bulvarju Saint Germaine, kjer je bilo na obeh straneh več ranjenih. je stavka potekala v miru in redu. V sindikalnih vodstvih poudarjajo, da je bila redkokatera stavka tako popolna im enotnost stavkajočih tako trdna.
. Stavkajoči so zahtevali predvsem mezdne olajšave, njihova akcija pa je imela tudi političen pomen. Dejstvo, da so vsi sindikati (tudi socialistični) enotno nastopil: proti vladni gospodarski mezdni politiki, je hud udarec za vlado, ki preživlja resno krizo. Velike finančne težave so jo prisilila,
da je naprtila ljudem nove davke, alžirska vojna jo vedno bolj potiska v naročje desnice, sedaj pa jo vznemirjajo še delavske stavke, ki dokazujejo, da je nezadovoljstvo z njeno politiko že zelo veliko.
Zanimivo je, da. so zaradi motenj v vsem gospodarskem življenju dežele protestirali celo delodajalci, naj vlada sprejme korenite ukrepe za »gospodarsko . in finančno ozdravljenje deže-le«.
■ Stavka železničarjev in prometnih delavcev je začetek serije - velikih stavk, s katerimi francoski delavci protestirajo proti Molletov-i gospodarski politiki m odpuščanju delavcev z dela ter zahtevajo zvišanje mezd. Stavkovno gibanje. ki se hitro širi. se utegne zaključiti s splošno stavko.,
ZAOSTRITEV KRIZE V VRSTAH IT ALIJANSKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV
Generalni sekretar socialnodemokratske stranke demokracije. Matteotti> pre-Matteo Matteotti je preteklo sredo podal ostavko na	konSefstran-
svoj položaj v stranki in s tem protestiral proti Sa- ke. v njem je govoril o tež-ragatovi težnji o nadaljnjem sodelovanju socialnih njah, demokratov v vladni koaliciji.
ki ga združujejo z večino v vodstvu, in težnjah, ki ga ločujejo od Saragata. V
Spor med predsednikom Sa- di 'in če ne bo podprl akcije za svojem, poročilu je navedel pet ragatom in sekretarjem Mate- socialistično združitev. Tedaj najvažnejših zahtev: ottijem se je močno zaostril po pa.so ta spor zača-sno odložili, kongresu Socialistične stranke ker so upali, da bodo do juni-Itatije v Benetkah. Matteotti ja, ko bo kongres stranke, naje grozit z odstopom, če se Sa- šli najboljšo rešitev, ragat ne bo odpovedal sodelo- Preteklo sredo se je sestalo • '	’ vodstvo italijanske socialne
V Jordanu še vedno ni miru. Nemiri, ki pretresajo to majhno in mlado arabsko deželo, so posledica neurejenih razmer na Srednjem vzhodu in delovanja tistih mračnih mednarodnih sil, ki izkoriščajo takšne razmere za utrjevanje svojih starih in pridobivanje novih pozicij, — Demonstracije jordanskega ljudstva proti kolonializmu in imperializmu.
1.. izstop socialnih demokratov iz vlade in prehod v opozicij b;
2.	obnavdtev dela za socialistično združitev z vsemi primernimi po-budami;
3.	predložitev ločenih list na prihodnji volitvah;
4.	združitev' po volitvah in po skupnih bojih v parlamentu ter zunaj njega:
5.	podpora politiki nevtralnega pasu v Evropi.
. Izvršni odbor je sprejel le tretje in četrto zahtevo. In Metteo*H je odstopil.
Matteottijev odstop je zaostril odnose v italijanski, socialnodemokratski stranki m pospešil proces razkola, ki ga že dolgo napovedujejo, ker se nekateri voditelji zavzemajo za združitev z Nennijevimi socialisti, drugi pa bi radi še nadalje vedrili v vladi..
Saragat. je zaenkrat zmagal, toda ta zmaga ni veliko vredna. Za Saragata se je na zase- • danju vodstva stranke izjavilo 12 voditeljev, za Matteotti j a pa 9. Stranka se. je torej znašla pred resno krizo. Levica grozi,- da bo izstopila iz stranke in se priključila socialistom, če bo Saragat. še nadalje sodeloval v vladi, ki previdno, toda . vztrajno uveljavlja koristi. zemljiške gospodejm bogatih industrijalcev.
tooooooooooooooo
S V E T
rooboooooooooo
DELAVSKO GIBANJE V S K A N D IN A: V S K IH DEŽEL AH
torej predvsem z vidika stopnje razvoja pr-o-	izdaja močna opozicijska skupina v Norveški	i demokratičnim	sodelovanjem tistih, ki	de-
izvajalnih sil. To temeljno stališče pa je še	delavski stranki, je deželna uprava sklenila,	lajo v podjetju«.	Ni pa jasno, kaj s tem	mi-
bolj očitno v tistem delu programa, ki je	da o tem poročilu za sedaj še ne bo J^zpra-	slijo.
obširnejši in konkretnejši, v katerem so za- ve, z utemeljitvijo, da »volilno leto »i pri-črtane bodoče naloge. Vse je podrejeno raz- mere-n čas za postavljanje tega vprašanja na'
Linija je -bolj, določna v primerih, ko gre
Od 36. maja do 1. junija letos bo r Oslu 36. deželna konferenca Norveške delavske stranke. Deželna uprava, najvišji izvršilni organ stranke, je že izdelala predlog novega delovnega programa za obdobje 1958—1981, t. j. za obdobje, v katerem bo delovat novi parlament, ki bo izvoljen to jesen. Predlog progra
črtane bodoče naloge, vse je podrejeno raz- mere-n u*s postavljanje tega vprašan.,* » zg >čisto« ektonoms,ko .demokracijo. S tem. iz-voju proizvajalnih sil: »Smo v procesu pre- dnevni red«. V predlogu programa večkrat raz(>ra na,mree omačujejo v vseh skandmav-obrazbe, ki ga je sprožila moderna znanost najdemo isto misel: poudarjajo nujnost gkJh de$elah in tudi 'na Norveškem, krepi-vsem omogočila dostojno življenje, Ti cilji in tehnika,« pravijo v predlogu programa, zedinjenja za neko skupno stališče, torej ne tgv y) držav„ v gospodarstvu. Čeprav ni
....... " "	- »Atomska energija bo postopno prešla v služ- . le v okviru Delavske stranke, temveč na vse-
bo mirnodobne proizvodnje. Avtomatizacija narodni podlagi.
so se zvečine naglašali že v prejšnji zgodovini Norveške delavske -stranke, že tedaj, ko je . imela 21. in 22. avgusta 1887. leta v Arendaiu svoj ustanovni kongres.
Pomembne so ocene današnjega položaja, iz katerih lahko povzamemo usmeritev s e-
_______ __	____ __________ _ danje-ga strankinega vodstva *a prihodnost.
ma je ‘zanimiv z več plati, predvsem pa Med drugim je zapisano tudi tole; »Danes se zato, ker gre za najmočnejšo stranko, ki ustvarja nova oblika družbe. To gre korak ima v Storilni,i (parlamentu) 77 poslan- za korakom, toda pogosto hitreje, kot se nam šiitih meri od 150, kolikor Jih je vseh sko- samim dozdeva.« Naprej poudarjajo, da je paj; ta stranka pa je tudi najvplivnejša, tudi zunaj delavskega gibanja »priznano, da tako na notranjepolitičnem področju kot gospodarsko življenje ne sme služiti samo
to nikjer naravnost povedano, pomeni ven-_ ,	, ,	, ,	, ,, . „„ darle zagovarjanje povečanja vloge države
napoveduje novo industrijsko revolucijo. No. O družbenem pogledu glede nadaljnjega y	da.rstvu ^ vltrajajo pri »oblasti izve iznajdbe, novi načini proizvodnje in nove	razvoja proizvajalnih odnosov govori največ	vryljenjh organ<)v<t zlasti 'pa poudarjajo nui-
surovine odkrivajo neslutene možnosti za	poglavje »Ekonomska demokracija«. Naj-	nogt krepitve posameznih organov, v kate-
razvoj naše blaginje.« V teh dejstvih so te-	strožji kritiki v vrstah Delavske stranke sku-	rm gQ 2.ast(>pani predatavni,ki države, pti-
meljni razlogi, zaradi katerih vztrajajo pri	šajo dokazati, da predlagana uradna linija	vatnih podjetnikov-in delavcev (kot-so-to na
taki politični smeri, ki bi omogočila deželi pomeni korak nazaj z ozirom na smernice,	pr	y posamemih gospodarskih pa-
izkoristiji tehnični napredek in pridobitve ki so bile sprejete 1953. leta. Na splosno je	^
znanstvenikov.	treba gleda tega dela programa najprej po-
Seveda, ta predlog programa ni namenjen vedati,\da je manj konkreten kot na primer Predlog bodočega delovnega programa so samo članom Norveške delavske stranke,	tišja. poglavja-, ki obdelujejo smernice raz-	izdelali na širši osnovi, kot je bila doslej
„„ _____________ _____ temveč mnogo širšemu občinstvu — vsem	voja posameznih gospodarskih panog, kul-	navada ob takih priložnostih, in to, po vse-
tudb v zunanji politiki dežele.	posameznim Ustnikom.‘Temveč vsemu ljud- volivcem. Nadvse zanimivo je primerjanje	turne politike ali stanovanjske graditve. Na-	mu sodeč, zaradi zunanjepolitičnih razlogov.
Beseda le o delavski stranki, ki je vse-	stvu«, da je »spremenjeno nazlranje o so-	delovnega programa iz leta 1953 s sedanjim	dalj* *hko opaeimokprecejšnjo previdnost o	Po tčm, kar je moc te dni. brati v skandmav-
kor pomembna zaradi svojih stališč o po-	cialni odgovornosti družbe«. Poudarjeno je,	predlogom... Vrsta stališč, ki so jih pred šti-	vprašaju obli« v razvoju »industrijske de-,	ske-m tisku, dobi človek.vtis da vodstva ta, m-
sebnostih norveške družbe in' o socializmu	da »omenjeni družbeni razvoj ne zadeva'sa-	rimi leti zelo poudarjali, tokrat sploh ni	mokra«*«, iti pomeni v Skandinaviji, kot-	Rajanjih, socialnodemokratska »tra»k atoje 3
kot svetovnem sistemu Razen tega pa je	mo Norveške«, temveč je »dal pečat vsemu	omenjena. To valja zlasti za nekatera živ-	vene«, udeležbo proizvajalcev pri upravlja-	na čelu gibanja, ki stremi k_ popolni no-
nrLlog Deželne uprave dejansko začetek	našemu delu sveta«,'t. j. z drugimi besedami,	Ijenjska družbeno-politična vprašanja. Leta	nje goepeda-stva v razMčr.ih odborih *a-pw>-	tran.|i enotnosti; celo tedaj, če je to v škodo
premog uezeine uprae__ ja _	... .	„,	-	. lgM gQ na primer „eto odločno postavili izvodujn. V -programu ugotavljajo sicer dej- n otranjeparhjske akcijske enotnosti, kar je
vprašanje omejevanja pravic zasebnih kapi- stvo, 8a v primeru, »če je večji del gospo- konkreten primer s predlogom programa in talistov, napovedali so nacionalizacijo pod- d«rek*«* življenja organiziran, v privatnih' politiko vodstva Norveške delavske stranke, »kandlnav-kih"deželah*'predloži' naihreč naj-	mel.ini činitelj."ki povzroča tudi spremembe	jetij, bank, zavarovalnih družb, ds bi ljud-	delniških drvžbrh, daje to veliko oblast ti-	Opozicija proti takemu stahscu strankinega
močnejša "politična stranka najprej voliv-	v družbenih odnosih oziroma je pripeljal tu-	sivo lahko »uresničilo boljšo kontrolo' nad	stim. ki razpolagajo s proizvodnim kapita-	vodstva pa poudarja (Ta se krepitev.fronte
”2 ,v5 program potem ga brani pred na-	di do dosedanjih sprememb. Prav zaradi jz,-	izkoriščanjem vsenarodnega bogastva«. Ob-	lom.«. In dalje da ima »povečano Število de-	prot, izvenperti,sk,m Mn,tel,ern lahko ures-
cem s oi t g , p	.............. .	jjub-ii; so »razširitev udeležbe proizvajalcev lavcev in tehničnih, strokovnjakov majhen niči le s krepitvijo njene notranje enotnosti,
v upravljanju podjetij . in gospodarstva« m ustanovili Komite za socializacijo, ki je imel nalogo, da izdela o tem svoj predlog do letošnje deželne konference.
Pred časom je Komite končal svoje delo.
Aactcuuc	—
predvolilnega boja med Norveško delavsko vsemu Zahodu, stranko in drugimi političnimi strankami ter Po stališčih, na katerih je izdelan pred-znotraj stranke same. Po stari navadi v vseh log programa, je razvoj proizvajalnih sil te-
padt opozicijskih strank in pred opozicijo v rednega napredka tehnike je »svet postal lastnih vrstah.	majhen in v našem ljudstvu se je rodil nov
V uvoda predloga programa je poudarja- občutek povezanosti zx drugimi«. Tudi tu jao. da Norveška delavska stranka išče za- gredo korak naprej in pravijo, da »velja to upanje volivčev za graditev družbe svobod- v enakem obsegu tudi za tista ljudstva, ki so ri.h in enakopravnih ljudi, ekonomskega na- še obremenjena z revščino...« Nove druž-
vpliv na to razpolaganje« ter bi bilo treba, pravijo, da te enotnosti ni mogoče ustvariti, da »velja demokracija tudi v gospodarskem če se odstopa od temeljnih strankinih pro-življenju«. Toda nikjer ni natančneje dolo- gramskih načel, celo tudi takrat,, če je po čeno, kako bi bilo treba to doseči. Tako je sredi samo politični manever in trenutno na primer 'rečeno, da »mora biti uspešno spreminjanje strategije boja na notranjem
predka in socialne varnosti — družbe, ki bo bene odnose v svetovnem merilu ocenjujejo toda kot piše časopis »Orientering«, ki ga vodenje v.posameznih podjetjih kombinirano področju.
^oooooccciooonoooooocoooocGocoooo*06ooi50Coooooo
rvx»oooooo<y)oooooo(x>y7oocr><Yy>DOri»c)00ocyxxyyyy>PoofXigyx!icyyy^ooryyYryyyyN^o<yx^ooooo
fX30000000000000000006060000000GOOOOOC
(XXX*XXXXXXXXXXXX)CXXX300C)OOOOC>OOOtXXXXXXXXX)OCX3<5C)OOOCXXXXX
(Jugopres)
toooocKK^^ioekaCT^ii^ooc^
e,„PnlA. ..dala RemibHškl svet Zveze slndtkatov za Slovenilo. - Odgovorni urednik France Boštjančič. - Tisk Casoplsno-založnlškega podjetja »Slovenski poročevalec, e Ljubljani - Naslov uredništva In oprav« Ljubljana. Čufarjev, ulic, 1 - Dom ,lndi^pls^	dto,* celoletna «0	LjLbyan1 80122L " Llst '"ha)a
PODJETJA POZOR!
ALI STE POSKRBELI ZA HIGIENSKO-TEHNlCNO ZAŠČITO V VASEM OBRATU?
NUDIMO VAM:	kompletne omarice ra prvo pomoč, kompletne torbice ta PAZ,
nosila, zaščitne in delovne obleke, predmete za žensko higieno ter ves sanitetni material za prvo pomoč, g Garantiramo vam za solidno postrežbo In odlične kvaliteto Izdelkov.
OB PRAZNIKU DELA ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM NASE DOMOVINE
TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA • DOMŽALE
IZ NAŠIH KOLEKTIVOV IN ORGANIZACIJ
VOLITVE DELAVSKEGA SVETA IN PRIPRAVE NA KONGRES DELAVSKIH SVETOV V »VOLNI* V LAŠKEM
Prav so ravnali
Dne 12. tega meseca, so v tekstilni tovarni »VOLNA« v Laškem izvolili delavski svet.
Volitve so pokazale, da je biil način, po katerem so izbirali kandidate povsem' pravilen. Predlog kandidatne liste je sestavil širši aktiv in ga
kor v velikih kolektivih. Težja je tudi kandidatura ker je z ozirom na majhno število zaposlenih, težja izbira kandidatov.
Občinski sindikalni svet je sklical glede volitev v delavske svete tri konference, na
nato predložil v obravnavo katerih so bili navzoči člani delovnemu kolektivu na plenuma in predsedniki sin-obratnih sestankih. Na teh se- dikalnSh podružnic. Na konfe-
je od tega precejšnjih uspehov na področju aktivnosti . -s uidi ka Irtih ■ podružnic -v - radovljiški občini.
Železarna Štore
Po enomesečnih in skrbnih pripravah so v železamih enotah, katerih je devet, v tem času imeli več sestankov, ne katerih so najboljši člani de-lavkega sveta poročali o delu delavskega sveta in podjetja v preteklem poslovnem letu, o važnosti delavskega samo-
"T-	1	
p'	n	
CBILO DELOVNIH USPEHOV IN PRIJETNA DOŽIVETJA NA IZLETIH IN LETOVANJU ŽELI VSEM DELOVNIM LJUDEM KOLEKTIV
Turist biroja
Poslužujte se naše kreditne službe posojil, katero smo uvedli v zvezi z Mestno hranilnico ljubljansko. S tem si omogočite ob vsakem času prijeten izlet in brezskrben letni oddih. Odplačilo posojila »e izvrši v desetih mesecih. — Pridite in poslužite se kreditne službe posojil, avtobusnih Ih turističnih uslug SAP-TURTST biroja, LJUBLJANA, uprava: Središka 13, telefon 30-468 — poslovalnica: Miklošičeva 17, telefon 30-645.
S čistim dohodkom loterije vse člane delavskih svetov. Ti Rdečega križa* ki bo 12. maja tečaji so bili v Brežicah, Do-bomo pomagali pri graditvii bovi in Globokem po dvakrat obmorskega mladinskega okre- tedensko po tri ure. Skupaj je volišča Debelj rtič pri Kopru, bilo osem predavanj v vsakem
Srečka denarne loterije etame samo 100 dinarjev.
RK
Stankih je bila kandidatna lista brez kakršnih večjih sprememb sprejeta. Pri tem niso pozabili na žene in mladino, saj le-ti tvorijo v lem podjetju 76 odstotkov vseh zaposlenih. Med 37 kandidati, je kandidiralo 15 žena in 4 mladinci. Na žalost niso bili Pri volitvah je izpadlo 6 žena in 1 mladinka. Morda je vzrok tega tudi stara miselnost, češ kaj bodo žene v organih delavskega upravljanja.
Predpriprave za kongres delavskih svatov, so prav tako v teku. 2e na predvolilnih sestankih, kjer so se obravnavali kandidati, so o tem govorili in razpravljali. Ker je bil za-
rencah so izčrpno obravnavali dosedanje uspehe in pomanjkljivosti, vlogo in pomen delavskega samoupravljanja.
Vsi kolektivi bodio volitve organov delavskega samoupravljanja in delegatov za I. miamnci. kongres delavskih svetov iz-izvoljeni. vršili do določenega roka. Pri kandidiranju je letos več žena In mladine, kakor je to bilo prejšnja leta.	M.	N.
Iz ruške občine
Na krajši izredni seji izvršnega odbora občinskega sindikalnega sveta, ki je bila pred nekaj dnevi v Rušah, je bilo ugotovljeno, da je razen
VOLNA Ljubljana
trgovsko podjetje s tekstilnim blagom • WoIlova ul I
s svojimi trgovinami: »VOLNA«, Nazorjeva uL 1, Ljubljana •8UKNO«, Stritarjeva ni. 1, Ljubljana »BLED*, Čopova ni. 16, Ljubljana »KOROTAN«, Celovška e„ Ljubljana »Šentvid«, Šentvid l*
čestita vsem delovnim ljudem za praznik -- 1, MAJ.
navedenih krajev. Obisk je bil v Dobovi v začetku zadovoljiv, pozneje pa slab, prav tako v Globokem. Dobro pa je uspel v Brežicah, saj se je od 70 predvidenih udeležencev tečaja udeleževalo redno 54 tovarišev.
Igorja Vidica »Železničarjem za praznik«. , Sopranistka Danica Kočca pa je ob glasbeni spremljavi Ostrouške Marjana zapela pesmi Talcem, Spomlad in Moj fantič je na Tirolsko vandraL Sledila je zborna re-
Dan železničarjev v Divači
Brežice
upravljanja, o bodočih nalogah podjetja, o pripravah za
kongres delavskih svetov Ju- .	'	.	,	....	, ,
goslaviie in za okrajne konfe- , V etošnjem letu je občmski renče delavskih svetov. Ude- emdikaM .svet^ organterM po
cev nima surovin, v
še.VMedtem<ko^V' 'Lovrencu^nS- •	v čateških	Toplicah	Obeh	se-	proslave" z godbo na čelu v
mati® surovin,'"je v Rušah te-	šanjlh, premalo pa o proizvod-	romarjev	se	je	udeležilo	54	to-	Dom jugoslovanske ljudske
žava v pogledu naročil. Enako	nji, kakovosti izdelkov, delov-	varišev.	armade. Tu je mladinska god-
kot v Lovrencu imajo namreč -ni disciplini in problemih pod- ------------------ 1x1 iz Pivke odigrala državno
----------- 2 do 3 dni trajajoč seminar
zelo te- ležba na- sestankih ni bila po- ? do 3 dm trajajoča seminar-
tudi v tem obratu zabojamo,
ki pa po trditvah obratovod-stva v poslednjem času v zvezi s prehodiom od lesne v kartonsko embalažo nima več dovolj naročil. V LIP Ruše so dosedaj delali v zabojami v 2 Izmenah. Spričo pomanjkanja naročil in uvedbe norm in s tem v zvezi večje storilnosti dela pa nameravajo v kratkem ukiniti nočno izmeno. Ker so v zabojami zaposlene predvsem žene, med njimi precej mater, ki bi v primeru ukinitve ene izmene ostale brez dela, je občinski sindikalni
svet sklenil, da odpustov žena	=T«»4
hn Omilil sirtenri te =» gradnjo novega spomenika, saj
8;o morali starega zaradi grad-
jetja, od česar za visi tudi stanje plač itd.
V nov delavski svet $0 od 84 kandidatov izvoliti 60 članov.	J- M.
Škofljica pri Ljubljani
Na proslavo 1. maja se tudi v Škofljici dostojno pripravljajo. Tako bo delavsko prosvetno društvo »Svoboda« priredila na predvečer delavskega praznika slavnostn-o akademijo. Na sam praznik pa je Zveza borcev pripravila na prostem pni Strahu veselico, katere dobiček so namenili za
sveta, so se pomenili, da bodo ob predaji poslov med starim in novim delavskim svetom, podali obširno analizo o delu in razvoju delavskega upravljanja v podjetju. Na ta sestanek bodo povabljeni vsi člani delovnega kolektiva. Prav tako 6o skleniti, da bodo na ta sestanek povabili Zveznega in republiškega poslanca, predstavnike občinskih ljudskih odborov in občinskega smcti-kalnega sveta. Tako bodo razpravo razširili na območje vsega družbenega in gospodarskega življenja »voje komune.
P. M.
Dve predavanji
Izobraževalna sekcija DPD »Svoboda« v Štorah je pred kratkim priredila dve zanimivi predavanji. Prvo predavanje je imel okrožni javni tožilec tovariš Grgič iz Celja »O mladinskem kriminalu«, drugo predavanje pa tovariš profesor Jakhelj iz Celja »O uporabi atomske energije«. Za oba predavanja je bilo veliko zanimanje in tudi udeležba je bila lepa.	M. J-
Novo mesto
Priprave in potek volitev v delavske svete in volitve za delegate za I. kongres delavskih svetov v novomeški občini zadovoljiv® potekajo.
Na območju občinskega sindikalnega sveta imamo 22 kolektivov, ki volijo delavske	.	,,,,.T u ,_______
svete. Do 18. aprila so bile vo- nančno poslovanje, množičnost jjjora učiteljišča v Celju, litve razpisane v 21 kolektivih.
Priprave za volitve in same volitve, kjer so že izvršene, so pot.ekale zelo dobro. (Tekstilna tovarna, Industrija perila).
Delovnih kolektivov, ki volijo samo predsednika delavskega sveta in upravni odbor oziroma imajo zaposlenih manj kot 30 delavcev, je v naši občini 22. Volitve je do se- Pripravljene so tri nagrade in člani Jože Jereb s 120 krogi, daj razpisalo 14 kolektivov,
Predpriprave v teh kolektivih so ponekod zelo dobre, pri nekaterih ie opaziti, da ne jemljejo' volitve z resnostjo, ka-
PBfiry,yin>y»vy|7rriwfvyv,irvvif«nfyWirrjeitJtJflOQCOCi^OOOOCCOX>CiC>OOOOOOC6ljOCaXOCH3CHSGOOOOOOfcfflC OCXyWSOOOQGOOOOC>CXXiOOOOC«2flC»<>Zrf3Cl
Pripravljalni odbor Okrajnega sindikalnega sveta železničarjev Divača je za proslavo 15. aprila — Dneva železničarjev — pripravil dne 13. aprila v prostorih Doma jugoslovanske ljudske armade slavnostno akademijo, katere se je udeležilo nad 400 železničarjev in njihovih svojcev.
Po prihodu popoldanskih vlakov iz. vseh treh smeri je krenila povorka z udeleženci
Vsa podjetja, ki imajo delavske svete, so v določenem roku razpisala volitve.
V. I.
»Drvodeljski rednik«
Centralni odbor sindikata lesnih delavcev je sklenil do- citacija »Pesem železničarjev« govor, da postane »Drvodelj- dr. Igorja Vidica, katero so iz-ski radnik« glasilo Centralne- vajale uslužbenke PVP Postoj-ga odbora sindikata lesnih de- na Marica Posega, Liviia Klo-lavcev in Zveznega združenja bučar in Amalija Simšič. Mla-lesno industrijskih podjetij. dinska godba je nato s partizansko koračnico zaključila akademijo.
V zvezi s to proslavo pa je Pripravljalni odbor pripravil še športna tekmovanja v kegljanju med ekipo ŽSD Ljubljana in Ekipo JLA Pivke, v košarki med ekipo ŽSD Ljubljana in ekipo Partizan Pivka ter nogometu m-ed železničarji in uslužbenci ustanov iz Postojne. Drugi dan dne 14. aprila pa je priredil skupni izlet v Škocjanske jame pri Divači skupno s člani sindikata železničarjev vozlišča Ljubljana s koncertom godbe na pihala SKUD »Tine Rožanc« iz Ljub-
OrganMrali ro tudi veter- himn^ predsednik pripravljalne tečaje, ki so trajali nad me- ne2a odbora toanairiš Lukežič soc dni in 60 bili obvezni za Ivo_ direktor PVP Postojna pa
je otvoril akademijo, pozdravil navzoče goste in vse udeležence. Nato je predsednik okrajnega sindikalnega sveta železničarjev Divača tovariš Pečar Jože imel slavnostni govor v katerem je izčrpno orisal zgodovino praznika železničarjev, njih borbe in zmage ter jih pozval, da tudi v bodo-če založijo vse sile za varnost •	'
prometa, za modernizacijo na- v ponedeljek dne 15. aprila 8ih železnic, za večjo storil- Pa 80 se vršile lokalne prosla-nost dela m s tem v .zvezi za ve v večjih enotah kot v Po-boljše življenj sike pogoje, de- stojni, Divači m Sežani, lovnih ljudi. • Sledil je pester Tako so železničarji našega kulturni program, katerega so okrajnega sindikalnega sveta izvajali vokalni oktet Iz Po- Divača na dostojen in lep na-stojne. Recitator Brodnik čin prosil »vili svoj praznik. Oskar je recitiral pesem Dr.	T. K

ne bo dovolil Sklenil je še podjetju priporočiti, da naveže stike z raznimi podjetji, ki potrebujejo embalažo, da bi lahko čimprej začelo normalno poslovati.	G. G.
Koristna pobuda Radovljičanov
Da bi poživili delo svojih sindikalnih podružnic je občinski sindikalni svet Radovljica sklenil razpisati nagradno tekmovanje. Tekmovanje je pričelo 1. aprila 1957 in bo trajalo do 29. novembra 1957. Merila, ki bodo služila za oceno so: aktivnost podružnice na samoupravnem področju, fi-
članstva in športna dejavnost kakor tudi kulturna dejavnost, izvedba volitev v delavske svete, izvedba prvomajskih jjroslati, prirejanje skupinskih izletov. Komisija bo večkrat pregledala delo podružnic, podružnice pa bodo mesečno poročale o delu. Podelitev nagrad bo na Dain republike.
nje avtomobilske ceste porušiti.
Spominska akademija
V počastitev 11. obletnice mladinskih delovnih brigad je mladinski komite Železarne Store priredil 19. aprila zvečer v veliki dvorani doma »Svobode« v Štorah, spomin-
UUELMNA EEZICRAB 6
VELETRGOVINA Z USNJEM. GUMO IN TEHNIČNIM TEKSTILOM NASLOV: LJUBLJANA, BEŽIGRAD 6
delek: telefon 32-470.
TELEFONI: Centrala, računovodstvo ln sekretariat, Bežigrad 6, telefon: 32-394, sko akademijo. Poleg, slavnost- direktor: telefon 30-013, komercialni od-nega govora je mladinska dramska sekcija »Svobode«, z recitacijami im kratkimi prizori obudila spomin na življenje mladine v delovnih brigadah. Najlepša točka pa je bil nastop mladinskega pevskega
Golnik
J. M.
RUDNIKI, TOVARNE, GRADBENA PODJETJA, TRANSPORTNA PODJETJA, OBRTNA IN TRGOVSKA PODJETJA!
PRESKRBITE VAŠIM DELAVCEM ZAŠČITNA SREDSTVA, DA SE IZOGNETE EVENTUALNIM NESREČAMI
Veletrgovina »ASTRA« vam nudi lz »voj ih sortiranih zalog zaščitna sredstva iz gumija, plastičnih mas, usnja, tekstila in azbesta. Nudimo vam v širokem asorttmanu vse vrste rokavic, delavske predpasnike iz platna, usnja ln gumija. Naprstnike, zaščitne zapestnice, gamaše, ščitnike za kolesa, usnjene obleke, suknjiče in plašče, dežne plašče enojno ln dvojno gumirane, rudarske obleke, pelerine, zaščitna očala, resplratorje, azbestne rokavice, predpasnike, pokrivala ln obleke, lesene cokle Itd. % Prepričajte ee a solidni postrežbi in najnižjlh cenah veletrgovine »ASTRA«! ® Pri postrežbi s tehničnim materialom vam postrežemo a strokovnimi nasveti.
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU Čestitamo za i. maji
Sindikalna organizacija na Ištitutu za TBC na Golniku je v počastitev delavskega praznika 1. maja priredila pred dnevi veliko strelsko tekmovanje najboljših podružnic v goloiški občini. Zmagal je med
dve plaketi in sicer: radio a-parat, garnitura z mizo za namizni teni« in te tisoč dinar-iev gotovine. Občinski sindikalni svet Radovljica pričaku-
medtem ko jVs piri Manicah zasedla prvo mesto Slavka Meže z 98 krogi. Najboljši tekmovalci =o prejeli lepa praktična darila.	L V.
Sistematično zajemanje in Izkoriščanje odpadkov je tudi ena izmed značilnosti napredne gospodarske države. Veliko naporov je bilo treba vložiti, da smo v tej gospodarski dejavnosti dosegli uspehe, s katerimi ne zaostajamo za ostalimi evropskimi državami. Pri tem delu smo naleteli na veliko razumevanje našega prebivalstva ln se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost.
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU POŠILJAMO ZA PRAZNIK 1. MAJ ČESTITKE IN ISKRENE POZDRAVE TER JIM OB TEM PRAZNOVANJU ŽELIMO SE VEČJIH DELOVNIH USPEHOV.
ESNINA LJUBLJANA
TRGOVSKO PODJETJE Z LESOM, LESNIMI IZDELKI IN POHIŠTVOM
TT@WMINI® SB
v" Ji'-
'.‘•■-M- v
kleja
. * ■ '
ukukbloana
'.tis,'
Intertrans
mednarodni transporti
LJUBLJANA
Mosarykova 17—20
TOVARNA
£££atotog
1 A R I B 0 R
Uprava cest 010
LJUBLJANA, Vilharjeva 14
S SVOJIMI CESTNIMI DELOVODSTVI IN STRANSKIMI OBRATI
ČESTITA OB NAŠEM PRAZNIKU — L MAJU — VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM NASE DOMOVINE
Tovarna čevljev
MARIBOR
ČESTITA OB PRAZNIKU DELA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN PRIPOROČA SVOJE IZDELKE.
Mlinska industrija
LJUBLJANA, UKMARJEVA 5.
S SVOJIMI OBRATI BERICEVO, BISTRA, FUŽINE, LOGATEC, VIC, VRHNIKA — ČESTITA K PRAZNIKU DELA — PRVEMU MAJU.
TOVARNA ZA KIS IN PREDELAVO POLJSKIH PRIDELKOV
jg ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA L MAJ ® IN PRIPOROČA SVOJE IZDELKE
LESNO KONSTRUKCIJSKO PODJETJE
5Ft~e s a r -gg
LJUBLJANA
PARMOVA 53
čestita vsem delovnim ljudem k prazniku dela 1. MAJU.
GOSTILNA
ISTRA
š svojimi poslovalnicami:
RIJEKA, BEOGRAD, MARIBOR, JESENICE, SEŽANA, NOVA GORICA, DRAVOGRAD, PREVALJE, CEUE, KOPER, HERPEUE-KOZINA In ŠKOFIJE
LJUBLJANA
Kolodvorska 28
Oprema
IZDELOVANJE POHIŠTVA
Šentvid nad Ljubljano it 88
Telefon 27-17
Kolektiv
GOZDNEGA
GOSPODARSTVA
BREŽICE
č e e 111 a viem delovnim ljudem Ob delavskem prazniku — 1. maju.
Vsem delovnim ljudem čestita za Prvi maj kolektiv podjetja
LJUBLJANA Parmova 41
ČESTITA OB PRAZNIKU — 1. MAJU — VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM, KMETIJSKIM ZADRUŽNIM ORGANIZACIJAM IN PROIZVAJALCEM SEMEN Z ZELJO CIM VEČJIH USPEHOV PRI NAPREDKU SEMENARSTVA.

UVOZNO IN TRGOVSKO PODJETJE
SLOVENIJA-AVTO
LJUBLJANA, Prešernova 4G
:L-.„
UVOZ — PRODAJA NA VELIKO motornih vozil vseh vrst, nadomestnih delov za motoma vozila, dvokoles In njih nadomestnih delov, avtogum, splošnega in električnega avtomaterlala, avtomobilskega orodja ln pribora ter gradbenih strojev domače produkcije £ Vsemu delovnemu ljudstvu čestitamo za praznik dela — 1. MAJ.
KUVERTA
GRAFIČNA PREDELOVALNA INDUSTRIJA
LJUBLJANA. TITOVA 87
Tonosa
LJU3LJANA-SAVLJE
čestita za praznik dela — prvi maj — vsem odjemalcem in potrošnikom ter vsem delovnim ljudem Jugoslavije In želi še veliko nadaljnjih uspehov.
Tovarna volnenih in vigogne izdelkov
MARIBOR
Tel. 21-97, 21-98, 21-99	1
Jezdarska ul. 8
Proizvaja:
Volnene tkanine iz česane preje Volnene tkanine iz mikane preja Bombažne in vigogne tkanine Volneno mikano prejo Vigogne mikano prejo Vigogne prejo Vato
I
I
UTENSILIA
TOVARNA TEKSTILNIH POTREBŠČIN
UUBLJANA-RUDNIK
OPEKARNA
BOBOVK
PRI KRANJU

*** FF*
V1”'

SINDIKALNA PODRUŽNICA
IZOLA
čestita vsem delovnim ljudenr za 1. maj ter jim žeti mnog< uspehov pri nadaljnjem delu.
DESTILERIJA IN TOVARNA LIKERJEV
LJUBLJANA
Frankopanska I
P^EInlEllNl®
LJUBLJANA, Titova cesta
'LETS59VINA
Pri nakupu nogavic zahtevajte v vaši trgovini naše kvalitetne Izdelke z zaščitnim znakom
Lastovka“
Poslovnim prijateljem In ostalim delovnim ljudem čestitamo k 1. MAJU — prazniku delov, ljudstva.
TOVARNA NOGAVIC POLZELA
DELOVNI kolektiv
GRAND HOTELA
UNION
LJUBLJANA
OBČINSKI
LJUDSKI
ODBOR
Ajdovščina
# %
# <*
V
DELAVNICE
LJUBLJANA
SAVSKA CESTA
	
prazni* aeim naš pozdravi MARIBORSKA TISKARNA knjižni, rotacijski, ofsetni to anillnski tisk ® kutama 9 splošna to galanterijska knjigoveznica. MARIBOR. KOPALIŠKA 6	Gostinska ZBORNICA NOVA GORICA čestita ea praznik dela vsem gostinskim delavcem goričkega okraja
O	<3
Cvetličarne	
LJUBLJANA, W0LFGVA ffl	
A	A
06

M«®
$»»»u
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
NOVO MESTO
kovinarjev, rudarjev In metalurgov, kemičnih delavcev, gradbenih delavcev, lesnih delavcev, tekstilcev In usnjarjev, živilskih In tobačnih delavcev, grafičarjev, železničarjev, prometnih delavcev, poštnih, telegrafskih In telefonskih delavcev, kmetijskih In gozdnih delavcev, trgovskih, gostinskih In turističnih delavcev, obrtnih In komunalnih delavcev, uslužbencev državnih "ustanov, zdravstvenih delavcev, delavci kulturno umetniških ustanov • Republiški odbori združenj In društev visokošolskih profesorjev In znanstvenih sodelavcev, učiteljev In profesorjev, učiteljev In profesorjev strokovnih šol, vzgojiteljev, učiteljev specialnih šol, likovnih umetnikov, bibliotekarjev, novinarjev In upokojencev.
-h:
MKABSTVO
»I STOK«
MIREN PRI GORICI
ZSJ
OBČINSKI
SVET
LJUBLJANA
MOSTE

KOLEKTIV SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA
JESEN
čestita vsem delo vidro ljudem ob našem prazniku 1. maju ln želi še mnogo uspehov v izgraditvi socializma.
TOVARNA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH IZDELKOV
LJUBLJANA, POLJANSKI NASIP ŠT.40
KAROSERIJA
tovarna Jeklenih avtobusnih karoserij
LJUBLJANA. Kamniški! uL 25
telefon 81-047, brzojavni naslov: Karoserija Ljubljana, tek, rač.: Komunalna banka Ljubljana št 60-KB-2-Z-6
0
o
o
.0
UPRAV*
GORIŠKIH
VODOVODOV
NOVA GOBICA
KOLEKTIV
RUDNIKA ČRNEGA PREMOGA
»ŠEGA«
MAKOLE
čestita ob praznita delovnega ljudstva vsem svojim odjemalcem.
^------------
Heološki zavod
LJUBLJANA
KEMIČNA TOVARNA
I i T F
LJUBLJANA
Tovarna vezalk, trakov, elastike
LJUBLJANA, Zg. Hrušica 14
»CEMENTNINB« CELJE
MARIBORSKA CESTA 20
nudi cenjenim odjemalcem tvoje kvalitetne Izdelke, in sicer: obloge iz navadnega in umetnega kamna, teraco tlake, nagrobne spomenike Iz granita, naravnega in umetnega kamna, razne armirano-betonske profile, betonske četrt vseh dimenzij ter lončene peči po najntijih dnevnih cenah.
SINDIKALNA PODRUŽNICA SANATORIJA ZA TBO
»POHORSKI
DVOR«
HOČE pri MARIBORU
ZADRUŽNO PODJETJE
Agroohnosa
LJUBLJANA, Črtomirova i
® Izvršujemo vsa zemeljska dela v kmetijstvu t svojimi stroji, kakor:
9 Obnova oseh nasadov, vinogradov, sadovnjakov in drugo.
9 Melioracije, kanalizacije, planiranje, terasi ranje, rigolanje, rahljanje, bra-nanje in podobno.
9 Gradnja ■silosov, cistern, vodnjakov, gnojišč, tlakovanje dvorišč s svojo specialno gradbeno ekivo in mehanizacijo.
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELAl
Okrajni sindikalni svet
LJUBLJANA
IN OBČINSKI SINDIKALNI SVETI: LJubljana-Center — Ljubljana-Bežlgrad — Ljubljana-Moste — Ljub-Ijana-Rudnik — Ljubljana-Vič — LJubljana-Polje — LJubljana-Siška — L juh Liana-Šentvid — Borovnica — Cerknica — Črnuče — Domžale — Grosuplje — Kamnik — Litija — Logatec — Loška Dolina — Medvode — Mengeš — Stična — Vrhnika
TOVARNA POLJEDELSKEGA , ORODJA
BATUJE PRI GORICI
Ob prazniku delovnega ljudstva 1- maju, čestita tu teli še nadaljnjih uspehov vsem delovnim kolektivom ter »e priporoča t svojimi kvalitetnimi Izdelki kolektiv
INDUSTRIJE PERILA -NOVO MESTO
ZAVOD ZA RAZISKAVO
MATERIALA
1
LJUBLJANA
r
Okrajni sindikalni svet
TRBOVLJE
In OBČINSKI SINDIKALNI SVETI: Brežice, — Hrastnik — Krško — Kadeče — Senovo — Sevnica — Trbovlje — Zagorje.
DELOVNI KOLEKTIV

LJUBLJANA
Čestita vsem delovni ljudem
K PRAZNIKU DELA.
Za delavski praznik prvi maj čestita vsem članom kolektiva, poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu
KOLEKTIV
SGP PROJEKT, KRANJ
SINDIKALNA
PODRUŽNICA


A*
NOVA GORICA
redllnlca in tkalnica
Ega
MARIBOR
PROIZVAJA:
BOMBAŽNO IN STANICNO KARDIRANO PREJO DO ST. 60,
BOMBAŽNE IN STANICNE MODNE TKANINE ZA ZENSKE OBLEKE,
POSTELJNO PERILO,
KANAFAS,
FLANELO itd.
LASTNA TKALNICA, PREDILNICA IN OFLEMENJEVALNICE,
CENE SOLIDNE — KVALITETA ODLIČNA.
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
gg
H

1/9
ii

■
PRIMORJE-EXPORT<
REGISTRIRANO PODJETJE ZA IZVOZ IN UVOZ VSEH ARTIKLOV PO OBMEJNIH SPORAZUMIH Z ITALIJO IN ZA OPRAVLJANJE CESTNO TRANSPORTNIH USLUG V INOZEMSTVU
NOVA 00RSCA telefon oz in 12
Čestita svojim poslovnim prijateljem ra delovnim kolektivom za
DELAVSKI PRAZNIK — 1, MAJ 1957.
®
m
GOZDNO GOSPODARSTVO
NOVA GORICA
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in vsemu delovnemu ljudstvu za praznik — 1, MAJ.
GRADBENO PODJETJE

VOŠNJAKOVA 8a
£Ce&twtePttiaH
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE
LJUBLJANA
@ DIREKTOR: TEL. 32-482 ® UPRAVA: PARMOVA 33, TEL. 30-092, 31-289 $ PRODAJNI ODDELEK: KOTNIKOVA 12, TEL. 30-706, 30-145 <f| SKLADIŠČE: KOTNIKOVA 12, TEL. 31-350 ® DETAJLNA TRGOVINA: TITOVA 17, TEL. 21-533
VAM NUDI: ves elektrotehnični material domače in Inozemske proizvodnje, elektro-instalaeijski material, transformatorje, motorje, žarnice itd.
n
	
	1
LJUBLJANSKE |	
1	OPEKARNE e
	
•	LJUBLJANA, Emonska 2
Vse posle tuzemske in mednarodne špedicije (izvoz, uvoz, tranzit, carinjenje, transportne kalkulacije itd., javna skladišča, oskrba dostave blaga na dom, lastni industrijski tir, avtomobilski prevozi itd., itd., vam hitro in solidno izvrši
GLOBUS-ŠPEDIC1JA
LJUBLJANA — TITOVA 33
S svojimi poslovalnicami: BEOGRAD, Gavrlle Principa št. 8, tel. 27-054; CELJE, Mariborska 12, tel. 26-28 in Titov trg 3, tel. 21-78; JESENICE, Gosposvetska 29, tel. 956_254;
HERPELJE-KOZINA, tel. 25; MARIBOR, Mlinska ul. 1, tel. 30-32; NOVA GORICA, carinarnica, tel. 58; PREVALJE, železniška postaja, tel, 25; REKA, Luka, tel. 28-10, ROBIČ, Staro selo 5, tel. 28, Kobarid; SEŽANA, železniška postaja, tel. 65; ZAGREB, Boškovičeva 34, tel. 37-020 in predstavništvi v GRADJNA, KOTORIBA, OSIJEK, Oreško-vičeva 11, tel. 27-37; VRŠAC, Maršala Tita 23, tel. 183; VUKOVAR, pristanišče, tel. 460. Razen ostalega razpolagamo z lastnimi skladišči na Reki v Zagrebački ulici 12, od koder odprerniljamo vse pošiljke ob jadranski obali, na otoke kakor tudi v inozemstvo.
TOVARNA USNJA
blTANDARD
KRANJ
»CEMENT-OPEKA«
trgovsko podjetje z gradb, materialom na debelo in drobno
LJUBLJANA. SMARTINSKA C. 21. TELEFON 50-140
e®
ima stalno na zalogi ves gradbeni material, katerega nudi gradbenim podjetjem, zadrugam in privatnim potrošnikom. Posebno nudimo pleteno trstiko I-a, cement, apno, strešno in zidno opeko, lončene peči, salonitne izdelke itd
Okrajni sindikalni svet
NOVO MESTO
in OBČINSKI SINDIKALNI SVETI: Črnomelj - Kostanjevica — Metlika — Mirna — Mokronog — Novo mesto — Semič — Straža — Šentjernej — Trebnje — Žužemberk
IZDELUJE VSE VRSTE NEBELJENE SULFITNE CELULOZE KAKOR TUDI USNJARSKA POMOŽNA STROJILA PINOTAN IN KEMOTAN
OB PRAZNIKU DELA ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM
*3Scvarna cipfc in vezenin
■ BLED
VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA 1, MAJ. NUDI VSE VRSTE ČIPK, ZAVES IN VEZENIN.
Sl«61'", °k°
lica
Liu
bllana
LJUBLJANA, Parmova 33
*. obrati DOMŽALE, GROSUPLJE, NOTRANJSKA, RTP KLECE-CRNUCE, števčna delavnica ln Elek-trokonstrukcljske delavnice TACEN Q Dobavljamo električno energijo Industriji In Široki potrošnji.
Plamen
TOVARNA
VIJAKOV
IN ZUBLJEV
KROPA
• OBRTNO PODJETJE
„C0KLA“
BLEJSKA DOBRAVA
Industrija
PLATNENIH IZDELKOV
ŽELEZARNA
JESENICE
JESENICE NA GORENJSKEM
JARŠE
ELEKTRO STROJNO PODJETJE
ELITIO
I Kil
LJUBLJANA
TOVARNA ELEKTROMATERIALA ČRNUČE PRI LJUBLJANI
Pošta Črnuče, Železniška postaja Cmuče
PROIZVAJA: elektroinstalaoljski material, električne likalnike, elektrotoolacljskt material, transformatorje: zaščitne z regulacijo za gledališča im specialne po naročilu, električne varilne aparate za točkasto in obločno varenje. — V popravilo sprejema vse vrste elektromotorjev,'generatorjev in suhih transformatorjev.
K DELOVNEMU PRAZNIKU — I. MAJU — ČESTITAMO IN ŽELIMO VSEM SVOJIM CENJ. STRANKAM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM SE MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE.
NAJ ŽIVI PRAZNIK VSEGA DELOVNEGA LJUDSTVA 1. MAJI
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET
PTUJ
DELOVNI KOLEKTIV
Občine
Ljubljana - Moste
ČESTITA VSEM SVOJIM OBČANOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM OB DELAVSKEM PRAZNIKU — V. MAJU.
Delovni kolektiv
ČRNUČE
E/ektro Žirovnica
Uprava ŽIROVNICA
Kadar opremljate svoje stanovanje, se spomnite na kvalitetno blago, ki ga izdeluje
Tovarna dekorativnih tkanin
LJUBLJANA — Celovška cesta 280
IZDELUJE: blago za pohištvo, frotirke, zavese, čipke ter ostalo blago sa dekoracijo.
: OB PRAZNIKU DELA ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM.
•	VSEM »DELOVNIM LJUDEM ČE-
STITA OB PRAZNIKU DELA
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE LMS SINDIKALNA PODRUŽNICA DRŽAVNIH USLUŽBENCEV OBČINE--------------------j
ŽELEZNIKI)
Radmlntcto je nova Igra za razvedrilo, vežbanje telesa in refleksa. Najbolj primerna delovnemu človeku. Vse to vam nudi poleg ostalih športnih izdelkov
TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA »ELAN«
BEGUNJE NA GORENJSKEM
Cenjenim bralcem sporočamo, da smo dali na tržišče poleg Colibrija M 50 še naslednje nove tipe Colibrijev po sledečih cenah:
MS 50 K	netiš«**	145.000	din
,	VS SOL	155.000 din
VS SOK	» e e. .... e	150.000	din
VS 50 S	.*.*....	155.000	din
Nadalje vam lahko nudimo težja motorna kcrlesa kot:
GALEB R1 125	............ 280.000 din
SV 175 .... e ... .	325.000	din
SG 250	.	380.000	din
SGS 250	....*» t .	395.000	din
l/,t'OJ II	Vsa podrobna pojasnila o pogojih nakupa vam nudijo naša pro-
,	V/ JI	daj na zastopstva, ki 'jih imamo v vseh večjih mestih FLRJ.
DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA.
TOMOS, TOVARNA MOTORNIH KOLES, KOPER
ELEKTRARNA MOSTE
moste pri Žirovnici

Vsem delovnim ljudem čestitamo za Praznik dela.
Ob 1. maju - prazniku dela, pošilja iskrene Čestitke vsem delovnim ljudem
KOLEKTIV
Bombažne predilnice in tkalnice, Tržič
s ©@ ® ®

Okrajni sindikalni svet
CELJE
In OBČINSKI SINDIKALNI SVETI: Celje — Konjice — Laško — Nazarje — Rogaška Slatina — Šentjur — Šmarje — Šoštanj — Vojnik — Žalec — čestitajo ob mednarodnem delavskem prazniku 1. maju vsem delovnim ljudem in kolektivom ter želi še mnogo uspehov in napredka v nadaljnji izgradnji socializma.
K PRAZNIKU DELOVNEGA LJUDSTVA ČESTITA
OB DELAVSKEM PRAZNIKU, 1. MAJU, ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE
PIVOVABNA
LJUBLJANA
UNION
IN PRIPOROČA SVOJE RENOMIRANB IZDELKE ZLASTI PIVO IN KVAS
@s@ee®®®®©
PRIJETEN DELAVSKI PRAZNIK L MAJ želi vsem delovnim kolektivom, svojim odjem-malcem in dobaviteljem .delovni kolektiv podjetja
,MODNA OBLAČILA'
Titova o. 43, Ljubljana.
Odjemalcem in dobaviteljem pa se še nadalje priporoča za dobre poslovne stike. ’
<3®®®®®®®®®
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
NARAVNI KAMEN
LJUBLJANA, KOLODVORSKA 32
PAPIRNICA
KOLIČEVO
PRIPOROČA SVOJE IZDELKE
Tovarna trakov in sukanca
MARIBOR
KOLEKTIV
TRGOVSKO PODJETJE
■v
KOBARID
Predilnice Litija
ČESTITA ZA I. MAJ VSEM DELAVCEM V TKALNICAH IN PLETILNICAH TER JIM PRIPOROČA
IZDELUJE:
# LANENE SUKANCE S BOMBAŽNE RIB. SUKANCE P BOMBAŽNO IN SVILENO POZAMENTARIJO
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM K PRAZNIKU DELA.
»»#•••« •#•«••••• a|m|o|R	•#«•#••#» «#e«8«»#e
®
ENOJNO IN SUKANO KARDIRANO PREJO Nm 12—60
katere kakovost je odraz tradicije in "rizadevnoetl v korist delovnega človeka
r1
KAMNIK
TOVARNA UPOGNJENEGA POHIŠTVA
telefon: Kamnik 204, 205. Telegrami: »Stol« Kamnik. Potniška železniška postaja: Duplica pri Kamniku.
čestita vsem delovnim ljudem za delavski praznik — 1. MAJ. — Priporoča svoje izdelke: štole iz upognjenega lesa, ostale stole Rcx garniture, pisarniško pohištvo, opremo kino in ostalih dvoran s svojimi tapeciranimi in nctapeciranimi kino fotelji v prvovrstni priznani kvaliteti.
KAMNIK. VUGOSUVIA


Okrajni sindikalni svet
KOPER
In OBČINSKI SINDIKALNI SVETI: Divača — Herpelje — Ilirska Bistrica — Izola — Koper — Pivka — Piran —-Postojna — Sežana
ČESTITAMO VSEM SVOJIM ODJEMALCEM, DOBAVITELJEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE K PRAZNIKU DELA - 1. MAJU 1957
r
t
|
|
i
1
2
T
•#••#•••• «••••■«•• >•«••••••	••••♦••e«	»#•••«•#• •#•••••#• •••«»••••	•
Okrajni sindikalni svet
KRANJ
In OBČINSKI SINDIKALNI SVETI: Bled — Bohinjska Bistrica — Jesenice — Kranj — Radovljica — Škofja Loka — Tržič — Železniki — Žiri
ANHOVO
»MINERAL«
Industrija naravnega in umetnega kamna
LJUBLJANA, Titova c. 48
KOLEKTIV
TOVARNE LEPENKE
TRŽIČ
želi vsemu delovnemu ljudstvu veselo praznovanje vsedelavskega praznika — prvega maja
Podjetje
»HARMONIKA«
LJUBLJANA. Titova 41
telefon 31-434
Izdelujemo in popravljamo vse vrste glasbenih instrumentov.
IZovatna pofiVstva
NOVA GORICA
*
OBČINSKI
SINDIKALNI
SVET
HRASTNIK
*
Trgovsko podjetje
AVTO SERVIS
LJUBLJANA
KOLEKTIV
»CEMENT AR« LJUBLJANA
čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem
iiiiiiiiii!iiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiim-
LESNO
INDUSTRIJSKI
KOMBINAT
ŠOŠTANJ
mi'**'	vj
m
\ s
» »	-0 VSL-1
CJSlvOBODO ^
bobC^ ^ r s0Cx^
xVs^
80
VIOL
eMV1

»\SKR^
ura#1
ES
i§Sl
»
(Lab©dl
kemična Čistilnica, pralnica in barvarna
LJUBLJANA. POLJANSKI NASIP 6
TOVARNA
KOVINSKE
GALANTERIJE
LJUBLJANA, MARIBORSKA 4
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
AJDOVŠČINA

t
TOVARNA BARV IN LAKOV MEDVODE
OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU — ČESTITA KOLEKTIV
Zadružnega lesnega podjetja
Volčja D ra g a
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE • PRODAJAMO VSE VRSTE LESA, LESNIH SORTIMENTOV IN KURIVA. V DELAVNICAH
/ v
SPREJMEMO VSA V MIZARSTVO IN SODARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. KVALITETA ZAJAMČENA, CENE KONKURENČNE.
♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦s«

tovarne usnja
ŠMARTNO PRI LITIJI
ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA — 1. MAJ — TER JIM ZELI CIM VEČJIH USPEHOV V NJIHOVEM NADALJNJEM DELU
J


£
TRGOVSKO PODJETJE
LJUBLJANA
nudi preko svojih skladišč in prodajalnic vse vrste tobačnih izdelkov, vžigalice »DRAVA« Osijek, taksne in poštne vrednotnice ter čestita vsemu delovnemu ljudstvu k prazniku — L MAJU.

TRBOVLJE
H-
m
MARIBOR
<
o
M
>
<
>W
y-
priporoča svoje kvalitetne izdelke po solidnih cenah. — Izdeluje šolske in pisarniške potrebščine, embalažo iz papirja in kartona in špecerijske vrečice. Pri nakupu pazite na naš zaščitni znak «M EPA«
Pi
M
i—I 2 Q £ Od
Podjetje za prdtek-tiranje avtoplaščev.
LJUBLJANA
Smartinska cesta 64
POSAVSKI RUDNIKI
svinca, cinka in bariia
ŠKOFLJICA 9
Uprava: LJUBLJANA, Dolenjska e. 35/b
.TAPETNIŠTVO"
CELJE
HRASTNIK
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MEDVODE
čestita za prvi maj vsem kolektivom občine Medvode In vsem delovnim ljudem Jugoslavije.
TRBOVLJE
oz@yiEto
OKRAJNI
ZAVOD
ZA
SOCIALNO
ZAVAROVANJE
CELJE
LJUBLJANA-MOSTE
Elektro Maribor okolica	
s svojimi obratit Maribor-okolica	MARIBOR, Heroja Tomšiča ul. 2
Slov. Bistrica	' ..."
Ptuj	0 oskrbuje svoje omrežje z električno energijo, pro-
Gornja Radgona	0 jektira, gradi in vzdržuje prenose in razdelilne
Murska Sobota	0 vode, transformatorske postaje in krajevna omrežja.
RTF Pekre	0 Montira, hišne priključke, popravlja instalacije,
Remontne delavnice	0 stroje, gospodinjske aparate, umerja merilne apa-
Radvanje	0 rate in števce.
R
EMONTNO
PODJETJE
PTUJ
OBČINSKI
LJUDSKI
ODBOR

GORICA
„KONUS
USNJARSKI KOMBINAT SLOVENSKE KONJICE
Telegrafski naslov: KONUS Slov. Konjice — Telefon: centrala 1, direktor 22
TJSNJARNA — vegetabilno, kremno in kombinirano podplatno usnje, podloge, vse vrste boksov, kravina, športni kruponi in tehnično usnje. ODDELEK KONITA — Reconstituted leather — Faserlederioerkstoff. Proizvajamo konit plošče, ki so po kvaliteti enakovredne inozemskemu umetnemu usnju. Uspešno ga uporablja čevljarska industrija za notranjke, podplate za copate, pete in opetnice. V lastni delavnici konfekcio-niramo opetnice za vse vrste obutve, proizvajamo konit za raznovrstno galanterijo. Zahtevajte kolekcije vzorcev in ponudbo.
JERMEN ARNA — vegetabilno, kromno in kom-bineirano Jcromno jermenje vseh vrst, v vseh
dimenzijah in specialnih izdelavah, šivalno jermenje in utenzilije.
TEKSTILNE UTENZILIJE — pikerji in razne druge utenzilije vseh vrst za tekstilno industrijo. PREDSTAVNIŠTVA IN PRODAJALNE. Predstavništvo in prodajalna »KONUS«, Beograd, Knez Mihajlova 47, telefon 20-630 — Predstavništvo, prodajalna in skladišče »KONUS«, Ljubljana, Gosposvetska cesta 2, telefon 23-337. — Predstavništvo »KONUS«, Zagreb, Bogišičeva 22, telefon 39-760 — Prodajalna »KONUS« Novi Sad, Ulica narodnog heroja 10, telefon 29-78. — Prodajalna in skladišče «KONUS«, Ptuj, Miklo t šičeva ulica 1, telefon 173.
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA!
Remontno
podjetje
SOLKAN NOVA GORICA
SLOVENIJA
ŽIVINOPROMET
S LJUBLJANA
Ul DALMATINOVA 1/1
|jg Izvaža vse vrste goved, m konj, prašičev in drobni-■= ce ter razne vrste mesa. §j§ mesnih izdelkov in kon-Uši zerv.
Ul 0 Telegram: Slovpremet, gl!	Ljubljana
IH 0 Telefon: 22-212, 20-905 ==	Klavnica 31-89
gj 0 Depo v Prestranku,
=§g	telefon Prestranek 3
HJ 0 Predstavništvo ===	Maribor klavnica
„SATURNUS“
tovarna kovinske embalaže LJUBLJANA
čestita za praznik 1. maj vsemu delovnemu ljudstvu 0 PROIZVAJAMO: raznovrstno pločevinasto embalažo za- prehranbeno, kemično In farmacevtsko industrijo, izdelke za široko potrošnjo, dele za
avtomobile in dvokolesa, elektrotoplotne aparate, lito-grafirane plošče in eloksirane napisne ploščice.
0*0*C?i0*0«C=)iC3iC=>*C3BC3*CD«CDi0*eD
KOMITE ZVEZE KOMUNISTOV ODBOR SZDL SINDIKALNI SVET ODBOR ZVEZE BORCEV
OBČINE
AJDOVŠČINA
Podjetje za izde'avo finega pohištva
eais:/&si‘
LJUBLJANA. LINHARTOVA 49/a
Telegram: Hrast Ljubljana. —. Tekoči račun: 60-KB-3-2-127. — Telefon: 31-189
0
■
o
■
o
■
o
DELOVNI KOLEKTIV
Tovarne verig
0
0
■
0
m
o
LESCE PRI BLEDU
loioioiaioioiaioioioioioioio
O&taini &indi&aCtii svet
MARIBOR'
IN OBČINSKI SINDIKALNI SVETI: Črna, Dravograd, Lenart, Maribor-center, Maribor-Košaki, Maribor-Tabor, Maribor-Tezno, Podvelka, Poljčane, Rače, Radlje, Ruše, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šentilj, Ravne.
|l
| J EMIČNA
TOVARNA
DOMŽALE
DELOVNI KOLEKTIV
LJUBLJANSKIH MLEKARN
LJUBLJANA
čestita ob prazniku dela — 1, maju vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem ter hkrati priporoča svoje znane mlečne izdelke. — Z uživanjem mleka boste znatno dvignili svojo delovno storilnost.
i
i
m
^■fi !Nč;f/ !xx5	Lxx5 Lxx5 LXx7/ txx5/ lxxfž
te>X::;Xvy-::::

■ ■
" T3 1
Č-JT-. .
elektrogospodarska skupnost Slovenije
s svojimi 13 elektrarniškimi podjetji in 16 pre-nosno-razdeliinimi podjetji ter upravo v Ljubljani
ČESTITA
za praznik dela vsem delovnim kolektivom in vsem svojim odjemalcem električne energije.
ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ — ČESTITAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM K DOSEŽENIM USPEHOM
DELOVNI KOLEKTIV
LJUBLJANA, Breg 12-14
□OOOOOOOOOOOSMDOOOOftCjOOOOOOOOeOOOpGOOC

GRADBENO PODJETJE
-----------------
AVTOPODJETJE
r^u«wisK0M»^J
L SlLtETfll
W PIRAN
TOVARNA TEKSTILNIH IN USNJARSKIH POMOŽNIH SREDSTVEV
LJUBLJANA, Zaloška cesta 54
KOLEKTIV
INDUSTRIJE USNJA
VRHNIKA
Čestita vsem poslovnim prijateljem in
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU NASE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI OB PRAZNKU DELA — 1. MAJU.
DELOVNI KOLEKTIV
oirekc"«-	'£hil’liar<n. Pilona cesta 14
čestita vsem delovnim ljudem ob Prazniku dela.
r^^vyv,vvv»vrvv»vvYv^vyvv»-rvrvrYirrv'v^vyvvyv»wr»vwvyrTVvvYVYVYYYYY>orn-mvVY>
OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU ČESTITA
AVTOPODJETJE ,PRIMORJE*
PIRAN
Izvršuje vse vrste avtopopravil, tovorni prevoz, prevoz potnikov In skupine izletnikov. Priporoča se za naročila.
■
OBČINSKI SINDIKALNI SVET ŠKOFJA LOKA
ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN MNOŽIČNIM ORGANIZACIJAM OB PRAZNIKU • 1. MAJU.
6
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MEDVODE
ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OB DELAVSKEM PRAZNIKU.
PODJETJE ZA REZANJE IN PREDELAVO LESA
KOZINA
(Ivto
prevo$nisko
podjetje
(Postojna
•!••#•••
• •#•••••#•
TEKSTILNA TOVARNA
MEDVODE
Podjetje
ZA UREJANJE
HUDOURNIKOV
Mestna plinarna
v LJUBLJANI • Resljeva cesta 34
Telefon St. 30-555, poštni predal 158, tekoči račun 60-KB-1-Z-291
PROIZVAJA: plin, koks in katran IZVRŠUJE: plinske instalacije
POPRAVLJA: plinske naprave in plinske aparate (kuhalnike), štedilnike, kopalne in sobne peči
IZ POLIZDELKOV: sestavlja plinske sobne peči za plinarniški plin ln za butan
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA.
LJUBLJANA
>••«••• ••»*••<
LESNO
INDUSTRIJSKO PODJETJE SLOVENJ GRADEC
8 svojimi obrati: Mislinja, Dcrv-1*. Pameče, Dravograd, Muše-nik, Vuhred pošilja za 1. maj — Praznik delovnega ljudstva borbene pozdrave vsem delovnim ljudem Jugoslavije.
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
Konjice
55
KONJICE št. 77 — Telefon 5 in 27
DELOVNI KOLEKTIV
RUDNIKA KOČEVJE
ČESTITA K PRAZNIKU — 1. MAJU 1957 — IN ŽELI VSEM I DELAVCEM SORODNIH IN DRUGIH KOLEKTIVOV SE MNOGO DELOVNIH USPEHOV
• KAMNIK
TOVARNA USNJA
SPECIALIZIRANA TOVARNA ZA IZDELAVO SVINJSKEGA USNJA
IZDELUJE SVINJSKO GALANTERIJSKO USNJE V SVETOVNO ZNANI KVALITETI. TAPETNIŠKO USNJE, USNJE ZA ROKAVICE, SVINJSKI CEPLJENEC TER PODLOGO — KROM IN VEGETABIL TER NAJRAZLIČNEJŠE VRSTE SVINJSKEGA USNJA V MODNE SVRHE, KAKOR SO: SVINJSKI VELUR IN SLIČNO.
l!
PIRAN
ZADRUŽNO LESNO PREDELOVALNO PODJETJE
»H R II Š I C A«
LOGATEC
SLAVNIK
ČESTITA OB PRAZNIKU DELA — 1. MAJU. — IZVRŠUJE VSE VRSTE SERVISNIH, SREDNJIH IN GENERALNIH POPRAVIL VSEH VRST MOTORNIH VOZIL. S SVOJIM SODOBNIM AVTO-PARKOM NAJSOLIDNEJE IN NAJCENEJE IZVRŠUJE PREVOZ POTNIKOV IN BLAGA TU-IN V INOZEMSTVO.
Homtitnai ie&ncpredeCovaine
induUtije - Logatec
MONTAŽNO
PODJETJE®


At*
LJUBLJANA, CRTOMIROVA UL. 6
MONTIRA: naprave ln cevovode za hladno In toplo vodo, centralne kurjave vseh vrst: s toplo in vročo vodo, s paro nizkega in visokega pritiska, žarilne kurjave, naprave za odsesavanje praha in odpadkov, ogrevanje s toplim zrakom, prezračevalne in klimatizacijske naprave ter plinske instalacije v stanovanjskih in Industrijskih objektih tt industrijske cevne naprave vseh vrst.
INSTALIRA električne naprave nizke in visoke napetosti kakor tudi šibkega toka in strelovodov v stanovanjskih hišah, bolnišnicah in industrijskih objektih.
PROJEKTIRA v lastnem projektivnem oddelku vsa zgoraj navedena dela.
IMA lastno livarno in strojnobdelovalne obrate.
GUrufnt
stntUHealnJ svet
PTUJ
in OBČINSKI SINDIKALNI SVETI: Bori — Gorišnica — Lešje — Ormož — Ptuj — Središče — Videm
TOBAČNE TOVARNE
V LJUBLJANI
čestita k prazniku dela. Zeli najboljše uspehe in bogate sadove pri naporih za procvit naše socialistične domovine. — Čestita posebej kadilcem — potrošnikom naših proizvodov.
DELOVNI KOLEKTIV
JUTO 0 BUDVE"
ŠEMPETER PRI GORICI
čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem, še posebej pa koristnikom naših popravil in izdelkov.
Tekstilna tovarna
Ajdovščina
Izdeluje najdaljše in najboljše rjuhe iz fianele, bombažne, stanlčne in kariraste tkanine za perilo in obleke.
KUPUJTE IZDELKE PROIZVEDENE V AJDOVŠČINI
„£Cekhc»igHaiit
Podjetje za izvoz in uvoz, projektiranje, montaže ter proizvodnjo elektrike, opreme, naprav jakega in šibkega toka
LJUB L JANA
čestitamo ob prazniku dela vsem delovnim kolektivom.
JAMBOR
TOVARNA ELEKTROSTROJNIH KONSTRUKCIJ
ČRNUČE
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
► Avtoobnova»
LJUBLJANA, BEŽIGRAD 11
čestita vsem delovnim ljudem širom po domovini za praznik dela — 1. MAJ — ln se priporoča za nadaljnje poslovne zveze ter vsa avtomobilska popravila kot tudi za svoje izdelke (ležaje za Diesel motorje iz rdeče kovine).
GRADIS
GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE
Ljubljana, Bohoričeva ul. 24
* svojimi gradbišči v LJUBLJANI, JESENICAH, KRŠKEM, GROSUPLJU, ŠOŠTANJU, MARIBORU, RAVNAH NA KOROŠKEM, KOPRU ln ZALOGU ter z obrati v Ljubljani, Mariboru in Škofji Loki,
ELEKTRO-CELJE
C E L J E e
TOVARNA ORGANSKIH BARVIL-CELJE
nudi tekstilni Industriji, Industriji za Izdelavo 'papirja ter usnjarski Industriji žveplena in AZO barvila v vseh količinah. — Pričeli smo tudi z dobavo barvil za široko potrošnjo v dozah po 1, 2 in 5 kg. — Kvaliteta naših barvil je enakovredna različnim inozemskim barvilom — Opozarjamo na naše novo impregnacijsko sredstvo »PENTOLAT 3 A« za lesno industrijo in kot dodatek k strojilnim juham v usnjarski industriji. Zahtevajte prospekte v tovarni ali zahtevajte, da vas obiščejo naši predstavniki.
,<&es*sffe<3*
MEDZADRUŽNO LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
ČEŠNJICA pošla ŽELEZNIKI
Okrajni
sindikalni svet
MURSKA SOBOTA
in OBČINSKI SINDIKALNI SVETI: Beltinci — Gornja Radgona — Lendava — Ljutomer — Murska Sobota — Cankova
0 Emajlirana posoda 0 Aluminijasta posoda 0 Pocinkana posoda 0 Pokosltrcna posod'
0 Brušena In surova posoda 0 Brušena posoda nerjaveč*
0 Posoda za mlekarstvo 0 Posoda za smeti 0 Emajlirani sanitarni predtnett 0 Emajlirani hlgiensko-tehnlčni predmeti 0 Garderobne omarice pločevinaste 0 »Trika« jekleni kotli za centralno gretje
CELJE •
»Trika« jekleni radiatorji Aluminijasti brzokuhalniki »EGONOM« Jeklenke za butan in propan plin Razni odpreski
(Ž) Železarna Ravne © koi R A V N E |	.	t	jači pit	imenil	lih jel	(el |
Z
PROJEKTIRANJE — IZGRADNJA INDUSTRIJE
m
Industrijski biro
LJUBLJANA, PARMOVA 53
OPREMA, STROJI,
KONSTRUKCIJE,
ORODJE ITD.
IMPORT - E1P0HT
Telefon 39-141, 30-102, 31-205
ČESTITA K. PRAZNIKU DELA
■i.
*
$i
k"**
.4-
•s
#•!


»MOČMI KRMI LI« LJUBLJANA MOSTE
TRGOVSKO PODJETJE
Manufaktura
LJUBLJANA, Trubarjeva c. 1
s svojimi poslovalnicami: »Ciciban«, Miklošičeva e. 18 / Čopova ulica 3 / Cirll-Metodova 21 / Vodnikov trg 2 / Titova cesta 18 / Vodnikov trg 5 — čestita ob prazniku dela vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se še v nadalje toplo priporoča.
DELOVNI KOLEKTIV
»K 0 T E K S«
podjetje ra promet s kožami, odpadki od kož, strojili In volno
L J U B L J fi M fi

MARIBOR
čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in delovnim kolektivom širom naše socialistične domovine k Prazniku dela. — Nudimo vam najrazličnejše svilene tkanine. Vedno se trudimo s kvalitetnimi izdelki zadovoljiti želje naših potrošnikov.

Železarna Store
PROIZVAJA VALJANE PROIZVODE — ODLITKE SIVE LITINE — VSE VRSTE VALJEV IN OGNJEODPORNE IZDELKE (SAMOTNI MATERIAL)
Vsem delovnim ljudem naše domovine čestitamo k prazniku dela In želimo še več uspehov v nadaljnjem delu za procvlt noše socialistične dežele.
TRGOVSKO PODJETJE Z ŽELEZNINO NA DEBELO
LJUBLJANA
Čestita k prazniku delovnega ljudstva.

' J «


' ' |
< '	.....■"""‘j
WM
H.< JUHIMIMIIM
mm j
PARTIZANKA
Tovarna za predelavo plastičnih mas In Izdelav* ščetk ln čopičev
KOPER
KOVINSKO PODJETJE
UNiTAS
LJUBLJANA
CELOVŠKA CESTA 224
DELOVNIM LJUDEM, PRAV POSEBNO PA VSEM GRADBINCEM IN INVESTITORJEM,
Čestitamo k našemu delavskemu
PRAZNIKU PRVEMU MAJU IN JIM ŽELIMO SE NADALJNJIH USPEHOV PRI GRADNJI SOCIALIZMA.
GRADBENO PODJETJE, LJUBLJANA
DELOVNI KOLEKTIV VELEBLAGOVNICE
11E RK UR
PTUJ
7	■

Tesarsko podjetje
Tesarstvo
LJUBLJANA
Ižanska cesta 18
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN VSEM KO- , LEKTTVOM JUGOSLAVIJE ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA
MARIBORSKA LIVARNA
IN TVORNO KOVINSKIH IZDELKOV
MARIBOR
LJUBLJANSKA TOVARNA HRANIL
obvešča vse svoje cenj. odjemalce, da si je z dnem 1. aprila t. 1. nadela zopet svoje nekdanje ime
KOLINSKA
Tovarna hranil LJUBLJANA
Obenem čestita vsem tovariškim kolektivom ob Prvem maju 1957.
Proizvodno ln remontno podjetje
imoio
UNIVERZ AL
LJUBLJANA Crtimirova 3
INDUSTRIJA LESNIH PROIZVODOV, MARIBOR PARTIZANSKA CESTA 15 — TELEFON ŠT. 20-35
PROIZVAJA SERIJSKO: pohištvo v garniturah: kombinirane dnevne sobe, jedilnice, dnevne sobe najnovejših modelov; ko-madno pohištva: kombinirane omare, klubske mize, sedežno tapecirano pohištvo, kavče, fotelje, vzmetnice in žične vložke.
Podjetje, izvaža svoje visokokvalitetne izdelke v razne evropske države, od koder je prejelo številna priznanja za kakovost in sodobno izvedbo furniranega pohištva. — Oglejte si stalno razstavo pohištva v naši trgovini na Partizanski cesti ševilka 15.
OB PRVEM MAJU — PRAZNIKU VSEH DELOVNIH LJUDI ČESTITA KOLEKTIV
TOVARNE
AVTOMOBILOV
MARIBO
Ob prazniku delovnega ljudstva vam čestita kolektiv
TITOVIH ZAVODOV
LJUBLJANA
	E5	r		
L 1		m	1 .r-	! _	
Občinski komite ZKS, Šofja Loka
Občinski sindikalni svet, Škofja Loka
Občinski odbor SZDL, Škofja Loka
Občinski odbor ZB, Škofja Loka
Občinski odbor ZVVI, Škofja Loka
Občinski komite LMS, Škofja Loka
Občinski ljudski odbor, Škofja Loka
Gorenjska predilnica, Škojja Loka
MLK »Jelovica«, Škofja Loka
Strojno kovinsko podjetje, Škofja Loka
»Šešir«, Škofja Loka
Spl. gradb. »Tehnik«, Škofja Loka
Odeja, Škofja Loka
Elra, Škofja Loka
Pilama, Reteče
Mlinsko podjetje, Trata
Mesarsko podjetje OZZ, Trata, Škofja Loka
Mesnina, Škofja Loka
Kmetijsko proizv. poslovna zveza, Škof ja Loka Transturist, Škofja Loka
1
Okrajni sindikalni svet
KOČEVJE
ln OBČINSKI SINDIKALNI SVETI: Dobrepolje — Ko-čevje — Loški potok — Ribnica — Velike Lašče
KUPUJE: bukovo, javor-'jevo in jelovo žagarsko hlodovino ter bukove okroglice od (5	12 do
22 cm, 1 do 1.20 m dolžine v nemnej enih količinah.
PROIZVAJA: lesno galanterijo vseh vrst za tuba inozemstvo.
ILEŠIČ©
PREDELOVALNA
ONDUSVROIA
F©DFi€
ČESTITAMO K PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI — 1. MAJU.


W
GOZDNO GOSPODARSTVO
e poslovnimi enotami: Gozdna uprava BISTRA, KAMNIK, LITIJA, RAVNIK in ŠKOFLJICA
LJUBLJANA
LIKOZARJEVA ULICA
ČESTITA ZA PRAZNIK DELA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU.
ui
E
o
o.
o
hči
m
>
&
tS
as
h™
O
>«
t—
£2
o
as
o
TRUBARJEVA 1 za domače blago TRUBARJEVA 27 — za uvozno blago
nudi svojim cenjenim odjemalcem veliko Izbiro raznega blaga: konfekcijo, modno kratko blago, galanterijo, kozmetiko, gospodinjski stroji to potrebščine ter razne uvožene artikle po nizko konkurenčnih cenah.
OBIŠČITE NAS IN SE PREPR1CAJTE1
CINKARNA CELJE
METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA
Telefoni: 20-41, 20-42, 20-81, 20-82 Brzojavni naslov: Cinkarna Celje Železniška postaja Celje — industrijski tiri Cinkarne
NAJ ZIVI1. MAJ — NAJVEČJI PRAZNIK OB NJEM ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM
"NAŠI PROIZVODI:
Surovi cink — minimalno 87.80% ZN, Cinkov prah — 97.0% ZN total, Rafinirani cink — minimalno 98.70% Zn, Fini cink — min. 99.75% ZN, Redestl-lirani cink — minimalno 99.85% ZN, Cinkova pločevina raznih dimenzij ln formatov, Cinkovi pro-tektorji za kotle, Cin-kove pralnice valovite, Avtotipijske plošče, Off-set plošče, Žveplena kislina 60° Be, Cinkovo belilo — zlati pečat — beli pečat — zeleni pečat — rdeči pečat, Kromov galun, Natrijev hidrcrsulfit, Natrijev sulfid — surovi, Natrijev sulfid — čisti, Cinksulfat, Natrijev sili-kofluorid, Barijev sulfid, Zelena galica, Litopon. Ultramarin, Svinčeni mt-nij 30%, Svinčeni mini) 32%, Svinčena glajenka čista, Superfosfat, Modra galica, Metalit £ V valjarni uslužnostno valjamo tudi svinec, kositer in .	srebro
7=
Okrajni sindikalni svet
GORICA
ln OBČINSKI SIN ID KALNI SVETI: Ajdovščina — Bovec — Cerkno — Dobrovo — Idrija — Kanal — Kobarid — Nova Gorica — Šempeter — Tolmin — Vipava
O
id
S
0
z
1
—J
h
V)
56
Ul
I-
C/i
Ul
e
o
o.
e
56
M
>
O
O
VELETEKSTIL
LJUBLJANA, NAZORJEVA ULICA 4
čestita ob Praznika dela — 1. MAJU vsem delovnim kolektivom ln poslovnim prijateljem ® Nadrobno trgovino vabimo, da sl ogleda najlepšo zalogo tekstilnega blaga, trikotaže, pletenin in konfekcije Največja Izbira najnovejših vzorcev

HCj»aKT;Er?3WBI3Sai
lUBIk
TOVARNA KOVINSKIH IN PLASTIČNIH IZDELKOV
£»juht}ana, {fCamnisfca «sl. £0
Čestita za i. maj odjemalcem, dobaviteljem m
KOLEKTIVOM 0 Proizvaja:	Izdelke iz plastičnih mas
za farmacevtsko, kemično, avtomobilsko, elektro in radioteh-nično industrijo; tehnične izdelke in embalažo iz aluminija, svinčeno in pokositreno embalažo.
PiPFKCI JE
JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC
UUBLaUU
KEMIKALIJE
za laboratorije, galvanoteliniko, lostatiranje
| POSLUŽUJTE SE NAŠIH STROKOVNIH NASVETOV IN SERVISNE SLUŽBE
KEMIČNA TOVARNA PODNART •
VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA,
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠE DOMOVINE K PRAZNIKU DELA — PRVEMU MAJU — Z ZELJO, DA BI DELOVNI NAPORI NA VSEH PODROČJIH NAŠE GRADITVE SOCIALISTIČNE DRUŽBE RODILI CIMBOLJŠE USPEHEI


llllillilllll
anolabor
GROSISTIČNO UVOZNO PODJETJE ® LJUBLJANA, CIGALETOVA UL. 9
DOBAVLJA medicinske in laboratorijske aparate, Instrumente in opremo, aparate za elektromedicino in rentgen ter pribor 0 bolniško opremo 0 ortopedske pripomočke £ laboratorijsko steklo 0 lekarniške aparate, embalažo in opremo 0 gumljasto-TELEFON 31*540, 31*535 sanitetno-hlglensko blago 0 optična stekla ln okvirje za očala
^ DIREKCIJA JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIC, LJUB-
•	LJANA — ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJU, 0 LJUBLJANA — PODJETJE ZA VZDRŽEVANJE PROG, O LJUBLJANA, CELJE, MARIBOR, NOVO MESTO, JR*
•	SENICE, GORICA, POSTOJNA IN PULA — POD«
•	JETJE ZA POPRAVLJANJE STROJEV, MARIBOB
•	PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ IN STROJEV,
•	LJUBLJANA-SISKA TER GORICA — PODJETJA ZA
•	POPRAVLJANJE VOZ, PTUJ, DOBOVA EN STRAŽA 0 ŽELEZNIŠKO ELEKTRO PODJETJE, LJUBLJANA — 0 ŽELEZNIŠKO PODJETJE ZA SIGNALNE NAPRAVE, 0 LJUBLJANA - SISKA — PODJETJE ZA PROGOVNE 0 NAPRAVE LJUBLJANA - SISKA — PODJETJE 0 KAMNOLOM, VERD — ŽELEZNIŠKO PROJEKTIV-0 NO PODJETJE, LJUBLJANA TER ŽELEZNIŠKA 0 TISKARNA, LJUBLJANA
S
DELAVNICA ŽELEZNIŠKIH VOZIL
*
O


&

MARIBOR
GhelnsRt smAifcalnt snet
(Domžale
S SVOJIMI SINDIKALNIMI PODRUŽNICAMI: Kremen, Moravče; Indupla«,
Jarše; Toko, Domžale; Univerzale, Domžale; Usnjarski teiinikum, Domžale; Vata, Vir; Obrtni delavci,Domžale; Obrtni delavci, Lukovica; Napredek, Domžale; Planina, Domžale; Elektro, Domžale; Mlinostroj, Domžale; Gradbena podjetje, Domžale; Opekarna,Radomlje; Selekc. posestvo, Črnelo; Državno posestvo, Pšata — Depala vas; Višja gospod, šola, Groblje; Rečno nadzorstvo, Domžale; KZ Moravče; KZ Trojane; Karoserija, Vir; Cestno nadzorstvo LRS, Domžale; Kemična tovarna, Domžale; Helios, Količevo; Papirnica, Količevo; Tebi, Ihan; Lesna industrija, Domžale;
LIO, Radomlje; Mlinska industrija, Domžale; Sončnica, Vir; ObLO,
Domžale; Koumanlna banka, Domžale; Zdravstveni delavci,
Domžale; Društvo učiteljev ln profesorjev, Domžale; Društvo upokojencev, Domžale; Rgdomlje in Moravče ČESTITA VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU OB DELAVSKEM PRAZNIKU — l. MAJU.
MONTAŽNO PODJETJE
(%.
Ljubljana, kamniška ul. • Telefon: 21-895,21-888,20-157
fl IZVRŠUJE: Toplovodne, parne in toplozračne centralne kurjave, visokotlačne parne in vročevodne napeljave, prezračevalne in odsesovalne naprave, vodovodne instalacije in vertikalne kanalizacije, stavbeno kleparstvo,
0 MONTIRA: Sanitarne naprave za bolnice, hotele, šole, športne domove, tovarne, kompletne pralnice in sušilnice, črpalne slanice in hidroforne naprave, strelovode.
0 PROJEKTIRA: Projekte za vsa navedena dela.
Vsem: delovnim ljudem čestitamo za i. maji
O GOSPODARSTVO
ggpr	t opravami: LOVRENC NA POHORJU, PODVELKA, RUŠE,
j/lg\. SLOV. BISTRICA, OPLOTNICA ln LENDAVA, s sedežem v PTUJU
Proizvaja vse gozdne proizvode kot: razhčne vrste hlodovine za žago, jamski in celulozni les, drogove različnih vrst, gradbeni les, vse vrste drv za kurjavo, les za mehanično in kemično predelavo, doge za izdelavo sodov, hmeljevke, vinogradniško kolje, borovo smolo ter eterična olja različnih kvalitet.
NAJ ŽIVI 1. MAJ — PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA!
e
N
o
e MARIBOR,
Tovarna specialnih mizarskih izdelkov
MEDVODE
f
OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB NOV SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV
Z JESENIC
k,
<r
JESNILKA"
TOVARNA TESNIL" IN PLASTIČNIH MAS
MEDVODE/
priporoča svoje proizvode:
Parollt plošče
Avtotesnlia vseh vrst za vse vrste eksplozivnih motorjev in ostale proizvode iz tesnilnega materiala Plastične mase za industrijo In promet
OB DELAVSKEM PRAZNIKU — PRVEM MAJU — ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE .DOMOVINE
M LJUBLJANA . TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH PROIZVODOV
PROIZVAJA: Farmacevtske preparate © Ekstrakte © Ciste alkaloide Sesale cornutuma © Ciste alkaloide Bella-donnae © Ciste glukozide Digitalisa £ Santonin © Bismutove soli © Zivosrebrne soli © Magnezijev karbonat In klorid © Svinčev acetat © Bari je v sulfat © Aether za narkoze, farm., tehnični © Dezinfekcijska sredstva © Zaščitna mila v industriji © Dezinfekcijska mila

Mariborska tekstilna tovarna

Jo«*"*
TOVARNA ELEKTROKOVINSKIH IZDELKOV
MARIBOR-TEZNO
MARIBOR
| PREDILNICE
TKALNICE
DO
BARVARNE
TISKARNA
APRETURE
Poštni predal: 9 / Telefon: 40-11 / Telex: 033 17 / Brzojavni naslov Tekstilstvo / NB podružnica Maribor štev. 640-T-150
PROIZVAJA: bombažno prejo, sukance za šivanje in vezenje, hlačevino, fclote, bombažne in umetno svilene podloge, flanele. popeline za sraijce ln pijame, tiskanine lz bombaža'in statične volne.
Vse naše tkanine iz statične volne ter tropikall so aprstirans proti mečkanju in so opremljene s posebnimi zaščitnimi znaki, ld jamčijo za obstojnost apreture tudi po večkratnem pranju.
IZVAŽA: sukance za šivanje, klote, svilene serže, popoline, cefirje ter tiskanine za moško in žensko perilo ter ženske obleke.
UVAŽA: surovine, barve, kemikalije, utenzilije itd.
Vsi naši izdelki so znani po Izredno dobri kvaliteti in nizkih cenah.
brusov
MARIBOR
proizvaja UMETNE BRUSE z zaščitnim znakom

Umetni brusi so orodje, ki dobro služi le tedaj, če Je izbrano in se uporablja v določeni namen. Priporočljivo je, da se pred nabavo posvetujete e dobaviteljem.
’	KOLEKTIVI IN UPRAVA
PODJETJA ZA PTT PROMET LRS LJUBLJANA
čestitajo vsem delovnim ljudem za Praznik dela — 1. maj ln jim želijo še mnogo uspehov pri »kupnih naporih za dobrobit socialistične domovine.

LJUBLJANA KIDRIČEVA 3
EN GROS — IMPORT — EN DETAIL
ZADRUŽNO
LESNO
PODJETJE
MARIBOR
PARTIZANSKA C. 6
prodaja žagan les, pohištvo ln zaboje po ugodnih cenah.
Tovarna optičnih ln ln steklopihašklh izdelkov
LJUBLJANA
METELKOVA IS
KOLEKTIV PODJETJA
»TAPETDEKOR«
LJUBU««*, TITOV* CESTA 51
ŽELI OB PRVEM MAJU VSEM DELOVNIM LJUDEM IN SVOHM ODJEMALCEM OBILO USPEHOV PRI DELU. — PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP NAŠIH TAPETNIŠKIH IZDELKOV.
Pleskarstvo in sobo-slikarstvo
LJUBLJANA
Šentvid
DELOVNI KOLEKTIV PODJETJA
IMPORT
..CHEIHO"
EXPQRT
trgovina s kemično tehničnimi proizvodi na veliko
LJUBLJANA
MAISTROVA 10
ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM K PRAZNIKU DELA — 1. MAJU — Z ŽELJO, DA BI SE TUDI V BODOČE POSLUŽEVALI NAŠIH TRGOVSKIH USLUG.
TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO
PODJETJE
tl
$0
KAMNIK, Fužine št. 9
LJUBLJANA, CIRIL-MET0D0VA UL. 1
© nudi svojim odjemalcem kvalitetno domače © ln uvoženo blago v specializiranih oddelkih © za bombažno blago ln svilo,
© za volneno blago © ln tekstilno galanterijo.
© VSEM DELOVNIM LJUDEM IN POSLOVNIM © PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA,