Poštnina plačana v gotovini.
Obrtni Vestnik
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
„Obrtni Vestnik"
izhaja
mesečno dvakrat, in sicer: vsakega 1. in 15. v mesecu ter stane celoletno Din 24'— polletno Din 12'— posamezna številka Din 1'—
VI. letnik.
Oficialno glasilo „Dež. zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani" in „Zveze južnoštajerskih obrtnih zadrug" s sedežem v Celju in slovenskih obrtnih društev.
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Cene inseratom:
Din |>
Pri 1 x objavi t/i str. 500' — „	'ti	. 250'-
.	*/«	.	125* —
*/. . 62'50 .	„	.	»/,.	.	31-25
V	Ljubljani, dne 15. julija 1923.
Štev. 14.
Obrtniki, ne pozabite, da se vrši 8. septembra 1923 obrtniški shod v Ljubljani!
Prekmurski obrtniki se gibljejo.
V	Beltincih v Prekmurju se je vršilo dne 1. julija t. I. dobro obiskano zborovanje ondotnega »Stanovskega obrtnega društva«, ki je uspelo tako lepo, da si agilni Prekmurci prav lahko čestitajo. Beltinci so večji kraj med Mursko Soboto in Dolnjo Lendavo sredi narodnostno čistega slovenskega ozemlja. Vas sama šteje okrog 30 samostojnih obrtnikov. Društvo, ki obsega tudi okolico, ima kakih 60 članov. Ustanovljeno pred poldrugim letom, se je pod vodstvom energičnega in delavnega načelnika g. Najbaverja in agilnega, inteligentnega tajnika g. Kralja razvilo izredno lepo in deluje na stanovskem polju z vzgledno marljivostjo, v družabnem oziru pa ustreza vsemu kraju z društvenimi prireditvami, ki jitn daje posebno privlačno obiležje *lep tamburaški zbor. V razmerah, kakršne vladajo sedaj v Prekmurju (o teh bomo prihodnjič nekoliko več ižpregovorili!), je še posebno razveseljiv potek in uspeh zadnjega društvenega zborovanja, ki kaže, kako si znajo pomagati prekmurski obrtniki vzlic pomanjkanju tuje podpore tudi sami in ki dokazuje, kako dobro pojmuje to društvo potrebe in naloge obrtnega stanu.
Sledeč dnevnemu redu zborovanja je zastopnik I rgovske in obrtniške zbornice g. dr. Pretnar obrazložil zborovalcem v poljudni obliki, kaj mora obrtnik vedeti o davkih, opozoril in poučil navzoče, na kaj morajo posebno paziti in kako si imajo pomagati pri odmeri • in predpisu davkov, kakega pomena so davčne komisije in kako besedo ima obrtnik pri sestavi in poslovanju teh komisij. Nadalje Jim je poročal, pri čem je sedaj vprašanje delovnega časa in nedeljskega počitka, in končno kake ugodnosti <ma obrtnik pri uvozu sirovin in polfabrikatov na Podlagi sedanjih carinskih predpisov. Zadružni nad-
zornik g. Založnik je v lepem govoru razpravljal o velikem pomenu i.n današnjem stanju obrtno-nadalje-valnega šolstva ter poudaril potrebo, da se ustanovi taka šola tudi v Beltincih. V nadaljnjem je bodril k organizaciji obrtništva, in sicer na popolnoma stanovski podlagi, ker strankarstvo obrtnike le cepi in občutno škoduje vsemu stanu. Načelnik društva, mizarski mojster g. Najbaver, je poročal o škodljivi praksi obrtnih oblasti, ki dajejo prerade popolnoma neusposobljenim ljudem na podlagi nezanesljivih ali potvorjenih izpričeval županstev obrtne liste, kar vzgaja številno fušarstvo in neizmerno škoduje usposobljenim obrtnikom, ki se le s težavo bore proti nesolidni konkurenci. Zahteval je največjo pažnjo obrtnih oblasti, ki naj vse obrtne liste, izdane po prevratu v Prekmurju, še enkrat preizkusijo in odvzamejo obrtno pravico onim, ki bi ne izkazali zadostne usposobljenosti. Tajnik, pekovski mojster g. Kralj, je govoril o ustanovitvi obrtno-nadaljevalne šole v Beltincih ter se je pritoževal proti neumestnim oviram, ki jih povzroča postopanje okrajnega glavarstva v Murski Soboti društvenim prireditvam. Vsebinsko bogatemu izvajanju dnevnega reda se je pridružila tudi glavna debata, v katero so posegli obrtniki in beltinski šolski vodja kakor tudi zastopnik murskosobotske kolektivne zadruge ter s temperamentnim govorom imenom narodne prekmurske inteligence g. dr. Vestnik. Soglasno sprejetje resolucij na Ministrstvo financ, Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani, Pokrajinsko upravo v Ljubljani, Ministrstvo za socijalno politiko v Beogradu in na oddelek Ministrstva pravde v Ljubljani je zaključilo krasno uspelo zborovanje, kateremu je sledila v društveni dvorani prisrčna zabava prekmurskih obrtnikov in njih gostov ob igri tambu-raškega zbora, ki je pod taktirko društvenega tajnika g. Kralja- izvajal lepe jugoslovanske komade. Zastopnika politične oblasti na prireditvi nismo opazili.
Prekmurski obrtniki se gibljejo. Želimo jim na njihovi pravi poti obilo uspeha. Čaka jih gotovo še obilo dela, toda če se. drže vztrajno svojih stanovskih organizacij ter oklenejo svojega strokovnega glasila «Obrtnega Vestnika«, ki zvesto in glasno zastopa in brani pravice obrtniškega stanu, jim bo njihovo delo olajšano in uspeh tem sigurnejši.
Davek na poslovni promet.
Za odmero davka na poslovni promet za 1.1923. so davkoplačevalci, ki plačujejo ta davek pavšalno, dolžni vložiti prijavo pri pristojnem davčnem oblastvu do konca julija 1923.
1.) Kdo ie zavezan vložiti prijavo? Prijavo je dolžan vložiti vsakdo, kdor je še pričetko-m leta 1923. izvrševal občni pridobnini zavezano podjetje ali opravilo in je v lotu 1922. napravil manj nego 360.000 Din, a več nego 15.000 Din prometa.
Svobodne profesije, naštete v točki 1., čl. 3., pravilnika z dne 20. julija 1921., kakor odvetniki, imženjerji, zasebni učitelji itd., so zavezani vložiti prijavo brez ozira na višino opravljenega prometa1.
2.) Kaj se smatra za davku zavezani promet? Za
davku zavezani promet se smatra:
a) prodaja ali zamenjava blaga, ki se izvrši v tuzemstvu v
obsegu pridobitnega podjetja (n. pr. trgovski obrati);
b) drugačne odplatne dajatve samostojnih podjetnikov (rokodelci, špediterji, svobodne profesije itd.).
V zadnjem primeru se smatra tudi odškodnina za porabljeni materija! (n. pr. podjetnik gradi s svojim materijalom hišo, krojač izdeluje s svojim materijalom obleko) za davku zavezani promet.
3.) Kdo je oproščen davka na poslovni promet, dasi je njegov promet dosegel zgoraj označeno višino? Davka na poslovni promet so oproščeni med drugimi kmetovalci glede prometa lastnih proizvodov, hišna industrija, ako se bavijo z njo izkljiučno rodbinski člani brez pomočnikov, in mali obrtniki, ki zaposlujejo največ dva stalna pomočnika ali uslužbenca (vajenca).
4.) Katere pomožne moči se smatra za stalno zaposlene? Za stalno zaposlene moči se smatra tudi osebje, ki je zaposleno! v obratu le za čas sezije, n. pr. ako zaposluje krojač le za čas spomladanske ali jesenske sezije več pomočnikov, ostali čas pa ne nad dva pomočnika ali vajenca.
5.) Po katerem stanju se presoja število zaposlenega pomožnega osebja? Število zaposlenega pomožnega osebja se presoja po stanju leta 1922.; pri tem sc vpoštevajo tudi tekom tega leta nastala izpremembe.
6.) Na katere pogoje je še vezana davčna prostost malih obrtnikov? Davčna prostost imialih obrtnikov je poleg števila zaposlenega pomožnega osebja vezana še na pogoj, da se bavijo samo s popravili, izdelujejo in predelujejo blago pa samo po naročilu, vendar brez pretežnega sodelovanja kapitala, to je, če temelji promet v glavnem na delovni moči, odnosno neposrednem uveljavljenju obrtniškega znanja.
7.) Kdaj se v praksi smatra, da se mali obrtniki bavijo s prometom brez pretežnega sodelovanja kapitala? Mali obrtniki se bavijo s prometom brez pretežnega sodelovanja kapitala, ako ne delajo na zalogo in svojih izdelkov ne prodajajo, 11. pr. na sejmih.
Med' obrtnike, ki niso oproščeni davka, se pa ne štejejo, ne glede na število zaposlenih oseb, lukrativnejša podjetja, n. pr. zobotehniki, fotografi, zlatarji itd., ker je pri teh strokah običajno potrebna izdatnejša obratna glavnica.
8.) Katere podatke mora vsebovati prijava? Prijava mora vsebovati podatke o višini v letu 1922 opravljenega prometa. Od tega prometa se sme odšteti le promet, opravljen z državo, za katerega se plačuje davek povodom izplačila računov. Drugačni odbitki niso dopustni.
9.) Kako naj se glasi prijava, ca se smatra za zadostno? Prijava se seniatra za zadostno, ako se glasi sledeče:
«V minulem letu 1922. je znašal promet v mojem obrtu ..............v..........št............Din ... p.
Promet, opravljen z državo, za katerega se je plačal davek neposredno! ob prejcimu odškodnine, je odštet od gornje vsote z Din ... p.
Jamčim, da so podatki resnični in da je prijava vestna.
Podpis:................»
Prijava s to vsebino se spiše na navaden papir, ker uradni obrazci še niso naloženi.
10.) Ali dobi davkoplačevalec, ki vloži nepravilno prijavo, pomisleke proti pravilnosti? Davkoplačevalci, ki vlože nepravilne prijave, ne dobe nobenih pomislekov proti pravilnosti, ampak jim zviša davčna komisija napovedano vsoto brez njihovega sodelovanja.
11.) Kakšna pravna sredstva so dopustna proti odmeri davka na poslovni promet? Davkoplačevalec, ki predloži prijavo pravočasno, ima pravico se proti odmeri pritožiti na delegacijo ministrstva financ tekom 15 dni izza poteka roka za razgrnitev predpisnega izkaza.
"Pritožbo sc vloži pri onemi davčnem oblastvu, ki je odmerilo davek.
12.) Kakšne posledice zadenejo davkoplačevalca, ki ne vloži prijave? Davkoplačevalcu, ki ne vloži prijave, odmeri davčna komisija davek na poslovni promet na podstavi uradnih podatkov.
Proti taki odmeri davkoplačevalec n i m a pravice pritožbe.
13.) Od kdaj je zavezan davčni zavezanec, čigar promet prekorači 360.0011 Din, voditi knjigo opravljenega prometa? Načelo je, da mora davčni zavezanec sam presoditi, ali ima voditi knjigo opravljenega prometa z ozirom na višino prometa ali ne.
Ako ne vodi knjige, je zavezan voditi knjigo od trenutka, ko prejme oblastveni poziv.
14.) Kakšne kazni so zapretene za utajevanje ali pri-krajševanje? Utajevanje in pnikrajševanje se kaznuje poleg plačila rednega davka v denarju s petkratnim do dvajsetkratnim zneskom tega davka, za kolikor je bila država oškodovana ali i z po s t avl j en a oško db i.
Združitev in ne ločitev!*
Če stopiš psu na rep, zacvili. Tako cvili tudi pisec v «Obrtnem Vestniku« z dne 1. julija t. I., ki se Kotovo trese pred konkurenco črkoslikarske obrti.
Videti je pa tudi, da ima pisec zelo malo vpogleda v panoge slikarstva ter da je prav gotovo pristaš samo ene vrste teh panog. Tudi je dvomljivo, če je pisec rojen Ljubljančan, ker bi se moral pred izdajo tega članka informirati o splošnem mnenju mojstrov Ljubljančanov, ki enotno zahtevajo združitev. Pisec
—	če ni Ljubljančan — naj izraža svoje mnenje v svoji domovini in naj ne ponižuje delavnosti in agilnosti mojstrov, ki se bojujejo v eni fronti za en cilj, ki je bil sklenjen na občnem zboru zadruge dne 22. septembra p. I., to je, da se nam razkosana obrt, ki je veljala samo za Ljubljano, zopet spoji v eno samo, ki spada pod točko 5.3., § L, obrtnega reda.
Iz tega je razvidno, da peljemo resen in o d k r i t boj in ne, kakor navaja pisec — prikrit!
Če pisec misli, da bomo po združitvi jadrali nazaj, se zelo moti. Saj se vidi, kako je ločeni obrt v petnajstih letih napredoval, ko imamo v Ljubljani samo dva pomočnika (črkoslikarja), katera pa niti nista položila pomočniške preizkušnje.
V	Ljubljani imamo dalje štiri črkoslikarske tvrdke. Ena izmed teli se bavi večinoma s fotografiranjem. Preostajajo torej faktično le še tri tvrdke. Vsak lajik mora uvideti, da je to za mesto Ljubljano premalo. To občuti 'občinstvo, ker nima potrebne konkurence. Pri tem omenjamo le napisne firme na Ljubljanskem velesejmu, ki so jih po večini izgotovili Hrvatje. Od teh firm pa je več kot polovica ne-
* Priobčujemo tudi ta članek z opombo, da borno prinesli tudi druge stvarne razprave, ki nam bodo prišle od strokovnjakov iti bodo pripomogle.k čim bolj utemeljeni strokovni rešitvi predmetnega vprašanja. Op. ur.
izgotovljenih in čakajo na odrešenje, ki ga bo dovedla pisčeva ločitev obrti v nadaljnjih petnajstih letih.
Pisec tudi navaja, da bi povzročila združitev iuiport tujcev pomočnikov. Vprašamo: Katera tvrdka pa je bila prva, ki je pričela z importom in dobila Dunajčane pomočnike? Na dan! To vendar ni bil napredek v zadnjih petnajstih letih, ko so bili obrti ločeni.
Kar se pa tiče umetnosti, pripomnimo, da spada
—	po našem mnenju — pleskarstvo (imitiranje lesov in marmorjev) gotovo prej v kategorijo umetnosti, ker mora pleskar imitirati les in marmor po lastnem okusu in sposobnosti, dočim si črkoslikar preriše črke iz predlog, ki si jih nabavi iz tvornic.
Ne spuščamo se dalje v debato s piscem in ni mu treba skrbeti za napredek združenih obrti, ker bomo za istega skrbeli sami. Ustanovili bomo strokovno šolo za vse sorodne nam obrti, kakor hitro bo stopila v veljavnost za Ljubljano točka 53 paragrafa 1 obrtnega reda.
Zadruga sobo-, črkoslikarjev in ličarjev v Ljubljani.
Industrijskoobrtno vzorčna izložba
združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo v Mariboru.
(Od 15. do 26. avgusta 1923.)
Letošnja razstava, ki bo po svojem obsegu prekašala vse dosedanje, obeta postati vseskozi zanimiva in pestra. Razen obrtnih in industrijskih izdelkov bo razstavljeno tudi vrtnarstvo, ki je na lanski razstavi uživalo' vsestransko priznanje. Letošnja izpopolnjena razstava bo obsegala tudi drevesnico, ki bo zanimala zlasti naše sadjarske kroge, da ne govorimo o razstavi vin, ki je lansko leto privabila nešteto prijateljev dobre kapljice. Gradbena razstava, na kateri bodo zastopani vsi najnovejši domači vzorci stavb in modernega načina zgradbe, bo nedvomno vzbudila vsestransko zanimanje. Omenimo naj še, da bo mestna plinarna razstavila razne plinske aparate za industrijske, obrtne in domače svrhe, kakor štedlilnike, peči itd., ki bodo zanimale vsako gospodinjo, ki se danes huduje nad dragim premogom in drvmi. Poleg tega bo še toliko drugih zanimivih novosti, da bo vsak posetnik razstave prišel na svoj račun.
Tehnična dela na razstavnem prostoru vso v polnem teku. V kratkem prične tehnični odsek z razdelitvijo prostorov, na kar opozarjamo zlasti one, ki še niso vposlali prijavnice, da se pravočasno prijavijo in si zasigurajo primeren prostor. Vsi vremenski preroki napovedujejo za dobo razstave lepo solnčno vreme, ki bo privabilo obiskovalce, in je zato vsaka bojazen zaradi slabega obiska neutemeljena in je uspeh razstave že v naprej za-siguran. Z mirno vestjo lahko trdimo, da bo žal vsakemu, ki bi se razstave ne udeležil. Ker je čas do razstave zelo kratek in vsaka zakasnelost ovira redni razvoj tehničnih priprav, nujno priporočamo, da vsi, ki še niso vposlali prijavnice, to nemudoma store.
Odlikovanje najboljših del. Najboljša razstavljena dela posameznih strok se bodo tudi letos odlikovala, na kar opozarjamo vse razstavljalce, zlasti one, ki se lanske razstave niso udeležili in tako zamudili to priliko. Ker se bodo v bodoče vršile razstave v večjih presledkih, se
ne bo tako kmalu nudila prilika, da bi si dobili odlikovanje, ki je za vsakega posameznika izredne važnosti. Zato vsi na razstavo!
Vajeniški oddelek, v katerem bodo razstavljena vajeniška dela, je brezplačno na razpolago, na kar opozarjamo vse mojstre s prošnjo, da dajo svojim vajencem priliko, da se razstave udeleže. Najboljša dela se bodo nagradila, kar bo v čast mojstrom: in v ponos vajencem.
Razstavni katalog, ki izidb ob priliki razstave v 100 tisoč izvodih, bo nudil najboljšo priliko za uspešno reklamo, ki je pol življenja za vsakega industrijca in obrtnika. Naročila za oglase sprejema pisarna razstavnega odbora in oglasni zavod L Sušnik, Maribor, Slovenska ulica št. 16.
Vsa pojasnila glede razstave daje edinole pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Cankarjeva ulica, tel. št. 325, kamor se naj blagovolijo obrniti interesenti ustno, pismeno ali telefonično.
Pridobninske izjave za prired-beno dobo 1924/1925.
Finančna delegacija v Ljubljani j,e z razglasom z dne 25. junija t. 1., št. A I 978/8 ex 1923, določila rok za vložitev pridob-ninskih izjav za priredbeno dobo 1924/1925 od dne 1. julija do dne 31. julija 1923.
1.) Kdo ie dolžan vložiti v tem roku pridobninske izjave? Pridobninsko izjavo je dolžan vložiti v tein roku vsak davčni zavezanec, ki je po stanju dne 1. junija 1923. izvrševal kakšno podjetje ali na dobiček namerjeno opravilo, ki je zavezano občni pridobnini. Vsi ti davčni zavezanci bodo plačali v 1.1924. in 1925. občno pridobnino v izmeri glavne pridobninske vsote, ki je določena za Slovenijo.
2.) Kako se vlagajo pridobninske izjave? Pridobninske izjave se smejo podajati ali pismeno ali ustno na zapisnik. Obrazci se dobivajo brezplačno .pri davčnih oblastvih in davčnih uradih. Ustne izjave naj se zaradi poznejšega navala strank oddado' čim prej.
3.) Ali dobe davčni zavezanci za vložitev izjav posebne pozive? Rok za vložitev se objavi le z Slavnim razglasom. Priredbeni organi niso dolžni davčnega zavezanca še posebej pozvati, naj vloži izjavo.
4.) Kakšne posledice zadenejo davčnega zavezanca, ki ne vloži pridobninske izjave? Kdor ne poda pridobninske izjave v predpisanem roku, temu sc odmeri občna pridobnina na podstavi uradnih podatkov. Davčni zavezanec izgubi v tem primeru pravico izpodbijati prizivnim potom dejanske ugotovitve odmernega oblastva. To pravico izgubi tudi davčni zavezanec, ki vloži pridobninsko izjavo šele po preteku določenega roka.
5.) Kakšna mora biti pridobninska izjava? Pridofanin&ka izjava mora biti pravilna v formalnemu oziru, to je po svoji obliki, in v materijelnem oziru, to je po svoji vsebini. Pridobninska izjava je formalno pravilna, ako je v vseli točkah natančno in izčrpno izpolnjena in je podpisana od davčnega zavezanca ali njegovega pooblaščenca ali pa od njegovega zakonitega zastopnika. Materijelno je izjava pravilna, ako ustreza vsebina dejanskim razmeram.
6.) Na kateri čas se morajo nanašati navedbe v pri-čobniiiski izjavi? Navedbe se morajo praviloma nanašati na povprečno stanje obratnih razmer za: dobo od dne 1. julija 1922. do dne 30. junija 1923. Ako se .podjetje ni vršilo1 vso to dobo, pa na povprečno stanje med krajšo dobo njegovega obstanka. To velja za podjetja, ki so se otvorila šele po 1. juliju 1922. Podjetje, ki je začelo obratovati n. pr. dne 1. decembra 1922., navede vi izjavi pridobitne razmere v času od 1. decembra 1922. do 30. junija 1923. V vseh takih primerih mora davčni zavezanec obenemi izjaviti1, ali in kakšne izpremambe v obratnem obsegu se nameravajo ali sc po vsej priliki izvrše od 1. julija 1923. do' 30. junija 1924.
7.) Kako izpolnimo najvažnejše točke pridobninske izjave? Točka 1.: Tu natančno označimo vrsto pridobnini zavezanega podjetja ali opravila. Zato ne zadostuje vedno označba, katero vsc/buje obrtni list, ampak je pogosto potrebno, da način obratovanja natančnejše naznačimo, n. pr.: čevljar (dela za naročnike ali se bavi večinoma s popravili, 2: trgovec z mešanim blagom (prodaja večinoma živila in kolonijalno blago na drobno ali prodaja špecerijsko blago na drobno in debelo), 3: mizar (prodaja tudi pohištvo lastnega izdelka), 4: mlini (melje proti merici ali' za plačilo1) itd.
T očka 7: Tu navedemo, ali podjetnik deluje v obratu sam, ali obrat le vodi ali pa- v obratu tudi dela. Pri trgovskih družbah navedemo tudi, ali in v kateri smeri delujejo v obratu posamezni družbeniki.
Pri' izpolnitvi- te točke moramo vpošteva-ti tudi družinske člane, ki sodelujtejo v obratu, a ne dobivajo zato plačila, n. pr. pri gostilnah : vodi soproga, davčni zavezanec in hčerka pomagata.
T očka 8: K tej točki navedemo število zaposlenega osebja po- kategorijah, ki jih navaja ta točka.
Iz praktičnih razlogov je umestno, da navedemo najprej- na domu zaposleno osebje na eni črti, na drugi črti pa izvun doma zaposlene potnike, delavca itd.
Točka 9: Tu navedemo vrsto in število v obratu uporabljene vprežne živine, n. pr. dva konja.
Točka 10: Pri tej točki polagamo posebno važnost, da v primernem ra-zpredelku označimo število izrabljenih konjskih sil, da se pri -odkazovanju davčnih p-ostavkov ne vpo-števa tudi neizrabljene mehanične sile, ki se ne -izrabljajo.
Točka 12: Za označbo vrste naprave glavnice zadostuje, da navedemo n. pr.: tovarna z opremo v vrednosti 200.000 Din, prodajalniška oprava ali rokodelsko orodje v vrednosti 3000 Din.
Točka 13: Obratni kapital tvorijo za plače in mezde potrebne vsote, povprečna vrednost blagovnih zalog in sirovin ter vsota terjatev.
Davčnemu zavezancu je na prosto dano, da pri teh točkah še navede, v koliko uporablja kredit za napravno in obratno glavnico.
Točka 14: To točko izpolnijo le davčni zavezanci, ki se bavijo s podjetji in opravili, ki so navedeni v alfabetičnem zaznamku na zadnji- strani pridobninske izjave. Ti davčni zavezanci napovedo- tu posebne- obratne znake, kateri so označeni v omenjenem zaznamku, n. pr.: 1.) gostilničarji množino iztočenih pijač, razločevaje vino, pivo, žganje, mošt in število ter povprečno ceno sob za tujce: 2.) trgovci višino izkupila na dan ali na teden, ločeno po prodajah na debelo in na drobno; 3.) mlini število in vrsto kamenov, valjalnikov in množino zmletega žita; 4.) vinotržci vrsto in množino spečanega blaga in vsoto izkupila itd.
Točka 15.b: K tej točki navedemo pri sezijskih obratih dobo obratovanja, n. pr. pri stavbenikih dobo stavbene sežije. Pa tudi pri drugih obrtih je potrebna izpolnitev te točke, n. pr. pri- pekih, ali pečejo dnevno ali kolikokrat na teden, pri mlinih in žaga-h, ali so v -obratu celo leto ali pa le takrat, kadar imajo zadosti vode.
8.) Kdo podpiše pridobninsko izjavo? Izjavo podpiše davčni zavezanec sam, za osebe, ki niso samop-ravne, njihovi zakoniti ali oblastveno -določeni zastopnik in za proto-kolirane tvrdke osebe, ki so po trgovskem zakonu upravičene podpisovati firmo.
Pooblaščenec, ki podpiše izjavo namesto davčnega zavezanca, se mora izkazati s posebnim pismenim pooblastilom, ki je kolka prosto, ako se glasi edino na zastopstvo v davčnih zadevah.
9.) Kdo preizkusi pravilnost vloženih pridobninskih
izjav? Pravilnost vloženih -izjav preizkusi predsednik pridobninske komisijei, ki je upravičen v ta namen:
a) pozvati davčnega zavezanca, da popolni ali popravi svojo
izj'a-vo in še naknadno poda potrebna pojasnila;
b) zaslišati izvedence in pojasnilnike. Na zahtevo sme davčni
zavezanec biti navzoč pri zaslišanju in tudi staviti izvedencem in pojasnil-nikom vprašanja;
c)	zahtevati od davčnega zavezanca, da predloži na vpogled svoje poslovne knjige.
10.) Kdaj dobi davčni zavezanec pomisleke proti pravilnosti vložene izjave? Ako se pri preizkušnji izjave pojavijo pomileki proti pravilnosti podatkov davčnega zavezanca, se mu morajo pomisleki pred-očiti pismeno ali ustn-o, da se mu s tem nudi možnost ovreči pomisleke.
Pomisleki se davčnemu zavezancu priobčijo le, ako se postava za priredbo ne sklada s podatki izjave, ne pa tudi, ako sc za priradbo v bistvu vpioštevajo le navedbe davčnega zavezanca.
Ako davčni zavezanec v izjavi, klju-b pozivu, ne navede bistvenih obratnih znakov, sc ti znaki uradno ugotove.
Davčno oblastvo ni dolžn-o pomislekov utemeljiti.
Podrobna navodila za sestavljanje pr.ido-bni-nskih izjav se dobivajo na zahtevo pri davčnih oblastvih in davčnih uradih brezplačno.
Razno.
Ob 551etnem jubileju dela gospoda Avgusta Žabkarja. Gospod dr. Fran Windischer, častni član Pokrajinske zveze obrtnih zadrug, je ob 551etnem jubileju čestital gospodu A. Žabkarju v sledečem pismu;
«Velecenjeni gospod Avgust Žabkar, predsednik upravnega sveta delniške družbe ,Strojne tovarne in livarne* v Ljubljani.
Povodom prepomembnega jubileja Vašega, ko praznujete petinpetdesetletnico svojega dela in svoje zaposlenosti v naši -domači obrtnosti, mi je v resnici srčna potreba, izrekati Vam svoje prisrčne in iskrene čestitke. Vaš jubilej ni samo dogodek izredne pomembnosti za Vas samega, marveč je tudi jubilej naše industrije same, katera se je v preteklih petdesetih letih po trnjevi poti iz skromnih začetkov povzpela do svoje današnje stopnje. Z živim -vzgledom ste dokazali resnico, da je industrija potrpežljivost, zakaj le s tako vzorno potrpežljivostjo in le s tako vzgledno vztrajnostjo, kakor jo vidimo v Vašem neomahljivem delu, je mogoče dosegati v industrial-nem življenju in obrtni praksi tako bodreče in tako ponosne uspehe, kakor so uspehi, ki kronajo Vaše življen-sko prizadevanje. Naša domača o-brtnost je mlada in skoro nima tradicij. Tudi ima malo mož, katere moremo stavljati za živ vzgled svojemu obrtnemu pomladku. Življenje, delo, trud, neodjenljivo energijo in ponosne uspehe vztrajne potrpežljivosti svojega Avgusta Žabkarja pa bomo vedno lahko z zadoščenjem kazali svoji mladini, našemu obrtnemu in industrialnemu naraščaju kot vzpodbudno sporočilo. Markantni praznik Vašega življenskega dela zasluži vsestransko priznanje, osobito v današnjih dneh, ko je žal vsled različnih vzrokov tako skromno malo resnične ljubezni do dela in do gospodarskega ustvarjanja, ki edino more zagotoviti našemu narodu resnično in trajno blagostanje. — Po petinpetdesetih letih, velecenjeni gospod predsednik, je ob Vašem jubileju za Vas pač najlepše priznanje ži-v-a zavest in pošteno zasluženo prepričanje, da je bilo Vaše nad polstoletno delo blagoslovljeno z vzglednimi uspehi v indlu-strialni praksi. Ta ponosna in bodreča zavest bodi Vam prijetna spremljevalka tudi še v nadalje ter Vas blagoslovljeno vodi tudi v bodočnosti od uspeha do uspeha! Bog živi in ohrani nam in naši industriji še dolga, krepka leta našega industrialnega vodnika in prvaka! — Blagovolite sprejeti, velecenjeni gospod predsednik, zagotovilo odkritosrčnega spoštovanja in moje prijateljske pozdrave. — V stari vdanosti
dr. Fran Windischer, podpredsednik Centrale industrijskih korporacij.*
Gospod Avgust Žabkar se je za čestitke zahvalil gospodu drju. Franu Windischerju v pismu, ki se glasi: «Velecenjeni gospod dr. Fran Windischer, podpredsednik Centrale industrijskih korporacij v Ljubljani.
Izmed čestitk, ki sem jih sprejel povodom svojega jubileja, me je Vaša izredno iznenadlila in razveselila. Vsled tega se čutim dolžnega, Vam za lepe besede izreči svojo srčno zahvalo!. — Misli, ki jih vsebuje Vaše pismo, so tem bolj pomembne, ker jih izražate Vi, velecenjeni gospod doktor, ki ste iz svojega mesta lahko opazovali razvoj naše obrtnosti in industrije. Videli ste, s kakšnimi težkočami smo se borili vsi, ki se nismo pehali izključno le za zaslužkom, marveč nas je gnala notranja sila, da tudi nekaj ustvarimo. — Ako se danes ozrem nazaj na posamezne dobe svojega življenja, vidim, da je bil boj za zaslužek mnogokrat tako trd, da mi je skoraj nerazumljivo, kako so se mnogokrat izvrševala največja dela skoro brez zaslužka. Vsled tega je v tem trdčm boju mnogo obrtnikov omagalo in kdor se je preril skozi vse zapreke, se ima zahvaliti samo svoji ljubezni do tehnične stroke in svoji neutešljivi želji po' tehničnem, delu. I.e ta notranji nagon nas je slednjič pripeljal do uspehov. — Kdor ne pozna, kako je pri razvitku industrije treba nositi kamen na kamen, ta ne razume, kaj leži za nami, ki smo pričeli takrat, ko ni bilo nobenih tehničnih pripomočkov, ko ni bilo nobenih tehničnih šol, ki nam bi dale vsaj najnavadnejšo podlago. Vi pa, velecenjeni gospod doktor, poznate našo trnjevo pot, ki smo jo prehodili. Vsled tega so me Vaše vrstice tem bolj razveselile, ker vem, da priznanje pride od takšne strani, ki ve, kaj je priznanja in hvale vredno. — Sprejmite, velecenjeni gospod doktor, še enkrat mojo najiskrenejšo zahvalo za vznešene besede. — Z izrazom najodličnejšega spoštovanja Vas prijateljsko pozdravlja vdani
Avgust Žabkar.*
III.	Ljubljanski velesejem. Od 1. do 10. septembra letos se bo vršil III. Ljubljanski velesejem. Uprava velesejma je storila vse, da bo ta prireditev od vseh dbse-danjih najsijajnejša. Misel, da naj bi bil letošnji velesejem naša največja narodnogospodarska manifestacija, je našla močan odmev in široko razumevanje. Zanimanje za sejem je silno veliko. Trgovske in obrtniške zbornice v Sarajevu, Novem Sadu, Skoplju in Velikem Bečke-reku organizirajo posebne posetniške vlake. Tudi iz Prage je napovedan poseben vlak. Veliko bo posetnikov iz Avstrije, Francije, Nemčije, Belgije in Italije, ki so si že rezervirali stanovanja v Ljubljani za čas velesejma. Vse to obeta razstavljalcem lepe uspehe. Tudi letošnji velesejem' jim bo prinesel naročil, ki jih bodo zaposlje-vala mesece in mesece. Posebno naše obrtnike opozarjamo na to zanje tako ugodno priliko in. jim priporočamo, da si volijo za izložbo svojih izdelkov prostor druge vrste, ki je precej cenejši od prvega in zelo pripraven. Stroški, ki jih bodo s tem imeli, so v primeri z dobičkom, ki jim ga bo velesejem prinesel, malenkostni, saj stane kvadratni meter tega prostora le 120 Din. Tega prostora je še nekaj na razpolago, vse drugo je skoro do zadnjega kotička že zasedeno. To zopet dokazuje, kako velikega pomena so ljubljanski velesejmi za našo industrijo, obrt in trgovino. — Opozarjamo, da se prijavni rok z dnem 20. t. m. zaključi, nakar se bo takoj pričelo z dodeljevanjem prostorov. Zato naj se vsak omahljivec požuri s prijavo. — Velesejmski urad je izdal lične vložne listke in reklamne znamke v slovenskem, srbsko-hrvatskem (tudi v cirilici), nemškem, francoskem,
češkem in italijanskem jeziku. Vsako naše podjetje naj bi listke prilagalo svoji korespondenci in znamke nalep-ljalo na zavitke. Izvolite jih v ta namen zahtevati od Urada Ljubljanskega uelesejma, Ljubljana, Gosposvetska cesta. Telefon interurban št. 140.
Davčne knjižice. Koncem leta 1922. je finančna uprava na novo naložila davčne knjižice, ki omogočajo natančno evidenco' o predpisu in plačilu direktnih davkov vseh vrst. Ta evidenca je izza ukinjenja plačilnih nalogov potrebna, da ima davkoplačevalec možnost, da sam preračuni višino zapadlih obrokov. Knjižice v polnem obsegu nadomestujejo razne obračune, katere so vidirali davčni uradi proti kolkovini 10 Din. Cena za eno knjižico, ki se more uporabljati pet let, je določena na 1 Din. — Opozarjamo davkoplačevalce na te knjižice s pozivom, da se jih v polni meri poslužujejo.
Zadruga urarjev, zlatarjev, optikov, pasarjev in graverjev za Slovenijo v Ljubljani vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 15. julija 1923. ob 9. uri dopoldne v poslopju državne obrtne šole, I. nadstropje, soba št. 10 (vhod iz Aškerčeve ulice št. 9), z nastopnim dnevnim redom; likvidujoče zadruge: 1.) nagovor načelnika, 2.) poročilo tajnika, 3.) poročilo blagajnika,
4.) poročilo' računskih preglednikov, 5.) sklep o likvidaciji zadruge. — Nato se vrši Ustanovni občni zbor pokrajinske zadruge urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev'in pasarjev za Slovenijo v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1.) poročilo načelnika pripravljalnega odbora; 2. a) volitev načelnika in njegovega namestnika, b) 8 odbornikov in 4 namestnikov, c) 2 članov in 1 namestnika v nadzorovalni odbor; 3.) odobritev proračuna za leto 1923.; 4.) določitev doklade za leto 1923.; 5.) pristop k zvezi obrtnih zadrug za Slovenijo in volitev 3 zastopnikov in-3 namestnikov; 6.) izpre-memba pravil; 7.) določitev preizkuševalnega reda za pomagalce; 8.) raznoterosti. — Člani, ki se občnega zbora ne udeleže, ne da bi se temeljito opravičili, zapadejo globi 5 Din. — Ako je zadružni zbor ob določeni uri nesklepčen, se vrši pol ure pozneje ne oziraje se na število navzočih članov drug občni zbor.
Industrijskoobrtna vzorčna izložba v Mariboru,
združena z vrtnarsko, vinsko, umetniško in gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Rok za prijave je podaljšan do 20. julija 1923. Onim, ki se še niso prijavili, sporočamo, da se je razstavnemu odboru posrečilo pridobiti še nekaj prostora, tako da more v polni meri upoštevati tudi še prijave, ki dospejo po prijavnem roku, toda najkesneje do 20. julija. Po tem roku se prijave ne bodo več upoštevale, razen če bo na razpolago še kaj prostora. Odbor si prizadeva, da omogoči vsakomur udeležbo na razstavi in upa, da bo našel pri industrijcih in obrtnikih popolno razumevanje in podporo. — Gradbena razstava bo obsegala vsa v gradbeno stroko spadajoča dela. Odbor polaga posebno važnost na to, da se te razstave udeleže predvsem domača podjetja, ter poziva vse stavbenike in stavbena podjetja, da se čim prej prijavijo. Za ta oddelek vlada zlasti v inozemstvu veliko zanimanje in bi bil odbor prisiljen, da v slučaju nezadostnih prijav dbmačih podjetnikov sprejme tudi inozemske ponudbe. — Legitimacije za polovično vožnjo na vseh železniških progah naše države se dobe pri vseh denarnih zavodih in podružnicah špedicije «Balkan» ter stanejo 20 Din. Te legitimacije veljajo za vse zunanje obiskovalce, in sicer obenem kot permanentne vstopnice, in ni treba plačati nobene vstopnine. Zato priporočamo, da
si vsakdo nabavi pravočasno tako legitimacijo. — Oglase za razstavni katalog sprejme pisarna razstavnega odbora in pooblaščeni oglasni zavod' I. Sušnik v Mariboru, Gosposka ulica št. 16. Katalog izide v 100.000 izvodih in bodo imeli oglasi v njem največji uspeh.
Občni zbor deželne zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani.
Dne 18. junija 1923. se je vršil v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redni občni zbor. Prisotnih je bilo 43 članov in 2 zastopnika pomočnikov.
Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva.
2.) Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.) Poročilo blagajnika.
4.) Poročilo računskih preglednikov.
5.) Proračun za leto 1923.
6.) Določitev doklade za leto 1923.
7.) lzprememba zadružnih pravil.
8.) Volitev odbora: a) zadružnega načelnika in njegovega namestnika, b) šestili odbornikov in treli namestnikov, c) dveh računskih preglednikov in enega namestnika, č) zaupnikov.
9.) Raznoterosti.
Ob določeni uri konstatira g. Eng. Franchetti sklepčnost občnega zbora, pozdravi navzoče zborovalce, jili opozori na važnost dnevnega reda ter preide k poročilu zadružnega načelstva za čas od 1. januarja do 31. decembra 1922. Zadruga je imela v omenjenem času pet sestankov, devet odborovih sej in redni občni zbor, ki se je vršil dne 24. aprila 1922. ob navzočnosti 39 zadružnih članov v tej dvorani. Vseh pet sestankov se je vršilo vsled zahtev pomočnikov za zvišanje tedenskih mezd in zaradi povišanja cenika za postrežbo. Prošnji za podaljšanje delovnega časa na dnevno 10 ur še do danes ni ugodeno. Vsa zadeva leži in čaka rešitve v ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu. Prošnji pomočnikov za zvišanje tedenske mezde se je ugodilo s 1. aprilom 1922., istočasno so se zvišali tudi ceniki za postrežbo.
—	Dne 8. februarja 1923. se je ustanovila zadruga brivcev in frizerjev za mariborsko oblast ter s to ustanovitvijo združila vse brivske mojstre na Štajerskem v eno strokovno zadrugo. Vsled tega so sedanji brivski mojstri v Sloveniji organizirani v dveh strokovnih zadrugah ter se bo dalo v bodoče marsikaj lažje doseči, kakor je bilo do sedaj mogoče. Z mariborsko zadrugo je naša zadruga vedno v prijateljskem stiku ter si potrebne dopise in vloge vedno zamenjujeta. Zlasti se sedaj dela na nad vse potrebnem načrtu in sestavi pravilnika za preizkušnje vajencev. Enoten pravilnik je posebno potreben, ki sc ga bo po sprejetju in odobritvi odbora dalo v tisk in vajencem kakor tudi pomočnikom pred preizkušnjo na razpolago, da se iz njega nauče potrebna teoretična vprašanja. S tem bo eno važnih vprašanj rešeno in olajšano delo izpraševalnih komisij. Kot zastopnik ljubljanske zadruge sem se udeležil ustanovnega občnega zbora zadruge brivcev za mariborsko oblast in v imenu ljubljanskih članov pozdravil zborovalce. Vsi sklepi, ki so se sprejeli na občnem zboru dne 24. aprila lanskega leta, so se izvršili. Le prošnja, da se manikiranje uvrsti med rokodelski obrt in uvrsti kot sorodni obrt, kakor prošnja, da se brivski obrt uvrsti med koncesijonirane obrti z dokazom sposobnosti, in prošnja, da se uvedejo za brivski obrt mojstrske preizkušnje, so ostale danes še nerešene in je ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, mnenja, da omenjenih prošenj ne more rešiti, ker jih more rešiti le z izpremembo obrtnega reda in
o	tem odločuje narodna skupščina. — Zadruga je uvedla nov članski kataster, v katerem soi natanko razvidni vsi podatki vsakega zadružnega člana in njegovega nastavljenega osebja ter vseh plačil. V interesu vsakega člana
je. da si tudi omisli za svojo evidenco omenjeni kataster, ki je v vsakem oziru priporočljiv in se dobi v Učiteljski tiskarni za vsoto 6 Din, ki pa članu zadostuje za vse življenje. — Na novo je priglasilo 10 oseb izvrševanje brivskega obrta. Pomočnikov je bilo priglašenih 77, od-glašenih pa 57. Vajencev je bilo sprejetih 18, oproščenih 15, učno dobo pa je prekinilo 11 vajencev. Koncem leta šteje zadruga 101 člana, 60 pomočnikov in 58 vajencev, med njimi 6 vajenk. Y vajencev se uči zadnje leto, 19 tretje, 20 drugo in 12 prvo leto. V preteklem letu je umrla članica Hemula v Domžalah, ki je na nepostaven način izvrševala brivski obrt vsled tega, ker se je njen mož za stalno preselil v Karlovac in bi njegova soproga ne imela nobene pravice do izvrševanja brivskega obrta. Kljub temu ji pa kličem: «Blag ji spomin!« Omenjeno naj bo še, da je zadružno načelstvo napravilo nebroj vlog proti neupravičenem izvrševanju brivskega obrta. Z eno samo vlogo se je okrajnemu glavarstvu v Radovljici ovadilo deset šušmarjev, ki pa žalibog vsled premilega postopanja obrtne oblasti še vedno fušarijo. Za odpravo šušmarjev se pripravlja prav odločen nastop v obrtniških krogih in upati je, da se bo tudi šušmarstvu napravilo konec.	(Dalje prih.)
Prikrojevalni tečaj za čevljarsko stroko v Mariboru
se je začel cine 22. marca t. 1. in je končal 26. maja t. 1. Za ta prepotrebni tečaji je dalo iniciativo «Slovensko obrtno društvo^, a podpiral ga je s svojim učiteljem in tudi drugače «Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani», ki gre naši obrti vedlno v veliki meri na pomoč. Tečaja se je udeležilo 40 učencev, a vodil ga je v veliko zadovoljstvo čevljarskih mojstrov in pomočnikov strokovni učitelj gospod Majcen polnih devet tednov, v katerem času so učenci dobili popolno' podlago za prikrojevanje in kalkulacijo. Omeniti pa je, da se potrebe za izobrazbo žal zavedajo bolj pomočniki kakor samostojni mojstri, tako da je od 40 obiskovalcev bilo vpisanih samo' 12 mojstrov in je od teh db zaključka vztrajalo le 6, medtem ko so vsi pomočniki vztrajali do konca tečaja. Omeniti je tudi, da se je gospod' Rudolf Monjac, čevljarski mojster, veliko trudil, da se je tečaj čim prej začel, in sicer s tem, da je v vidu potrebe tečaja vzel pripravljalno delo v svoje roke in zbral tako veliko število učencev, s čemer je zelo1 koristil razvoju čevljarske stroke. — Med učiteljem in učenci je vladala skozi ves čas lepa harmonija, kar najlepše dokazuje dejstvo, da se je gospodu učitelju pri zaključku tečaja v imenu učencev za njegov trud zahvalil gospod Kores z besedami: «Dali ste nam podlago za uspešno delo, pri vsakem našem napredku se Vas bomo gotovo hvaležno spominjali. Hvala Vam!» Zahvalil se je tudi «Slovenskemu obrtnemu društv'u», ki deluje vedtoo v korist obrtnikom. Predsednik «Sloven-skega obrtnega. društva» se je zahvalil Uradu za pospeševanje obrti in gospodu učitelju za njegov trud, katerega je imel z učenci. Zahvalil se je tudi ravnatelju Trgovske šole gospodu Dolencu za prepustitev šolskih prostorov. Tako je zopet končal en važen in potreben strokovni tečaj; želeti bi bilo le, da bi kazalo naše obrtništvo' za take tečaje več zanimanja, ker ni opravdano, da se vedno izgovarja: «Mi pouka ne rabimo-, mi vse vemo», ker obrtniku je in mora biti vse življenje šola.
Prevozna nasičeno-parna lokomobila, montirana na posebnem pokritem vozu, tvrdke Hofherr-Schrantz iz leta 1916., osem atm., 10—15 KS delazmožnosti, kompletna s. pločevinastim dimnikom in z uradnim certifikatom, se proda za 37.500 Din. Natančnejše informacije daje Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajlska cesta št. 22. Pri nakupu imajo prednost obrtne produktivne zadruge.
čudna iznajdba. Kakor poročajo iz VVaShingtona, jo iznašel neki Nemec popolnoma novo vrsto tovornega avtomobila. Ta avtomobil nima nobenih koles Premika !>a se na lak način, kakor bi dva moža korakala drug za drugim. S tem novim avtomobilom je mogoče prevažati težke tovore po drugače .nedostopnih potih in strmo navkreber. Štiri noge se namreč izmenoma upirajo v zemljo in pri tem ko dve nogi držita, da se ne more avtomobil pomakniti nazaj,• naredita drugi dve nogi »korak* naprej. V Nemčiji so delali poizkuse s to novo iznajdbo, ki so izpadli nadvse presenetljivo. Avtomobil je nosil 8 ton in je prevozil 6 milj po sicer nedostopnem potu. Motor hna 25 konjskih sil. Vkljub grozni stiski, v kateri se nahaja že par let Nemčija, delujejo njeni iznajditelji na problemih, ki so na korist vsemu človeštvu
l	istnica upravništva. Današnji številki, 14., »Obrtnega Vestnika« smo priložili položnice čekovnega zavoda v svrho vplačila naročnine. Pri naročnikih, ki letos še niso plačali nobene naročnine, je napisan na ‘položnici znesek 24 Din, ki ga imajo plačati za nar očnino za vse le ,T Selo; pri naročnikih, kateri o plačali za prvo polovico leta, je pa napisan na it iložnici znesek 12 Dis., ki majo plačati za naročnino za drugo polovico leta. Prosimo takojšnjega nakazila.
Izdajatelj konzorcij »Obrtnega Vestnika*. Odgovorni urednik lingelbert F r a n c h e 11 i. Tiska Delniška tiskar na d. d. v Ljubljani.
= MIZARSKA TOVARNA =
JOŽEF SENICA
LJUBLJANA
Dunajska cesta
Dunajska cesta
za Bežigradom.
Priporoča se za vsa v njegovo stroko spadajoča dela.
>•1'
•siz*
V
S A
M
•v A
V
•S r*
V
JADRANSKA BANKA
Beograd.
Dionička glavnica: Din 60,000.000’— Rezerva: Din 30,000.000*—
PODRUŽNICE:
Bled,	Jesenice,	Prevalje,
Cavtat,	Korčula,	Sarajevo,
Celje,	Kotor,	Split,
Dubrovnik,	Kranj,	Šibenik,
Hercegnovi,	Ljubljana,	Tržič.
Jelša,	Maribor,	Zagreb.
	Metkovič,	
\f
*S r*
\f V
«s * \(
¥ A A
A
^N. v- ^
A A
A
* •.
A
* v.
A
v
— AMERIKANSKI ODIO
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA.BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zader, Frank Sakser State Bank, Cortlandt Street 82. New-York City. Banko Yugoslavo de Chile,
Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
A
A
A
✓ S.
A
A
A
a*®.®©®®®®®®®®®© ■ š©© * ČL ti®«;1
f
V
A
A
A
Kreditno društvo
Mestne hranilnice ljubljanske
dovoljuje posojila
na menice in kredite
v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
šumii
$
BCO LEM IfU ¥5E ITOTREIlStlMI
tMEJE DIN
M
J.
L
/ži
fflLIlfcfl UUBl JAMŠKE KREDITNE f
banke	i
lil       mm um
mllllll
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦♦
*.»IB
IUHN ZRKOTN1K
mestni tesarski mojster
L1UBL1RHF)
Dunajska cesta 46.
Telefon šteu. 379.
Telefon šteu. 379.
Usafcourstna tesarska dela, moderne lesne staube, ostrešja za palače, hiše, uile, touarne, cerfcue in zuonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, uerande, lesene ograje itd.
Bradba lesenih mostou, jezau in mlinou.
Parna žaga. — Tovarna furnirja.
Kotodv^ska ui
Strojne tovarni* in livarne, d. d
mmmmenmm v Ljubljani, Dunajska cesta št. 35 ■■■■■■■
Telefon št. 142 in 230
Brzojavi: Stroj
Stroji za obdelovanje lesa Turbine
Sesaljke
Transmisije
Armature
Zvonovi
Zelezolivarna
Kovinska
«35«35«35«35«35«35«35«35<35«35«35<35«35«35<35«35«35«3S«35«35
«3j
I Obrtna banka !
«35
«35
«35
«35
«35
«35
J?
J?
«3?
J?
«3?
<3?
«3?
«3?
«35
.3?
<3*
<3?
<3?
»3?
«35
«35
«3?
«35
«35
«35
e5
«3?
«3?
«3?
d Cjubljani
Kongresni trg št. 4
Telefon št. 508	v!'tV^fon št. 508
Račun pri poštno-teb. zavodu št. 12.051
Daje kredite d obrtne surhe po izrednih pogojih, pospešuje ustanao-Ijanje obrtnih in industrijskih podjetij, izuršuje ose bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo počenši s 1. nouembrom 1922. za pol odstotka uišje, torej s
5°l«
od dne oioge do dne duiga.
«35
«3?
«3?
«35
«3?
«3?
«3?
«35
«3?
«3?
«35 «35
as
«3?
«3?
«3?
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
«35
n0i=,0es0[=s[S]i:
FRAN RAVNIKAR
LJUBLJANA =
Linhartova ulica št. 25.
Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija Parna in električna gonilna sila.
Telefon št. 415.
Poštni čekovni rac. 11.428.
□-
«35«35«35«35«35«35«35«35«35.35«35«35«35«35«35«35«35d5«35«35-