..Primorski List“ izhaja vsaki 1., lO., in 80,, dan v mesecu. Cona za calo lato I gl. 50 n., za pol leta 75 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 6 nov. I I PRIMORSKI LIST <§oučl)iv list za slovensko ljudstvo na primorskem. Vse n raro, dom, caatirja I UredaiStro in iprnniStn mn je v Gorici, Nunaka ulica it. iO. — Nefran-kovaua pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Upravniitv« sprejema oglase in naznanila po pogodbi. Odgovorni nrednik in izdajatelj: J. Marušič. Lastnik: Konsorcij .Primorskega Lista11. Tiska: Hilarijanska tiskarna. C. k, namestnik na potovanju. Dne 18. julija je obiskal namestnik cesarjev grof GoSss naša Brda in drugi dan Vipavsko dolino, ter Kras. Pohod je veljal to raj izključno le Slovencem. Kak namen je imel g. grof, ne vemo. A iz sporočil, katere smo dobili, se da lahko skhpati, da visokemu gospodu ni bilo samUcdo tega, da bi se poučil o željah in potrebah našega ljudstva, marveč, da bi voliloem prigovarjal, da naj svoje poslance prisilijo vstopiti v deželni zbor. Ko mu je n. pr. župan v Kojskem rekel, da se tamošnji volilci popolnoma strinjajo se svojimi poslanci, in da bi jim dali nezaupnico, ko bi delali drugače, ker naši poslanci zahtevajo le enakopravnosti, Italijaui pa hočejo primat ali prvenstvo, kaj je odgovoril na to c. k. namestnik ? Tega ne bo nikoli! Torej mi Slovenci na Goriškem ne bomo nikoli enakopravni z Italijani! Zaplenjeno. Na vse prošnje, katere so mu podajali v eni ali drugi zadevi, je povsod enakomerno odgovarjal: ne dobite čisto nič, ker vaši poslauci nočejo v deželni zbor. Vipavcem je najbolj na srcu Vipavska železnica. A Nj. prevzvišenost g. namestnik je zatrdil, da se ne bode gradil«, dokler ne pridejo slov. poslanci v dež. zbor. (Ali je res ? Stavec!) Ko so župani omenjali, da občine ne dobivajo nobenih podpor od vlade za ceste, mostove, vodnjake in druge potrebe, je menil okscelenca, da finančni minister ima več tisočakov na razpolago, a da ne dobijo nič, ker ni deželnega zbora. Povsod si je ogledoval cerkve, šole, urade in kar imajo občine posebnega. Govoril je tudi kaj malega slovenski, a ker mu ni šlo gladko, je koj zašel na nemščino. Kakšen vtis je zapustil c. k. namestnik v srcih Bricev in Vipavcev ter sploh Slovencev ? Odkritosrčno moramo reči, da prav slab. Že desetletja se borimo za pravice našega jezika v šolali, uradih in javnem življenju, mnogo smo si že z velikim naporom in ogromnimi žrtvami priborili, in sedaj, ko smo menili, da se bližamo koncu tega dolgotrajnega boja, da kmalu sprevidijo naši narodni nasprotniki njega lirezvspešnost, sedaj nam pride cesarjev namestnik z izjavo na dan, da niti misliti ne smemo, da bi bili kedaj enakopravni z Italijani. (Pred postavo so vsi državljani enaki! Temeljna državna pcsuva! Stavec.) Mi smo preverjeni, da to je le zasebno mnenje c. k. namestnika. C. k. Dunajska vlada si je napisala na svoj prapor, da so vsi avstrijski narodi so ne le enakopravni, ampak tudi enakoveljavni. Gospodu namestniku bi pripomnili le to, da so slovenski poslanci storili vse mogoče, da bi omogočili redno delovanju dtželnega zbora. Ne oziiaje se na skrajno razžaljiv odgovor dež. glavarja dr. Pajerja so v novič pričeli pogajanja z Italijani. Na teh pogajanjih so do skrajnosti popustili od svojih zahtev. .• r niso hoteli razgo- tw» •• 80 '*08ef?H ? Pismo posl. -/Hviiu1- ,1H • ^’ glava,'ia* v katerem zavijajo poročilo o pogajanjih ter kratko-malo odpovedo nadaljna pogajanja, ker se hočejo do 2adnje kaplje krvi boriti za italijanski primat. Gospod namestnik! kdo je kriv, da deželni zbor ne zboruje? Obrnite se na adreso onih, ki nočejo ničesar čuti o enakopravnosti Sloveucev. in vendar živimo tudi mi v avstrijski državi, ki v osnovnih zakonih jamči enakopravnost vsem narodom. Slovenci smo prebili že marši kako nam nemilo in sovražno dobo, gotovo prebijemo tudi to. A da bi se podali na milost in nemilost našim narodnim sovražnikom, ne more nihče od nas zahtevati, naj manj pa c. k. namestuik. (hvanredni občip^bffySloge“, Ker n h zadiujei^ občn&rii zKnn polit. društva ,.SIogHu jeden kandidat ni dobil absolutne večine, tieba je bilo ožje volitve. Med tem pa so odstopili vsi izvoljeni odborniki in namestniki, izimši g. dr. Tuma in namestnika g. Zege. Na iz-vanrednem občuem zboru je bilo torej voliti osem odbornikov in štiri namestnike. Udeležba je bila uad vse živahna. Stali ste si nasproti stranka dr. Gregorčiča in stranka dr. Tume. Predsednik dr. Gregorčič otvori zbor. Pojasni, da so se izvoljeni odborniki odpovedali ter bode torej volitev osmih odbornikov in štirih namestnikov. Ž« med govorom piedsednika se je oglasil za besedo g. Zega iz Kanala ter zahteval, da se pred valitvijo otvori razgovor o volitvah. Za njim je potegnil dr. Triller. Predsednik odločno ugovarja tej zahtevi, češ da so na dnevnem redu le volitve. Ker predsednik ni ugodil njihovi zahtevi, uprizorili so pristaši dr. Tume velik škandal. Pričeli so vpiti, razsajati, žvižgati, da se je dvorana tresla. Posebno so se drli nekaterniki, ki niti udje „SlogeJ niso. Vse pa je nad-krilil dr. Triller, ki je v plemeniti namen porabil vso moč svojih pljuč. Stoječ na stolici ju mahajoč z rokami je vpil, da je bilo res smešno Vpitje ni hotelo prenehati. Saj so nameravali le to, dahi vladni'zastopnik razpustil občni zbor. .Teden gospodov je celo pristopil k vladnemu zastopniku ter ga nagovarjal, naj zbor zaključi. Ko je nek gospod dr. Tumo opozoril, naj vpliva na svoje pri* staše, da se pomile, se dr. Tuma za to ni zmenil. Med tem je predsednik naznanil da prične volitev. Oddali so liske z legitimacijami in pooblastili. Ker pa se je začul glas : naskočite mizo, vzemite listke, ne pustite voliti, so udeleženci obstopili predsedniško mizo, da jo za vsak slučaj hranijo. Vseli volilnih listkov za stranko dr. Gregorčiča je bilo oddanih 289, za dr. Tume stranko pa sedem. Izvoljeni so z 289 glasovi: grof Coronini, kapelan Dermastia, dr. Franko, dež. posl. Klančič, nadučitelj Križman, vikarij Mašera, dr. Rojic; 296 glasov je dobil nadučitelj Furlani; namestniki so župnik Grča, župan Mozetič, Klanjšček in dež. pol. Muha. Tu moramo povdarjoti, da mnogo volil-cev v zmešnjavi niti ni volilo. Gotovo je, da so izvoljeni odborniki ob mirni volitvi dobili tudi nad 300 gl,hov. Smešno je, kar trobi „Soč.i“ v svet, da je od navzočih članov večina njihova. Smela trditev, kateri se smeja vsakdo, ki je bil na občnem zboru. Vseh članov „Sloge“ okoli 500. Glasovnic je bilo oddanih 289, mnogi jih niso oddali, in vendar trdi „Soča“, tla je bila večina na njeni strani. Kako malo je bilo število Tumovcev, pove „Soča“ sama, ker so prihajajoči člani samo v njenem uredništvu oddali okoli (50 pooblastil, ker jih sami niso mogli več spr jeti. Vsaki član pa srne imeti dve pooblastili. Tako kujejo resnico. Gospodje so zahtevali razpravo pred volitvami, da se pojasni položaj. V resnici pa so menda mislili le preprečiti volitev. Z debato so hoteli podnetiti prepir, kakor so potem sami pričeli razsajati. Tudi smo čuli že pied občnim zborom, da se volitev ne bode vršila, da jo bodejo preprečili. „Soča“ postoja huda. Brca na vse strani. Mirnim srcem pričakujemo, da se povrnejo časi psovanja in zmerjanja. Začetek je že 1 S iomiai Mri tgitijijo! Vsak trezen in pameten domoljub mora priznati, da je solidna gospodarska organizacija najnujnejši pogoj neodvisnosti in zavednosti našega naroda. Žal, da smo do zadnjih časov v tem oziru le premalo napredovali. Zadnj-i leta pa se je tudi na Goriškem jela razvijati gospodarska organizacija. Ljudstvo je z pankom in dejanskimi poskusi prišlo do zpoznanja, kako koristna da je zanj ravno zadružnost. Oklenilo in oklepa se zadruženja ter samo sili v to, da se vedno bolj razvija. Vsa organizacija se je razvijala popolnoma samostojno. Vsi smo delovali za njo, a nihče je ni hotel in je ni izkoriščal v kake politične namene. Celo sam. dr. Tuma, kakor je nedavno poročala »Soča", je celo leto izdelaval pravila za osrednjo zvezo vseh gospodarskih zadrug na Goriškem. A na to so mislili tudi drugi ter to izvršili, kar pa „Soči“ nikakor ni bilo po* volji — a nikakor ne iz političnih namenov. Dotedaj je bilo vse prav in dobro. A naenkrat so obrnili zastav. Klerikalni zmaj mora strašiti tudi goriško inteligenco, kakor naprevidne matere poredne otroke strašijo z bav-bav. V sredo večer pred občnim zborom so sklenili gospodje okoli dr. Tume, da na občnem zboru nastopijo s tem strašilom. A ker na zboru niso dopustili debate, stresel je g. dr Tiller svojo modrost v „Slov. Narodu1*, zaletel se je-liki bik v rudečo ruzo — v gospodarsko organizacijo — katera slučajno ni v njihovih rokah. Zavil jo je v klerikalno testo, zabelil z konsumnimi društvi ter tako prirejemo podal malim trgovcem po naših trgih, katere v deželnem zboru slučajno zastopa dr. Tuma. Konsumna društva morajo biti po kranjskem vzgledu vaba,-8- katero se vabijo volilci trgov v precej prazno politično botego, Dr. Triller, kakor nekak prerok, napoveduje ,Narodu", „da“ cvela todo tudi po slovenski goriški deželi ona sloglasna konsumna društva imajoča poglavitno nalogo, ubiti po deželi ouo malo posvetne inteligence, ki ne veruje v politično av-ktoriteto in nezmotljivost vsakega „škofa. katerim bo potem v nekaj letih isti kolon, kakoršni je danes furlanski kmet svojemu baronu." Mi bi se ne zmenili za to pi-sarenje v „Narodu“, ako ga tudi pošiljajo posamezni trgovcem po deželi. Ker pa se s konsumnimi društvi agituje tudi ustmeno po deželi, ker se s istimi strašijo trgovci po deželi, moramo se oglasiti. Mi smo prepričani, da bi konsumna društva res škodovala trgovcem posameznih krajev. Za to pa tudi nikdar nismo mislili in tudi ne prigovarjali kje komu, da naj se snuj/jo konsumna društva. Z ozirom na razmere tudi ne mislimo na to. Trgovci po deželi naj vedo, da je to le laž, s katero delajo gospodje pri novi stranki politično propagando za se. V tem oziru se ni nikonufr bati nevarnosti. Zato naj nihče ne veruje takim agitacijskim sredstvom. Mi smo prepričani, da, ako bi konsumna društva onim, ki sedaj ž njimi strašijo, pripomogla do politične premoči. da so oni prvi ki bi jili začeli ustanavljati. Ali pa je to pošteno podtikati komu namene, katerih ni imel, naj sodi vsakdo sam. Za nje velja sedaj: „pomagaj, kar more pomagati" iu zato so prišli na dan s koiisuiunimi društvi. Politični pregled. Notranje dežele. Uvedenju nagodbenih naredeb s pomočjo par. 14. ugovarjajo sedaj vse stranke nemške opozicije. Nemški nacijo-nalci, liberalci, krščanski socijaliati itd. objavljajo manj ali bolj krepke ugovore proti izvenparlamentarnemU uveljavljenju nagodbe. Vlada pa jim lahko odgovori, da je poskusila, in prišla do prepričanja, da se s pomočijo sedanjega parlamenta ne da doseči nobena važneja zadeva. Kako ogerska vlada rešuje so-cijalno vprašanje. Ogerski socijalui de-mokratje priredili ali prirediti so nameravali več shodov in demonstracij za občno volilno pravico. Vlada pa jim je stopila takoj na prste ter prepovedala, oziroma razpustila vse shode. Ministerski predsednik je velel poslati vse zunanje socijalistiške agitatorje v njih domovino. Vsled tega je uastal nemir med socija-listi. Lepa „liberalna“ vlada, ki noče nič slišati o razširjenju volilne pravice ter se s takimi sredstvi bori proti njej! Tržaški socijalni demokratje so v nedeljo osem dni prirerili shod v Rojanu. Razpravljali so o tržaškem vprašanju in o občni volilni pravici. O obeh točkah sta govorila Kristan v slovenskem in Panek v italijanskem jeziku. Seveda so se ogrevali le za brezversko šolo s6 slovenskim učnim jezikom. Tudi za občno volilno pravico so govorili z vso odločnostjo. Kristan je povedal, da po uzoru drugih mest prirede demonstracije za občno volilno pravico. Znajo pa gospodje socijalni demokratje! V Trstu govore za občno volilno pravico, na Dunaju pa židovski voditelji svoje čete gonijo v demonstracije proti razširjenju volilne pravice, v kolikor jo je v sedanjih razmerah moč razširiti. Puhlice, puhlice ! Spravna akcija na Moravskem je takorekoč pokopana, odkar so nemški zastopniki izjavili, da priznavajo binkoštni program nemških opozicijonalnih strank. Proti povišanju sladkornega davka ugovarjajo vse stranke brez izjeme. Pa tudi po pravici. Saj bode ta davek najobčutneje zadel ravno delavske stanove. Starostno zavarovalnico za zasebne uradnike hoče ustanoviti naša vlada. Načrt zakona je baje že pripravljen. O ujem pa se bode razgovarjala še posebna komisija, potem ga predlože državnemu zboru. Ker se gre tu za blagor trpinov, ni misliti, da vlada ta zakon uvede s pomočjo paragr. 14. Volitve v delegacijo hočejo n smški Miheljni z opozicijo preprečiti. Jeli se jim posreči, bomo videli. Vuunje države. Japonsko postane kulturna država. Na Japonskem so odpravljena konzularna sodišča posamezuih evropejskih držav. Evropejci na Japonskem su podrejeni samim japonskim sodiščem. Parlamentarne razmere v Italiji so povsem podobne našim državnozborskim razmeram. Tudi v Italiji vladajo s pomočjo vladnih naredeb glede zborovalne-ga in zadružnega zakona. Take naredbe opozizije ne bodo ubile, pač pa pomnožile sovraštvo nasprotnikov. Mirovna konferenca v Haagu je dovršila s/oje delo. Namen ruskega carja je bil plemenit. Toda car je obračal, države so pa obrnile. Danes je mirovna konferenca končana, a nje uspehi so ni-čevni. Izvedba ideje o plošnem razoroženju je še vedno daleč. Nagli sod v Belgradu že deluje. Nekateri so bili že obsojeni. Naj večja kazen je bila 10 letni zapor. Vse pa kaže, da je bil napad previdno naročen. ,Na-padnik“ Ivnezevič se je pričel loviti v protislovjih, kar meče čudno luč na razmere v Serbiji. Govorijo, da sti naša in ruska vlada že posegli vmes. Predsednika republike San Domingo, generala Henreaux-a je mtrelil nek zločinec. Ustreljeni predsednik je na mestu mrtev obležal. V francoski armadi vre radi Dreyfusove zadeve. Nadzornik armade general de Negrier je poslal vsem j> »velj -ništvom okrožnico, v katerej kr tikuje postopanje novega ministerstva. Po končani obravnavi bo najvišji vojni svet pozval vlado, naj varuje čast in korist armade. Ako pa tega ne stori, bo .-torila potrebne korake armada sama. Kupa je napolnjena do vrhunca. Kaj novega po Slovenskem? Na Kranjskem. Velika slavnost ogujegascev bode v Ljubljaui dne 8., 9. in 10, septembra. — Strela je ubila v Leskovcu, župnije višenjske 16 letnega P E i M O T? s n I. T S T dečka. — V Prežganjah je ubila 8 letno deklico, ki je iskala zavetja pod drevesom. Ubila je tudi nekega pastirja, kije med Zagorjem in Trojauo krave pasel. --Na slovesen način so otvorili novo vrhniško železnico. S slavnostnim vlakom se je vozil konsorcij iu zastopniki uradov. — Zrelostne izpite je delalo na ljubljanski gimnaziji 68 osmošolcev, od katerih je 51 prebilo izpit. — Nevarnega tatu so orožniki prijeli v Stožcah pri Ljubljani. Franc Aleš je v zadnjih dveh letih v treh hišah ukradel okoli 2500 gld. denarja. Zdaj je pod ključem. — Javni ljudski shod so priredili ljubljanski krščansko-socijalni delavci v nedeljo 30. m. m. Na dnevnem redu je bila volilna preosnova za mestni zkor. Na Štajerskem. V Poljčanah so otroci iz šole grede vedrili pod kapom neke hiše. Strela udari, dečki se zvrnejo po tleh. Trije so bili takoj mrtvi, eden pa brezavesten. — Na goste v vrtu „Narodnega doma“ v Celju so vojaki metali cvibak in jedilne konzerve. Kako se je nestrpnost že zagrizla! Zadevo so naznanili vojaški oblastniji. — Kmetijska zadruga na Cvemu je imela minoli teden prvokratno žetev na svojem posestvu. — V Pobrežah je strela ubila dve ženski, ki sti na polju pleli. — Po kratkem prestnuka je treščilo v neki lnast, ki stoji na polju med Pobrežjem in Gorico. Tam so vedrile mati in dve hčeri. Strela je ubila 20 letno Mico Blekač, mater precej pohabila, sesti o Franco pa samo omamila. Na Koroškem. V Železui kaplji so praznovali ustanovni shod „Stidmarke“, odlikovali su se posebno c. kr. uradniki. — Zavarovalnica za življenje, starost in rente je začela delovati dne 1. julija v Celovcu. Deželni odbor zahteva, da morajo vsi uradniki. — Na polju blizu Lu-šina nad Tinjami je strela vbila dve žau-jici. — V Osojskem jezeru je pri kopanju utonila 25 letna g.čna. Lina Mardesič iz Trsta. Dopisi, Iz Gor. Trebuš e Nu, letos ja pa bila pri nas izvanredna slovesnost, krasen „shod“! Vse novo. vse drugače, kakor prejšnjih let ... Pa ne, da bi lagal ali pretiraval; kar sem zapisal, je gola resnica: nov gospod nnnec; no v mašnik,kije maševal danes ,. v treh“ ; nova mašua oblačila, katerih do danes še ni bilo v G. Trebuši; novo petje; novo slikana cerkev: nova turnova streha; nove zastave — glejte, ali nisem zapisal prav, da je bilo vse novo? Pa šala na stran! Gor. Trbuša je res imela v nedeljo praznično lice, je res pokazala, kaj premore navdušenost, delavnost in dobro srce ... 1. Ako ste poslušali petje iu orgljanje, reči morate, da je bilo lepo, pravilno, cerkveno: maša (Dav. Budn.i op. I.)' graduale ( po Ram-pisuI.T.) ofertorij (A. Plesničar), Tantum ergo (Šubigar), responsoriu (Koralna) — sploh vsi kosi so dopadali. Pa tudi organist je pokazal, da ni kak dudlar, marveč da pozna svoje orgije iu kako treba or-gljati v ceskvi Res, nudili so se naši pevci; zlasti, ker so vsi od cerkve, oddaljeni (v G. Trebuši je blizu cerkve sploh samo ena hiša!) in ker so vsi kmetskega stanu; LISTEK. Pot v opatijo. Humoreska. Bil sem zadovoljen. Čez kake '/« ura sem zopet dobil hlače tako lepo zakrpane, da sem skoraj moral iskati, kje so bile prejšnje rane. Hvaležno sem hotel mladeniču trud plačati, pa vrli mla-deneč se je branil in rekel, da svojemu „loncmanu“ rad postreže zastonj. Bil je namreč Slovenec. Da se pa on vender ne bi zastonj trudil, (zraven sem bil pa Se sam silno žejen), naročil sem pol litra vina, katerega sva v trenutka izpraznila. Ko sva pa načela drugega, sem bil kmalu tako dobre volje, da sem se z čašo v roki začel zahvaljevati svoji »lepi pregaujalki'* tako sem jo namreč imenoval, da se je nad predrznim tatom tako plemenito maščevala. Zahvalivši se obema za trud. ki sta ga z menoj imela, hitel sera vesel za svojim prijateljem, katerega sem tudi kmalu doSel. Da ste ga videti, kako se je čudil moji dobri volji in celim hlačam! Potom* sera mu pravil kako se mi je godilo v gostilni. Brez drugih nezgod sva priila v Opatijo. Kakšna je Opatija in kako je tam ali vstrajnost in veselje je zmagalo — in pevci so bili po pravici pohvaljeni od duhovnika iz Gorice, ki je sam v J mu-sicus in n hvali rad . . . Daj Bog. ea naši (pa tuli drugi) pevci ni koli ne pozabijo reka : Qui bene cantat, bis orat — kdor dobro (t. j. pobožno, v čast božijo) poje, dvakrat moli ter da še nadalje urijo se vstanao in vadijo v pravem’cerkv. petju., 2. Pa če ste videli našo cerkev pred letom in danes, morate zopet priznati, da je vsa prenovljena: pred letom je bila vsa cerhev le pobeljena (in sicer slabo !); veliki oltar sta obdajala 2 oboka, ki nista prav nič „pašala“ v mali presbiterij; vrh oltarja je bil lesen tron („kason“!) za Mater božjo, ki se je tikal stropa ter čudno podobo dajal presbiteriju; orgije so stale tako, da pevci sploh niso mogli lepo peti, poleg pa so bile barvane v močeradovih bojah — glejte, in vseh teh nedostatnostij, ni več v naši ceekvi; g. France Seljak, slikar iz Podmelca, ter domači delavci so cerkev popolnem prenovili. '.Nočem se bahati, da bi slike ne mogle biti lepše; toda vsak nčpristransk oce-njevatelj mora priznati, da je slikarije čedno, dostojno, za naše kraje dovolj umetno; zlasti slika sredi stropa v ladiji (kronanje M. Dev.) dopada vsem. Slikanje ni preživo, prekričeče, pa tudi ne preveč preprosto in malobojuo ; odlikuje se zlasti v tem, da ne žali očij, mai več, da je prijetno ter navdaja človeka, ki stopi v cerkev, z vedno večjo zadovolj nostjo. Ja, — poreče kdo, — tako pa že [ni, kakor Delnerijevo! No, ne vem, (kaj bi odgovoril onim, ki imajo tako v časti g. Del-nerija, — ki je I. tujec, II. dobro dražji nego g. Fr. Seljak. Kar se mene tiče, bi vsem gorskim cerkv oskrbništvom priporočal našega rojaka, g. Fr. Seljaka, ki je v zadnjih letih dovolj napredoval, da mu lahko zaupamo slikanje vsake cerkve . . . 3. Tako, poglejte, sem narasel z dopisom'; — pa bodi, saj že tako malo zveste iz Gor. Trebuše ; (Pišite Kaj! Ur) naša Trebuša je čudovit Vos dežele ! Nekdo jo .e imenoval Tribušo — Drilliugskuhdorf; in ko bi jo bil videl Dante, bi bil zapel: „ . . . lasciate ogni speranza voi, che entrate . . . „ — ali z domačim poetom: ,0 Trebuša, kdor te skuša, večen mu je spomin tvojih strmin ....... Pa vse bi dobro bilo, le cesto da bi imeli . . . Toda o tej drugič bolj obširno, če mi „Pr. List“ da prostora. (Radi! U.) O• Trebuški. H O V l C S. Duhovščina pri kardinalu. V pondeljek ob 11. uri zbrala se je goriška duhovščina častit,it za imendan Njega Eminenci kuezu-nadškofu Jakobu Missii. Mil. g. prošt A. Jordan je izrazil čutila sinovske udanosti do N. E. — Prevzorni gospod je odgovoril po priliki tako le: Hvala Vam za iskrena voščila. Tudi če niste bili prišli, sem bil prepričan, da mi vse dobro želite. Bog usliši vaše želje! Rad pa porabim to priložnost, in vas prosim, podpirajte me z molitvijo iu dejanjem. Molitve je moje delo silno potrebno. Ko pa vi za me molite, vedite, da tudi jaz za vas molim. — Podpirajte me v dejanju. Dejanju krščanskemu pa jp le tedaj zagotovljen uspeh in blagoslov, ako se godi v imenu Jezusovem. Če vse drago, vam ne bom pripovedoval. Ko je bila ura tri, krenila sva na pristanišče. Namenila sva se namreč s parnikom nazaj v Reko prepeljati. Parnik je ravno prihajal. Kupila sva si vožnji listek, ker je bilo še pol ure časa, sva šla nazaj v parke. Ali kedar ima smolo, jo ima. Ko sva ob V«4 hitela nazaj proti Reki, sva zgrešila pravo pot in pri tem sva se toliko zamudila, da, ko sva vsa potna prihitela do luke, nama jo je parnik ravno pred nosom odpihal, in ž njim en goldinar. Kedo se ne bi jezil ? ! Kaj pa hočeva sedaj, sva se jezno po-praševala. Kaj neki ? Pot pod noge, pa peš nazaj v Reko. Rečeno, storjeno. Hitro sva jo mahala proti Reki. Ze sva bila blizu. Kar na enkrat se je pa nebo stemnilo, začelo se je bliskati in grmeti. Debele kaplje so začele padati, ua enkrat se je pa vsulo, kakor da bi iz škafa lilo. Kako sem se jezil! Imel sem namreč nov klobuk in sicer trdega, torej sem ga moral skriti pred dežjem. Res ga vtaknem pod sukno in skrijem, kolikor sem mogel, in začela sva teči. Globoko vpognjen sem tekel, kar se je dalo. Bilo je tema, kaker v rogu. Ali — grom in tresk ! — naenkrat se mi je zabliskalo pred očmi, čutil sem strašen vdarec po pa delamo v imenu Jezusovem, bomo vsi zložni iu edini med seboj. Brez enoduš-nosti v imenu Jezusovem, bodo imeli poe-dini delavci veliko truda, a vsi skupaj ninlo sadu. — Te edinosti j« zlasti še treba pri javnem ali političnem delovanju. Vsaki naj torej premaguj« svoje posebne misli in nagnenja iu naj se ne loči od sobrata, ako bi ta imel kake posebnosti. Brez zatajevanja ne bo mogoča edinost in zložnost čč. duhovščine v javnem življenju. Zategadel jo vnovič prav iskreno iu prisrčno priporočam. — N. E. je tudi poedine duhovnike nagovoril in pri slovesu priporočil deško semenišče, za katero je ravno kar vdobil izdelane razne načrte. Birma in kan. vizitacija je bila 29. julija v Volčjem, 30. v Tominu. 31 v Podinelcu, 1. avgusta v Nemškem rutu, 2. bode v Podbrdu, popoldne v Oblokah, 3. na Grahovem, 4. na Bukovem 5 v Orehku iu Raunah, 6. v Cerknem, 7. v Novakih 9. v Otaležu, 10. v Jagerščah, 11. V Šebreljah, 12. na Seutiviški gori, 13. na Ponikvah in Pečinah- 14. v Ročah, 15. v Spodnji Tribuši, 16. pri Sv. Lučiji, 18. v Lomu. Duhovske premembe. Č. g. Alojz. Kovačič kapelan na Placuti, stopi v red Salezijancev, na Placuto pride g. Henrik Peternel, kapelan v Biljah ; k sv. Ignaciju v Goiiei pride č. g. Alojzij Kovačič, kapelan v Podberdu; č. g. Alfonz Blažko, kapelan v Rihembergu gre za kurata v Mernik; v Rihemberk pride č g. Anton Gleščič iz Komna; v Komen za I kaplana č. g, Al. Pavlin iz Štijaka; č. g. Karol Perinčič postane vikarij v Pliskovici; č. g. Ivan Kovačič kapelan v Cerknem, vikarij v Stražiščuj Popotovanje namestnika. Iz Ri-fenberga nam poročajo : Dne 19. t. m. okolu poludne nas je počastil njega ekscelenca grof Gotiss, c kr. namestnik. Zbrano ljudstvo rifenberško, šolska mladina in vsi zastopi so ga pričakovali. G. župan Josef Pavlica ga je pozdravil kot namestnika Njega Veličanstva, prisvitlega cesarja. Izročil mu je tri prošnje za bra-niško cesto, za cesto na Komen in za domačo farno cerkev. Sklenil je župan z „živio“-klicem na cesarja in cesarsko hišo. — Njega ekscelenca se je najprej zahvalil po slovenski in se je potem prav vljudno razgovarjal po nemški. — Ogledal si je cerkev, šole, župnišče, a v občinski pisarni je sprejel deputbcijo starešinstev občine rifenberške, šmarijanske in gabrijske. — Odpeljal se je v spremstvu g. župana in grofa Lanthierijav grajšči-no, od koder je g. župan razkazal lepo vipavsko dolino. — Pri slovesu na meji občine rifenberške se je njega ekscelenca zahvalil županu za prijazen sprejem in mu obljubil, da bo vse tri vročene prošnje ugodno rešil, ker se je sam ua licu mesta prepričal, da so utemeljene. Osebne vesti. Svodni tajnik pri trgovskem sodišču v Trstu, Albert grof Coronini, prideljen tukajšni okrajui sodniji, je premeščen definitivno k isti. — lož, Motz, glavni učitelj na tukajšnem učiteljišču, je stopil v pokoj. Tem povodom je dobil naslov: cestrski svetnik. Novomašniki. V nedeljo 23. m, m, so bili posvečeni v mašuike za goriško nadškofijo ; a) četrtoletniki: ložef Abram iz Štanjela, Mihael Kragelj iz Klavž, Karol Oblak iz |Kopra, Jvan Seljak iz Podmelca, Ciril Vuga iz Solkana; b) tre-tjeletniki: Ivan Kuušič iz Gorij na Go- glavi in ležal sem, kakor sem dolg in širok, pod zidom v blatu. Jezen, da bi sam sebi nos odgriznil, če bi ga mogel, začel sem se ogledovati po vzroku tega vdarca in padca, pa za odgovor sem slišal: „Per bacco.... in maledetto! “ videl pa nisem nič. Zdajci se zabliska iu v svoje največe začudenje sem zagledal kakšne 4 korake od sebe na cesti človeka, ki se je ravno pobiral, na drugi pa zopet drugega. Bila st", vsa blatna. Majhno naprej pred menoj na cesti je pa stal moj prijatelj, ki se je na vse grlo smejal temu smešnemu prizoru. Ona dva sta se hitro pobrala in sta jo brez slovesa in pardona pocedila po cesti naprej. Pa to še ni bilo vse. Ko sem se začel pobirati, sem začutil, da nekdaj podmeuoj poka. Hitro sežem pod se in izvlečdm izpod sebe — oh, žalosti! moj novi klobuk. Ko sva se namreč zaletela drug v druzega, mi je od silnega vdarca odletel iz iok iu k nesreči ravno pod me. To je bilo pa že preveč. Jezen na vse sem se hitro pobral iu rekel prijatelju : Dragi Franca, teci naprej, da ne boš preveč moker, jaz bom že za teboj prišel. renjskem, Peter Fanin iz Stassolda, Guido Russian iz Muše. Benignij Spagnul in Rude, Novo mašo v Sojkanu bode daroval č. g. Ciril Vuga v nedeljo 6. t. m. Odbor Alojzijevišča je tako-le sestavljen : dr. Jos. Pavlica predsednik, Fr. Setničar podpredsednik in blagajnik, dr. Andrej Pavlica, duh. voditelj, župnik Janez Kolavčič in župnik, Jož. Pavletič odbornika, župnik Ant. Berlot iu kurat Jos. Golob, namestnika. Darove za „Aloj-zijevišče“ sprejemajo vsi odborniki. Hilarijanska tiskarna (stara) je po dolgih posvetih sprejela pravila nekake komanditske družbe (vsaj po imenu je ta). Družbo bo vodil odbor šestero mož, trije Slovenci trije iltalijani; predsednik bo eno leto Slovenec eno leto Italijan; tvrdka bo slovenska in italijanska; katoliški listi slovenski in italijanki bodo dobivali enakomerno podporo iz čistega dobička. V prvi odbor so izvoljeni naši dr. Jos. Tonkli, Štef. Bensa, dr. Fr. Sedej, potem A. Jordan in dr. A. Faidutti, predsednik je sam knezonadškof. Njegovi želji in na Njegovo zagotovilo so se Slovenci vdali, da niso še odstopili in da niso tožili. — Na papirju smo doaegli, česar smo hoteli, v resnici je pa tiskarna vedno še v rokah nekega nevidnega poglavarja nevidne družbe. Zdaj so tudi slovenski stavci nevidni, ker ni nobenega več noter. I. t. d. P. n. udom (uove) Hil. Tiskarne naznanjamo, da je občni zbor dne 27 julija sklenil razdružitev zadruge. Udje, ki so vstregali. vdobijo po-vrneno tudi vstopnino ali brez obresti, ker obresti je potrosil odbor za razne potrebe. Če bi pa vender še kaj ostalo, je občni zbor odlečil, da preostane „ Alojzije-višču“. — Gg. zadružniki naj se obrnejo do g. blagajnika dr. Andreja Pavlica, kateri bo izplačeval vsakemu, kakor si bo želel. Žalostne skušnje pri snovanja tega vzajemnega društva so bile za nas drage in skrajno poniževalne. Veseli nas le, da poznamo zdaj nekoliko bolje razmere in osebe v Gorici. Knjižnica kat. slov. delavskega društva. Vendar se gibljemo. Marsikdo išče pii nas berila in ga tudi udobi, ker knjig je vže precejšno število. Hvala vsem darovalcem! Vsa čast pa tudi go-spici Cej iz Placute, katera prihaja v društveno sobo ob določenih urah kakor so napisane na vratah, namreč : ob torkih od 11 do 12, — ob petkih od 11 do 12, — ob nedeljah do sedaj od 1-2, odslej pa od 5-6. Ta sprememba je potrebna zlasti za naše služabnice, katere nimajo koj po eni uri toliko prostega časa. Imeli smo ua uro tudi 65 posojil. Najvioij priljubljene knjige smo dali vezati. V zadnjem času so nam postali knjig : gospa Kancler (vže drugič) 61 knjig, gosp. Viktor Bežek, profesor na preporandiji 9 knjig, po rajnem Monsi-gnor Kumar-ju 6 knjig. Gosp. prof. dr. Kos nam je daroval 2 gld. za vezilo. Gosp. Val. Kovačič iz Placute tudi več knjig. Vsem se zahvalimo in še enkrat prosimo vse prijatelje našega ljudstva, katero je potrebno poduka za dušo in tel6, — pošljite nam knjig ali denarja! UCiteljica g.čna Lavra Schojz, ki je bila radi izgredov v Devinu tožena a nekriva spoznana, je bila odstavljena od službe ; 9 mesecev je trajal« disciplinarna preiskava. Šolske oblasti so priznale, da „Kaj ti pa je“, me vpraša, „ali si se kaj potolkel?11 ,Mislim, da hudega ravno ni, čeravno mi v glavi brenči, kaker, da bi imel roj seršenov notri." „Zakaj torej ne greš z meno ?“ „E, meni se ne more nič zmočiti in poškodovati, še celo klobuk, za katerega sem se edino bal je sedaj za nič, ker sem na njem ležal.” »Prijatelj je poslušal moj svet m šel Od začetka sem žalosten korakal proti mestu, P* kmalu me je razvedrila slika, ki mi je vedno bila pied očmi, namreč moja lena piegaujalka. Ko sem prišel domov, bil sem zopet potolažen in smeje sem prepeval jeremi]ade nad pokvarjeno obleko in nad izgubljenim srcem, katerega sem izgubil v oni gostilni. Dolgo sem ga hodil iskat tje, kjer sem ga izgubil, dokler gi* niseni našel. .Gospoda, tu vampa predstavim to svojo dobro preganjalko“ — in stem pokaže na svojo ženo, ki je smehljajoč sedela zraven njega. Veseli zdravnik pa je skočil, na svoj* juuaike noge iu s čašo v roki napil : „Bog poživi ie dolgo veseli par!“ Potenije pa krepko zapel: Kol’ker kapljic, tol’ko let n« ST. 87 -se ni v ničem pregrešila. Kdo povrne gospodični škodo in duševno trpljenje ? Kaj je g. dr. Tuma. ? Klerikalec ni, liberalec noče biti, (lasi ima po svoji besedi svobodomiselne nazore, krščanski socija-tudi ne. Vendar pa dr. Triller v „Slov. Narodu" pove, kaj je: Najnevarnejši nasprotnik vsake socijalne komedije. Kaj razumejo pod to definicijo, tega nam pa tudi niso še povedali ? Torej kaj je ? ! Dr. Tuma pri nadškofu. Zadnja * Gorica"' piša: Dejstvo pa je, da je dr. T. bil 25. maja pri nadškofa in politicis, ne da bi bil prej govoril z enim ali drugim poslancem-tovarišem in se posvetoval o smeri razgovora; dejstvo je, da je imel zborovati deželni zbor 27. maja; dejstvo je, da je klub slovenskih poslancev zboroval 26. maja, torej dan pred deželnim zborom, da je bil v velikih zadregah zaradi viri!nega glasu njegove eminence ; da se je dolgo posvetoval in sklepal in •da dr. Tama, ki je W1 ves čas navzoč, ni niti z besedico omenil, daje bil prejšnji dan pri nadškofu, ter da je ž ujim govoril glede abstinence. Pustil je svoje tovariše popolnoma v temi o svojem, na vsak način važnem koraku in o brez dvoma važnem razgovoril z njegovo eminenco. Slovenski poslanci so storili svoj -sklep, ne da bi bil dr. T. niti namignil, kako se je kardinal izrazil o položaju. Sklenili zo bili položiti mandate za slučaj, da bi nadškof šel v deželni zbor. Dr. Tumi je bilo to prav. Na ta način bi se mu bile morda vresničile skrivne želje. Ali ni tako postopanje poslanca-tovariša skrajno zavratno? Ali zasluživtak mož še zaupanje svojih tovarišev ? Če bi dru-zega ne bilo proti dr. T., nego edino to dejstvo, bi popolnoma zadostovalo, da so mu poslanci odpovedali svoje, zaupanje kakor svojemu zaupniku v deželnem odboru. Pezor udora »krojaške zadruge11. Kakor do zdaj bo tudi še nadalje g. poslovodja Avrelij Bisail vsaki dan od 10 — 12 in od 2—4 v sobi delavskega •društva v semeniški ulici 9. I. in bo sprejemal naročila in vplačila. Gg. udje, ki niso še popolnoma vplačali deležev, naj podv zajo, ker naše prvo naročilo je veliko in tvorničarji zahtevajo plačilo • brez odloga. — Tudi je še veliko gospodov oglašenih in namenjenih v našo zadrugo, ki pa do zdaj niso še pristopili. Prosimo torej vse, da naj bi hitro pristopili. Kdor hitro da, dvakrat da. 'Vložene deleže obrestujemo po 5%. Vstopnina znaša 1 gld., knjižica stane 20 kr., en delež 20 gld. Tombola v Podgori. C. k. finančno ministerstvo je dovolilo »slovenskemu katoliškemu delavskemu društvu11, prirediti javno tombolo v Podgori. Prvotno je bilo določeno, da se tombola priredi v Št. Andrežu. Ker pa misli „Šolški Dom" imeti tombolo v Št. Andrežu, prenesli smo svojo v Podgoro. Tombola v Brdih. za katero je profil „Slov. Jez" v Biljani, je dovoljena z dopisom c. k. fin. min. dd. 28. junija t. 1. št. 34.710, kakor naznanja c. k. loterijski urad za Primorsko in sicer letos v slovenskem jeziku vsled pritožbe Slov. Jeza na c. k. fin. min. proti lanskemu italijanskemu naznanilu istega c. k. loterijskega urada. Tombola se bode vršila dne 13. avgusta t. I. na Dobrovem. Strela je udarila v ponedeljek osem dni v tovarno za vrvarsko obrt g. M. Susiča med soškim mostom in Stranicami. Napravila je škode okoli 2000 gld. Samomor. V ponedeljek po noči so našli v nekem gozdiču pri Piumičelu mlado, elegantno oblečeno žeusko. Zvijala se jr v bolečinah. Prenesli so jo v lekarno v Fiumičelu, a vsaka pomoč je bila zastonj. Umrla je proti jutru, no da bi spregovorila. »Corriere di Goi’iziau piše tudi o sporu v slovenskem taboru. V št. 86. hvali dr. Tumo, da je na svojem polju nekaj, a Gregorčič daje bil vedno politična ničla. t A “fkdaj je veljalo načelo, da kar „Lorriere hvali, ni dobro za Slovence l Novo dru&tvo z naslovom „zbor svečenikov sv. Pavla* osnovali so na podlagi že potrjenih pravil, nekateri duhovniki tržaške škofije, kateremu na je prvem sobranju v Kozini dne 18. juijja t j pi.j. stopilo ŽH več sobratov. Starosta društvu je izvoljen g. dr. Ant. Požar, kapi. v Ricmanjih p. Boršt pri Trstu kojemu naj se pismeno javi, kdor misli društvu pristopiti ; denarne prispevke je pošiliati blagajniku g. Ivann Slavec, župniku, Re-pentabor, p. Opčina pri Trstu. Podstarosta sta izvoljena gg. Škrbec Mat. in Frulič Sim; tajnika gg. Stefanutti Fr. in Habat Jos., nadzornik g. Stemberger Ant., razsodniki pa gg. Bukovec Fr., Graflič Jos., m Knavs Joj. Niimen društva je izražen v društe-venih pravilih: §. 2 a.) gojiti medsebojno spoznavanje in občevanje; b.) širiti in utrjevati ljubezen me< sobrati in višimi predstojniki ; c.) popolnjevati na vse strani nao-brazbo bratov ; d.) braniti in pospeševati koristi in pravice posameznih sobratov, kakor tudi v obče stanovske; e.) skrbeti za ustanovitev pobožnih bratovščin in razširjevati obstoječe. Razvidno je torej, da ima društvo dober namen; da ga bo res tudi doseglo, odvisno je od razvoja in delovanja društva. — Ustonovoljeno pa je to društvo za slovensko svečenstvo vseh štirih vladikovin na Primorskem, ker je potrebno, da združimo moči, ako hočemo imeti kaj vspeha; zakaj le v edinosti je moč." O razkolu na Goriškem je dr.Triller v „Slov. Narodu14 objavil dva članka, ki dokazujeta, da dr. Triller odkar je odložil uredništvo „Naroda“ ter prišel na Goriško, se ni ničesar naučil pa tndi ničesar pozabil. Dopis mrgoli puhlic o je-zuvitskem načelu, o „jedinem vodilnem nagonu političnega podjarmljenja naroda pod posvetno vodstvo Rima“ itd. Dokazuje, da je kapelan Dermastia kriv prepira, nabije kranjske in goriške krščanske socialiste, zravnava z pestmi ponižno skrivljeno hrbtišče -narodnega učiteljstva, ohladuje vročekrvnega kapelana v Hilari-jauski tiskarni, pravi da je dr. Šušteršič obrnil (Pilat, v veri!) mej tem, ko so oni o-bračali itd. Pove, da bi lahko na prste seštel veljavneje goriške radoljube, ki so se bavili s socijalnim vprašanjem, a na koncu zatrdi, (la inteligenci! toplo bije srce za delujoče sloje naroda. Blati na vse pretege gospodarsko organizacijo ter ščuje proti njej, seveda edino le narodu na korist. S pozameskostini teh člankov si bodemo še bavili. Obravnava proti Codermazu bode pred'porotniki v Inomostu. Zagovarjal bo Codermaza dr. Graziadio Luzzat.to. Codr-maz je oddaljvojaku - stražniku pismo do župana dr. Venutija, v katerem prosi posredovanja, da bi se vršila obravnava v Gorici, Pismo so zasačili ter je izročili sodniji, „ Corriere " pretaka prokodilove solze, ker bode ubogi Codermaz sojen v Inomostu. No, v Gorici bi bilo že prelepo, Iz Soče so potegnili minole dni blizu Kanala kovača iz Deskle. Kovač je imel zvezane roke denarja niso našli nič pri njem. Vse kaže, da je bil storjen zločin. Proti nKranjcem". Med brezvestna sredstva, katerih se poslužuje okolica dr. Tume, spada tudi „šlager“, da se deluje proti Kranjcem. Kdo lu kako! Ali ni g. Golob na občnem zboru Sloge 20. jami-varija 1898 stavil resolucijo, kije bila sprejeta, da „Sloga“ ne pozna Goričanov, Kranjcev Štajercev,marveč samo Slovence, Ta resolucija, pa je bila stavljena sosebno radi tega, ker je redno „Soča“ posebno pisarila proti Kranjcem. »Soča,, naj le nekoliko pobrska po svojih predalih, in spomnila se bode kdo je najbolj deloval proti Kranjcem. Mi pa nismo bili in nismo proti Kranjcem, ker nam je vsak ljub in drag. kdor res dela za narod. Treščilo je v Gorici v neko hišo v ulici Formica. Streho je prodrla skozi okno, škode ni naredila. Plesi v okolici. V nedeljo osem je bilo kar 5 plesov v okolici goriški. Seveda so se veoinoma vrteli po slabem taktu goriške godbe. Sosebno v Solkanu je godba svirala tako škandalozno, da je pod vsako kritiko. S posebnim veseljem so se v Solkanu vrteli, kadar je godba svirala „Viva Trieste*. Plesali so. V dober namen ? poreče kdo. Seveda. Namen je bil ta, da so 10 ali 12 mladeničev že cel teden naprej popivali na račun plesa Dober namen je torej, zamakati vedno žejna grla mladeničev. Kako žalostno je to. Zakaj bi ne napravili poštene ljudske zabave, in lahko tudi v dober namen, Veliko poneverjenje na tržaškem magistratu. Bivši blagajuični uradnik na magistratu, nek Mil4atovich, je okral mestno blagajno za kakih 24.000 gld. Dve leti je, odkar se je mož prisiljen odpovedal službi, dve leti je, odkar je izginil iz Trsta, in tri mesece, odkar je župan stvar ovadil drž. pravdništvu. To je res krasno gospodarstvo ! Admiral Dewey, slavni zmagalec nad. Spanci pri Manili, pripeljal se je na vojni ladiji „01impija“ v Trst. To je bilo nekaj za tržaško ljudstvo, v tej dolgo-časnej dobi! Vse je vrelo na obrežje občudovat lepo vojno ladijo. Adm ral je obiskal razna dostojanstvenike, ki so mu pohod vrnili. Dunajski socijalni demokratje imajo posebno zabavo se sprehodi. Skoraj vsak večer prirede na ljubo krivonosim voditeljem sprehod po mestu. Ker pa ti sprehodi niso vselej mirni, mora mnogo zodrugov v luknjo. T.iko mokraški voditelji rešujejo delavsko vprašanje. Ubogo zaslepljeno ljudstvo! Tržaški socijalni demokratje so v nedeljo osem dni priredili shod v Rojanu. Razpravljali so o tržaškem šolskem vprašanju in o občni volilni pravici. O obeh točkah sta govorila Kristan v slovenskem in Panek v italijanskem jeziku. Seveda so se ogrevali le za brezversko šolo se slovenskim učnim jezikom. Tudi za občno volilno pravico so govorili z vso odločnostjo. Kristan je povedal, da po uzoru drugih mest prirede demonstracije za občno volilno pravico. Znajo pa gospodje socijalni demokratje ! V Trstu govore za občno volilno p.iavico, na Du-naji pa židovski voditelji svoje čete gonijo v demonstracije proti razširjenju volilne pravice, v kolikor jo je v sedanjih razmerah moč razširiti Puhlice, puhlice! Slaba trgatev! Po Krasu je obetala letos tako obilno trgatev, da že več let ne tako, a vsled veduega deževja se j6 ves zarod nekam pozgubil in odpadel. Vrhu tega prikazala se je še bolezen (oilium) na ostalih jagodah. Pač res : veliko zaroda malo grozdja. Veliko upanja na zadnje ne bo kaj trgati. Ubogi kmet! Peronospera (strupena rosa) že močno deluje in trte goli. Le pridno škropite ! Strupena golazen ! Te je letos po Krasu vse polno. Človek ni skoraj nikjer varen. Nedavno je modras opičil mlado dekle. Osmice! Teh je žalibog obilno po vaseh. Ljudje vina prodati ne morejo, ga pa kar doma točijo. Se ve, da v veliko zgubo. Tuje vino sili v deželo, a domače stoji žalostno! Ubogi ljudje še tega, kar imjo, oddati ne morejo, čeravno je cena nizko padla; laška žlobudra spodriva pošteno kapljico. Osmice so na kvar ljudem v vsakem obziru, tim bolj, ker til in tam nočejo vedeti, da tudi tč spadajo pod policijsko uro kakor krčma. Popiva še čez uro i« tudi cele noči. S tem trpi morala, lepo vedenje, gospodarstvo, premoženje in vse. Nesreča na torpedovki. Na tor-pedovki „Adler“, ki je vozila po kanalu Kurcoli v Dalmaciji, je počil kotel, katerega je vrglo s krova. O tem so zgubili življenje jeden častnik in štirje podčastniki. Dva mornarja sta težko ranjena. V Spijeta je bil svečan pogreb ponesrečencev. Poškodovani parnik so spravili v Pulj. V Rimu je bil potres, ki je zelo razburil prebivalce, a škode ni provzročil. Or. Simon Pertot zdravnik v tržaški bolnišnici, vrl rodoljub, je stopij v pokoj. Ob tej priliki celo „Piccolo“ Slovencu prizna velike razsluge, ki si jih je pridobil za bolnišnico in znanost tekom 27 letnega delovanja. V Sežani je nastal ogenj v hlevih kavarnarja in gostilničarja g. Jož. Štolfa. Ogujegasno društvo je kmalu udušilo ogenj. Škode je okoli 500 gld. Kaj je na Ogerskem vse mogoče. V katoliški podružnici v Aracs-u ob blatnem jezeru je opuščena mrtvašnica, katero je patrou grof Esterhazy dal v najem tamošnjeinu židovskemu krčmarju Ries-u kot vinsko klet in shrambo. — Ker je vhod zadaj pod svetiščem, zgbdi se gotovo večkrat, da, medtem ko je ljudstvo zbrano pri službi božji in kleči pri sv. maši, spodaj v mrtvašuici žid popravlja in krščuje vino. Pač lepe razmere v Ogerski 1 Družbi sv, Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali: Slavno upravništvo „Slovenca"v Ljubljani zbirko 10 gld .— Slavno upravništvo „Mirau v Celovcu po g. V. Legatu zbirko 296 gld. 50 kr. — renska podružnica v Kranju po g. bla-gajnici Mimi Pirc 70 gld. — Moška podružnica v Postojni po g, blagajniku R. Šeberiu 46 gld. 50 kr. — Litijške Slovenke 1O0 gld. kot pokroviteljuino št. VIII. s prošnjo, da se vpiše kot zastopnica gospa Kristina Gregorič, notarskega kandidata soproga. — G. N. Kunstelj v Škocjanu iz nabiralnika 5 gld, — Gdč. Zora Ma-renčičeva iz Kranja nabrala ua novi maši č. g. frančiškana o. Frnesta Jenko v Šentvidu nad Ljubljano 10 gld. — Podružnica za Štebcn in okolico 14 gld 97 kr. — Podružnica za Zilisko dolino in župnijo Vrata 36 gld. 36 kr, — Šen-klavsko-frančiškanska ženska podružuica v Ljubljani po gospej dr. Gregoričevi 57 gld. — Č. g. Ivan Trpin, beneficijat v amartiuu pri Litiji, na račua pokrovi-teljnine od prodanih razglednic 5 gld, — Izvenakad, podružnica v Gradcu po g, Fr. Hrašovcul7 gld. — G, Ivan Jebačiu, trgovec v Ljubljani; zalagatelj diužbine kave in sladne kave, 100 gld. — Podružnica v Litiji po č. g, prvomest.niku Jerneju Zuttančiču 50 gld. — B ij; plačaj z obilna blagoslovom vsem darovalcem: Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda, v Ljubljani. Slavnost v Karlovcu. Pripravljalni odbor razpošilja te le po/.ive: Slavno i bratsko druStvo! Dam lo kolovoza (avgusta) o. g. slavi obrtniČko-radičko družtvo »Nada11 u Kat lovcu svečanost posvete nove svoje zastave. Ovakove slave riedki sil i važni momenti it životu družtava, i to tim važniji, što (lajn ra-dostan povod sastanku po raznih dalekih krajevih raštrkane brače, pa time im pružaju prilike, da se bratski poiazir >votv. Svečar — družtvo „Nada“ uvjemi > je, da slavno i bratsko ovo društvo p.jmi u istom ovoin smislu važuost ovakovili nto-menata. Bratsko družtvo! Bračo i dru-govi! Na obali šumne Kupe i Korane u zidine ponosnog Karlovca grada, k našo} radosti, a na naša bratska srdca zovn Vas brača i drugovi i mole Vas, da ih a sto večem broju obradujete i slava im uzveličate. Obzirom na bratko vrieme, koje naš dieli od svečanosti umoljavano bratska (Iružtva, da nam što sko ije a, svakako do konca srpnja o. g. izvol« prijaviti, hoče li nas počastiti svojim pletom i u kolikom broju, te koja go»i'"da kane prisustvovati zajedničkom banketu dne 15 kolovoza o. g. ŠiUiuč Vam najsr-dačniji bratski pozdrav družtva „N«U“, željno učekujemo Vaš odgovor i Vaš bratsk zagrliaj v bielom Karlovcu za svičanostni odbor obrtničko-radničkog družtva „Nada“ predsjednik: Augitst Frančiskovič, tajnik : dr. Božo Vinkovič — Slovenska krščansko-socijalna organizacija se udeleži te slavnosti. Da bodemo slovenski krščanski-socialni v Častnem številu pokazalu se bratom Hrvatom, prosi odbor „Zveze11 da da slehrno naše društvo pošlje na praznik slovensko hrvatskega pobratimstva vsaj po jednega zastopnika z društveno zastavo. Odbori društev krščansko-socijalne organizacije na j .-tore skoro primerne sklepe in naj jih javijo „Sloveuski krščansko-socijalni zvezi“ v Ljubliani. Nova, delavnica cerkvenih posod in orodij. Gorica, maglstratna ulica št. 8. Podpisani vsoja si naznaniti preč. duhovščini, da je odprl novo delavnico cerkvenih orodij in posod ter se priporoča za naročbe svečnikov, svetilnic itd. v vsakovrstni kovini in v vsakem slogu po najnižjih cenah. Ker še nima ilustrovanih cenikov, pošlje po želji preč. duhovščini obrise raznih posod in orodja. Priporoča se tudi za popravljen je rabljenih reči, jih zopet posrebri iu pozlati, tako da dobijo prvotno stanje. Izdeluje strelovode po najboljših iz najdbah in popravlja že rabljene. Vdani Franc Leban s r e b r a r. (Anton (gon klobučar in gostilničar v Seminiški ulici ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedil. Postrežba in cene jako soliJne. C. kr. privil kroji . v moji zalogi Cinguli* vsakateremu razum- mašne kupe zuvrtnice ljivi krojiti obleke vsa- jHHBK za čestito o GORICA — pred nadškofijo št. 9. — ----------------- GORICA f111111 m Priporočata po najnižili cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri« poznano najboljih kotlov od g. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških cenah. Edina zaloga najboljega koroškega acalon in terescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi priskrbi se nemudoma. Kupujeta staro železo in kovine po najvišji ceni! Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno 1 Pozor aiuexrlkanwks» Najbolja in najlažje tekoča kolesa sveta! Snov in delo sta nedosegljiva. Jamči se za dve leti. Glavni zastopnik A. L JE K S. FF JE FF E Ft v Solkanu. Z.ilogC: V GORICI : Karol Komel, Semeniška ulica št. 8. V TRSTU: Anton Škrl, ulica San Lazzaro št. 6; Gesssi Paolini, ulica Molin piccolo št. 2. V LJUBLJANI: Ernst Speil, Turjaški trg št. 1. Mm liSiil® Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih farlanskih, in briških, dalmatinskih in i a t e r s k i h vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v Bodili od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. One zmerne. Postrežba poštena. VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA RRDA v eesui groiaja naravni in pristni briški priiilkl po zmernih cenah. Zaoga prišli briških vin: burgundeca rizlinga, modre frankinje in diuge. §(£&(£§ &(&<£ Sedež društva je v Gorici, ulica Var/ellini št. 20.