štev. 11. poštnin, Pi«ž.na t gotovini Ljubljana, 14. marca 1928.	A	Leto X.
-............i, .Min..., __L,__________ jam«...........; ..i ■	.
*ioet, delavec •	in obrtnik
naj bodo narodu vodnik I
H	It
Izhaja »»ako srede. Naročnina: za Mi o leto Din Jota pol lota „ 1§V za inozemstvo za celo loto Din iT— I morati po taritu. . Pis-menim vpra*an|em na| *e priloži znamko za odgovor. — Hetranklrana pisma a* ne »prejemalo.
Kmetski list
Glasilo .Slovanske Kmetske Stranke*.
M M «1*-
tajo. — PMi I* MS so * L4«dil|anl. — Ured-aiitvs la oprava J* •
•M it. T. —
e ' »to	^^

Pridite vsi na
Ustavna	borba se bo na~		
«1.	al	Je	vala.
Voditelj »Hrvatske kmetske stranke«, g. Štefan Radie je v zadnji številki »Doma« zapisal, da se bližamo v naši državi novemu obdobju, ki naj prinese svobodne občine, ljudsko samoupravo v velikih oblastih (okrožjih), enakopravnost državljanov in enakopomemb-nost vseh tvoriteljev skupnega državnega življenja. Ta pomen da ima politična in parlamentarna tvorba kmečko-demokratske koalicije.
Če bi vprašali učenega jurista, kako bi fon to na kratko označil, bi nam odgovoril: Revizija ustave!
Da smo prečani že deseto leto hudo zapostavljam na vseh poljih državnega sožitja, menda danes ni treba dokazovati niti pastirju aia planini, kaj šele našemu intelektualcu, Icmetu in delavcu. Da je današnje stanje v državi krivično, to priznavajo danes tudi Srbi-prečani, ker so seveda prizadeti tudi oni sami.
G. dr. M. Srskič je bil še v predzadnji vladi Velje Vukttevica minister in sicer kot radikal. Ta gospod je vodja bosanskih Srbov, ki so bili Srbijanceio in zlasti belgrajski gospodi vedno pri srcu. Predvojna Srbija je, kakor se prav dobro spominjamo, Evropi rada dokazovala, da je Bosna srbska dežela. Številni pravoslavni Srbi v Bosni, ki so odkrito in tudi brez strahu kazali svoje simpatije za predvojno Srbijo, so bili zelo učinkovit dokaz v rokah Belgrada. Tudi po vojni so bosanski iSrbi stali neomajno na strani velikosrbskih Ihegemonistov in belgrajsfcega upravnega centralizma. Med njimi je bil tudi bivši minister dr. Srskič, vodja radikalne stranke v Bosni in iskren Srb. Za življenja pokojnega Pašiča je bil njegov svetovalec za Bosno in mu je Pašič ponov«© zaupal važne politične in državne posle.
Pa glej, skaj se je zgodilo? Ta dr. Srskič je pretekli teden javno izjavil, da zadnja re-
¥ demokratičnih državah, kjer vlada in odločuje o vseh zakonih svobodno ljudstvo po svojih svobodno izvoljenih zastopnikih (ali bi vsaj moralo odločevati), je najvažnejša parlamentarna razprava tista, kjer poslanci odločujejo o tem, kako se bo porabil davčni denar. To je takozvana proračunska razprava. V proračunski , razpravi je dana poslancem velika priložnost, da prerešetajo natanko vsako proračunsko postavko, ali je opravičena
■ali ne, in če se ne bi dal morebiti davčni de-7 ••
šitev vladne krize ni bila pravilna, in ne more pomeniti nobenega izboljšanja. On zahteva, da se radikalna stranka sporazume s kmečko stranko in sestavi ž njo novo vlado, ki bo pripravila volitve. Toda ne volitve za narodno skupščino, temveč — za novo konstituanto. Sedanja Vidovdanska ustava da je nevzdržlji-va. Predvsem da je treba napraviti noV;e oblasti, ker so današnje premajhne.
Toraj je tudi bosanski radikal in Srb <dr. Srskič — za revizijo ustave.
Čuje se, da so prišli do tega spoznanja danes tudi drugi, jakoi pomembni ljudje. Samouprava, kakor jo predvideva VMovdanska ustava, je večinoma ostala na papirju. Prema-la okrožja so finančno brez zadostne moči. Če pogledamo obe slovenski oblasti, ljubljansko in mariborsko, vidimo da komaj dihate in še to le s pomočjo novih davščin, katere ljudstvo komaj komaj zmaguje. Drugod so oblasti še veliko manjše in žive le navidezno ter so ljudstvu prej v breme, namesto v korist. Vidovdanska ustava je prepisan francoski in italijanski vzorec, v katerega se naše posebno gospodarsko, socijalno in kulturno življenje vživeti ne more. Vidovdanska ustava je le posva-dočba tiste brezglave in površne politike pre-čanov, ki se je začela v novembru 1918. leta. Današnjo neenakopravnost državljanov in narodov ter današnji kvarni upravni nered v državi je mogoče odpraviti samo tako, da se postavi država na povsem novo podlago. To pa je formalno mogoče le, ako se izvede revizija Vidovdanske ustave, temeljno zlo naše dosedanje nove zakonodaje, poglavitni inštrument tistih, ki nočejo upravne urejenosti gospodarskega napredka in enakovrednosti Slovencev in Hrvatov s Srbijanci. Samo od politične zmožnosti in uvidevnosti hrvatsko - slovenskega kmečkega pokreta smemo pričakovati, da se vprašanje revizije Vidovdanske ustave izvede pravilno in zmagovito.	A. Prepeluh.
nar še 'kako boljše obrniti kakor pa predlaga vlada.
Komedija.
Pri nas pa so letos napravili drugače. Glavne razprave o državnem proračunu sploh bilo ni, proračune posameznih ministrstev pa vladna večina, v kateri sede tudi naši klerikalci, obdeluje tako, kakor bi molili lita-nije. Najprej prebere poročevalec razne številke, potem se oglasi za besedo minister, ki navadno nič ne pove razun nekaj obrabljenih
velikol protestno
in
rrt anifestacij §ko
zborovanje
kmetsko ~ demokratske
zveze
ki se vrti
v Ljubljani v nedeljo« dne 18. marca ob tO. url dop. na tr&u TABOR pred cerkvijo Srca Jezusovega.
Na zborovanju govorijo voditelj slovenske - iimetske stranke tov.
Ivcut Pucejf
voditelj kmet*kega pokjreta v naši državi
Štefan Radie
In voditelj SDS ln Srbov-preCanov
Svetozar Pribičevič.
fraz, poslanci vladne večine pa molče in kratkomalo glasujejo za vse, kar je predložila vlada in proračun za proračunom je »sprejet«.
Odgovornost SLS.
V Sloveniji ga danes menda ni kmeta, ki ne bi vedel, kakšne zahteve bi bile za nas potrebne in o katerih bi bilo neobhodno potrebno, da se jih vsaj omeni pri proračunski razpravi. Zgodilo pa se je, da se od poslancev SLS sploh ni nihče oglasil za besedo, da bi povedal, kaj nas teži in boli! Včasih sta bila »Slovenec« in »Domoljub« polna dolgih govorov poslancev SLS, ki so vsaj povedali, kaj nam ni prav, letos pa še tega niso storili, ampak so molčali vsi skupaj kot grob! To naj si slovenski kmetje zapomnijo!
•Na nekem svojem volilnem shodu je rekel dr. Korošec, da bo po njegovi zvezi z radikali zastopalo interese Slovenije ne samo 20 poslancev SLS, ampak 130 poslancev klero-radikalne zveze. Sedaj boste kmalu imeli priložnost čutiti na svojih žepih, kakšno in koliko vredno je bilo tisto »zastopstvo«.
Jalovavlada.
Ko je pred dobrim letom nastopil g. Velja Vulkičevič svoje mesto, je v svojem »pismu na kralja« obetal dalekosežne reforme v državi. Tudi dr. Korošec je našteval na svojih shodih celo vrsto reform, ki jih bo nova vlada napravila.	____ •;	__
Komedija z državnim proračunom.
Za prečane nič — za Srbijo vse! — železnice se grade samo v Srbiji. — Ceste grade samo v Srbiji. — Večji del podpore za gladne pojde v Srbijo, kjer sploh ni lakote! — Za prečansko
fronto in za revizijo ustave!
2
Nismo stranka enega stanu, temveč vsega naroda slovenskega.
sedo »prečanska fronta«, to imenujejo pravniki »revizijo ustave«. Mi prečani moramo dobiti z zakonom zajamčene svoje pravice^Ddk-ler tega ne bo, ne bo boljše, ampak nas bo beograjska cincarija drla in gulila naprej.
V	veliko zadoščenje nam je, ko vidimo danes, da je bila naša pot v boju za pravice slovenskega kmeta dobra in pravilna. Naša pot je bila ravno začrtana: Skupaj s hrvaškimi in danes tudi s srbskimi prečanskimi kmeti (jutri že tudi mogoče s poštenimi srbijanski-mi kmeti) proti korupciji beograjske cinca-rije; proti oderuštvu cincarskega velekapitala, ki pije kri celi državi, in proti izmozgavanju prečanov!	t
V	naši državi, kjer imajo ogromno večino kmetje, morajo priti do svoje pravice pred-
vsem kmetje, ki delajo, ne bo pa vladal in ne sme vladati cincarski velekapitalist in ode-ruštvo in korupcija!
To je naša ravna in jasna pot, od katere ne odnehamo in ne bomo odnehali, dokler ne zmagamo! Danes ne gre več ne za »naprednost«, tudi ne za vero, ki ji nihče nič noče, ampak gre za naš gospodarski obstoj, gre za naše želodce, ki bodo vsi enako prazni brez ozira na »vero« ali pa na »naprednost«, dokler se ne stre nadvlada beograjske cincarije in njenega velekapitalističnega oderuštva!
Zato kličemo vedno in vedno: Kmetje skupaj v Slovensko kmečko stranko in ž njo vred v prečansko fronto v boj za kmečke pravice!
A kaj se je zgodilo? Zgodilo se je to, da sploh nobene reforme nikjer ne vidimo, ampak da je vse še mnogo slabše kakor je bilo prej.
Zlasti stanje v prečanskih pokrajinah se je silno poslabšalo. Kar je bilo v državnem proračunu črtanega »v znaku varčevanja«, se je črtalo vse na škodo prečanskih krajev, za Srbijo pa je denarja na razpolago kot smeti. Najhujše pa je to, da sedanja vlada tega stanja niti ne namerava izpremeniti.
Minister za pošto, minister za promet, mi-ftister za javna dela in tako naprej, vsi po vrsti so javno povedali tudi to, da bodo tudi inozemsko posojilo (če ga bodo dobili) porabili večinoma le za Srbijo in za Beograd, za prečane pa bo odletela le kakšna drobtinica!
Minister za promet je povedal, da bodo gradili jadransko železnico na Kotor (tam so Srbi!), kjer bo 1300 metrov dolga obala za pristanišče požrla 26 milijonov dinarjev. Na ostala dalmatinska pristanišča bo odpadla le malenkost. Pač pa bo zgradba poslopja za prometno ministrstvo v Beogradu požrla 90 milijonov dinarjev — če bo zadosti! Torej samo Beograd in Beograd!
V	Ljubljani in v Zagrebu, v Sarajevu in v Subotici pa se reducira in podira še to, kar smo imeli.
■Nihče izmed vladinovskih poslancev pa se ne gane, da bi to postopanje in zapostavljanje prečanov ožigosal. Tudi slovenski klerikalci molče! Človek bi dejal, da naj le molče, če bi vsaj za svoj molk kaj dobili za Slovenijo. Stvar pa je taka, da oni molče, pa nič ne dobe!! Če to ni pasja pokorščina pred Srbi-janci, potem res ne vemo, kaj naj še tako imenujemo!
Podpore za lačne.
V	silno čudni luči pa se je pokazala bel-grajska srbijanska gospoda pri razdelitvi podpor za gladujoče prebivalstvo.
Zd gladujoče je namreč vlada dovolila kredit v znesku 150 milijonov dinarjev. Od te vsote pa je določenih 43 milijonov dinarjev za srbijanske okraje, kjer sploh lakote ni, za Hercegovino pa, kjer je res lakota, je določenih borih 8 milijonov dinarjev, čeprav je prebivalstvo v Hercegovini tudi srbsko. Toda to sd prečani in. bastaK
Da je za siromašne kraje v Sloveniji določila vlada en cel milijon dinarjev, nas pa prav nič ne čudi. Saj sedi v vladi 20 poslancev SLS...
Zato pa čisto opravičeno pravi zagrebški »Obzor«: »Z mirno vestjo lahko trdimo, da nobena evropska vlada ni z nobenim premaganim narodom in z nobeno kolonijo tako postopala kakor postopa s prečani naša »parlamentarna in demokratična vlada«. V tej vladi pa sedi tudi SLS!
Za prečansko fronto!
Iz tega neznosnega stanja ni druge rešitve, kakor da se čim tesneje združijo vsi prečani proti strahovitemu izmozgavanju od strani beograjskih vlad. In mirno lahko rečemo, da je danes že ogromna večina prečanskega prebivalstva v taboru prečanske fronte.
Tukaj se znova vidi, kako pravilna je bila naša trditev, ko smo zagovarjali čim tesnejšo zvezo slovenskih kmetov s hrvaškimi kmeti pod skupnim vodstvom Stjepana Radiča. Ta zveza je danes že tako močna, da je ne bo strla nobena sila več! Danes se stranka za stranko in pokrajina za pokrajino pridružuje tej zvezi in nas iskreno veseli, da v tej zvezi naša Slovenska kmečka stranka ni zadnja. Narod sam navadno najbolje čuti, kaj je zanj prav in zato se oklepa trumoma prečanske fronte — ljudski glas je božji glas!
Kakor pa ni sina brez očeta, tako je prečanska fronta nerazdružljiva z revizijo ustave. Po domače povedano: Kar imenujejo preprosti ljudje, ki si sami delajo svoje besede, z be-
iiopisi.
Iz revnih Haloz.
Kje so tiste rožice, pisane in bele?
Kje so volilne obljube Vesenjakove, mastne in debele? Oboje je vzela zima mraz, vo-lilci SLS pa imajo svoj pustni špas. In dolgi nos povrhu! Da, priznati se mora, g. Vesenjak je naše Prleke, Poljance, Haložane, Belane, Mejance, liikarje itd. — izvrstno potegnil! Ni ga bilo menda v vesoljni Sloveniji kandidata, ki bi bil za volitve sorazmerno toliko oblju-boval, kakor profesor, nar. poslanec in posestnik udobne vile v Mariboru, g. Vesenjak! — Znižanje davkov kajpak, izvoz vina za Haložane seveda, splošno olajšanje vsepovsod, izvoz živine, odprava kontrolnih listov pet milijonov dinarjev za regulacijo Drave (to je bila »špecijelna« vaba za Vesenjakove sorojake na ptujskem polju!) itd., itd. Volilci SLS so se dali zapeljati mamljivim glasovom in to v trdni veri in nadi, da bo začela najmanj sama nebeška mana deževati po gladnih Halozah in ravnem ptujskem polju, ako si izvolijo g. Vese-njaka za svojega poslanca. — Dobil je lepo število glasov od zapeljanih kmetov, zato je pa danes število bridko razočaranih v ptujskem okraju izredno veliko, namreč 5000! Pričela je na volilce g. Vesenjaka padati mana, toda kakšna! Izvoz vina enak ničli, izvoz živine enak ničli, kontrolni listi ostanejo, za regulacijo Drave pa zopet ničla. Pač pa se je SLS posrečilo rešiti le še — korupcijo! Amen.
G. dr. Korošcu se je po dolgem času zopet enkrat posrečilo, da so splezali na zelo »znucani« ministrski stolček in postali »Mini-star Policije«. Spričo dejstva, da je SLS v lepih »cajtih« živijopolitike sedela na treh ministrskih stolčkih, je ta »uspeh« silno klavern in seveda ne more prinesti Sloveniji kakih pomembnejših koristi. Od 20 poslancev komaj eden Slovenec minister, drugi pa sami Srbi-janci s še enim Turkom, to dejstvo pove več, kakor vše številne in trapaste farbarije »Domoljuba« in »Slov. Gospodarja!« E, to vam je naš tov. Pucelj že večji junak v takem primeru, dasi ne razpolaga nad 19 sotovariši - poslanci, kakor očka dr. Korošec! Nova vlada je torej močno podobna »ohceti«, s to razliko, da sede pri s puranom obloženi mizi samo oča starešina, drugi svatje pa morajo žalostno gledati, ali bo prišla z vladne mize kaka košči-čka in preostala katera drobtina! Volilci so pa za »prežarje«, ki jim je kvečjemu dovoljeno, da zakličejo kislega obraza starešini živijo in krikajo s praznim želodcem in »lačnim« žepom... in poslušajo obljube klerikalnih trobent in mile zvoke vladne harmonike!
Resnično: pust je minil, padla je tudi krinka obljubljene repatiee, avtonomije; mesto nje vidijo volilci — glavnjačo!
Ker g. Radič ni dal bukvic in se ni hotel vdinjati za prepokornega hlapca beograjskim cincarjem in centralistom, piska že hripava trobenta iz Cirilove tiskarne novo »vižo,« — češ, da je g. Radič za generalsko sabljo! Seve-
da, sedaj ko se mački in muce ženijo, bi ne bilo nič čudnega, ako jih hoče gornja trobenta pre vpiti! Ali temu ni tako, kajti se nam Je stvar dozdevala kar spočetka sumljiva. Ne gre za konkurenco med mačjim rodom in klerikalno trobento, temveč ima eselesar^ko sikanje, piskanje in zavijanje in očitanje generalske sablje g. Radiču ta namen, da ne bi volilci SLS zapazili policajske sablje, s katero je radikalska gospoda opasala g. dr. Korošca, voditelja SLS!
No, navsezadnje se nam volilci SLS le morajo smiliti! Pomislite dragi čitatelji »Kmet-skega lista: vržeš za avtonomijo svojo kroglji-co v prvo škrinjico, v katerem je ne po naših, temveč klerikalnih trditvah samo presveto Srce Jezusovo. Mesto željno pričakovane avtonomije ti pa prileze iz Skrinjice centralizem, korupcija, policajna sablja in — pendrek! — Amen. —
Kako je tam, kjer se »baba meša v politiko«, pa ima pametnega moža, nam pričuje sledeči resnični razgovor med zakoncema. Mož je dobil od prijatelja včasih »Kmetski list«, kar je novost za hišo, ki je že dolgo vrsto let naročena na »Slov. Gospodarja«. Ako bi žena vedela, da to ni klerikalna trobenta, bi seveda hišni mir bil uničen. Pa pobara svojega moža: »Janez, ali je dovoljeno od g. župnika citati »Kmetski list«?« Prebrisani kmet ji pa tako-le odvrne: »Seveda, saj nas g. župnik čitajo »Kmetski list« z največjim zanimanjem in najrajši!« In bil je mir in bo ostal tako dolgo pri hramu, dokler ne bo žena naletela v spo-vednici slučajno na kakega hujskača, za kar imamo nešteto žalostnih primerov!
Zadeva svetlikajocih se križcev sv. Frančiška« pri okrožnem sodišču v Mariboru še ni končana. Po naših informacijah so pri nas in v Avstriji zaprli dosedaj 22 »seb, ki so bile s to trgovino v zvezi in zaplenili 1 milijon in 200 tisoč Din! Rimske maše so pa$ vlekle. Pohorci n. pr. si niso kupili samo po 1 križec za 200 dinarjev, temveč po dva in več... Vsa-
Denar naložite
najboljše in najvarnejše pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM
V LJUBLJANI
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Tavčarjeva (Sodna) ulica štev. 1.
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6 %, na trimesečno odpoved po 8 %, vloge v tekočem (žiro) računu po dogovoru.
Stanje vlog okroglo 15,000.000 Din. — Jamstvo nad 50 milijonov dinarjev.
Mestna kultura uči človeka veliko uživati, a malo delati.
3
kdo si je pač mislil, da napravi dober kšeit za svojo dušo, ako se od enega križca služi kar 25 svetih maš in to od samega papeža v Rimu. — Klerikalizem je nas Slovence torej popolnoma zmešal! — 0 stvari še izpregovo-rimo, ko bo sodišče izreklo svojo zadnjo besedo. — Amen.
Da klerikalcem ni ničesar sveto, kadar se gre za njihove politične namene najmanj pa nepokvarjena mladina, dokazuje pisava »Našega doma!« Listič izhaja v Mariboru in je namenjen predvsem za — klerikaliziranje slov. kmečkih fantov in deklet. Letošnje številke prinašajo krvavečo »Roparsko povest«, katera vsebuje za našo mladino pohujšljivo in brez-versko snov. Ta list je pač brezverski! Ali hočejo klerikalci pripraviti in navdušiti mladino za novo svetovno klanje, kakor so nas »žegna-vali« za c. kr. »kanonenfuter« ob svetovni moriji?
Na drugem mestu prinašamo 1. dejanje te povesti v izvlečku, da se bodo čitatelji »Kmetskega lista« lahko prepričali, kako pohujšljiv in škodljiv je slovenski klerikalizem za našo mladino!
»Nag le dobro seme na dobro zemljo pade...«
Anton Martin Slomšek.
Z velikim pompom in še večjo reklamo so letos klerikalci spravili v promet svoj »Naš dom«. List pravi sam, da izhaja za ljudsko pro-sveto in nosi na čelni strani sliko A. M. Slom-šeka, škofa in prosvetitelja. Namenjen je predvsem slovenski mladini.
3 tisoč, 4 tisoč, samo 12 dinarjev na leto, pet, šest tisoč, itd., je grmelo od januarja sem, pa smo Halozam le postali radovedni, kaj da prinaša tako imenitnega za našo nadebudno mladino. Žal, da nas je list zelo, zelo razočaral. Ako izvzamemo nekaj nedolžnih spisov od »miloduhteče« device, itd., ta list pač ne more mladine navajati k dobremu in je prosvetiti, temveč ji ubija v glavo le srednjeveško praznoverje, zabitost in vero v — hudiča. Poglejmo si glavno povest v »Našem domu«, katera ima zelo »prosvetni« naslov: »roparski poglavar.« Junak te povesti je roparski poglavar Ris (!); njegova četa domu je v Hudičevem gnezdu (!). — Ris ni navaden roparski poglavar, temveč dela po tajnih navodilih društva, ki se imenuje »Dol s Kristusom«, kajpak. Dejanje se vrši deloma v Mehiki. (Od tam izvirajo tudi klerikalni »mehikanski mučeniki«, zato je potrebna roparska povest iz Mehike, da se na ta način že mladina pripravi na — klerikalno politiko!) Sedaj pa k »prosvetnim« ocvirkom te povesti, ki bi delala čast — kani-balom v Afriki.
V beznici pri »Modrasu« (!) je počil strel. Pri sv. Antonu v Ameriki tako-le streljanje ni nič čudnega. Zato so možakarji čisto mirno povečerjali. Džon vpraša hlapca, kaj da je. »Eh nič! Pri »Modrasu« so nekoga tako-le malo ubili.« (!) Džon gre k »Modrasu«, kjer leži poleg prevrnjene mize mrtvi Fips; luknjo ima seveda točno v sredini čela in iz istega curlja kri. da bo — bolj gotovo »hin«. V kotu so stali kvartavci, kateri kvartajo le radi goljufanja in so škripali: »Prokleto, da ni nihče spoznal tega roparja Risa iz Mehike!«; Fips je Risa pri kartah ogoljufal; zato ga je Ris poslal na oni svet in še je zakričal: »Jaz sem Ris in pošljem vsakega, kdor mi sledi, še nocoj v pekel {aha, smo že v pravem tiru!), Potem Ris odjezdi »kot kafra«, njegov tovariš se pa »smeji kot kozliček.« (To vam je »prosveta«, namreč!) Džon si ogleda mrliča in prisede k gospodu pri mizi, ki ima oči ptice roparice. Aha, to je tisti Piro iz Mehike, politik, ki dela preklici ja in revolucije, in-j s-znan-kot hud sovražnik krščanstva in Cerkve:-fMhm, diši*Čisto po fclov.: klerikalcih!) '— Nato prispe sodna komisija, ter vpraša Fipsovega tovariša glede Risovega poklica. Lump, falot in največji meksikanski lump in goljuf!« Kdor mu ne verjame, temu hoče počiti krogi jo v glavo. »Kdo Ste Vi, ki
tako bliskate z očmi? »Advokat,« odgovori Piro. Se objameta in poljubita. »Potem sva si pa kolega,« reče sodnik. — Med tem se povrne Bum, kateri je skupno z debelim Vampežem zasledoval Risa, jahajočega na vražjem (!) konju, poroča o strelih, žvižgajočih »naokolu« glave, vsled česar je postal njegov konj na stegnu krvav, na nogi šepav (!?). Povrnil se je sam, kajti je hotel Vampež preskočiti indijanski ogenj, konj se mu je pa zaletel, prevrnil kotel in sedaj se oba pečeta v veliko veselje okoli sedečih Indijancev, ki pridejo na ta način do cene konjske in človeške pečenke. Ko si je komisija to vse zapisala, sodnik odide. Fipsa so pa spravili v mrtvašnico. Vsled »srečnega« izida so žalujoči ostali pri »Modrasu«, kjer pijejo, kvartajo, goljufajo in preklinjajo vse do začetka drugega dejanja.
Za danes pripomnimo samo to-le:
Veliki škof Slomšek je do sedaj bil na tem in gotovo tudi na onem svetu na dobrem glasu, tako, da pričakujemo njegovo prištetje k blaženim v doglednem času. Bojimo se pa močno, da mu delajo klerikalci v »Našem domu« k predstoječemu povišanju s tako surovim in kanibalskim čtivom jako slabo uslugo.
In to naj bo prosvetno čtivo za slov. mladino! Tako sirovo Slomšek ni pisal nikdar in ko bi vedel, kaj izdajajo klerikalci pod njegovim imenom in sliko, bi se v — grobu obrnil.
Nadaljevanje te »milo duhteče« roparske povesti sledi prihodnjič!
Stari trg ob Kolpi. Prisiljeni smo obvestiti vso javnost, kako se gospodari v naši revni Poljanski dolini. Potom konkurenčne obravnave se je dalo na javno dražbo seko in vožnjo lesa. Izdraženo je bilo vse skupaj za Din 670. Naknadno pa je bilo dovoljeno do-tičnemu, ki je vlekel les skupaj, še Din 300. — Davkoplačevalci proti temu kar najodločneje protestiramo, kakor tudi proti dijetam od Din 75. Prvotno izdraženo vsoto smo po večini davkoplačevalci že plačali sorazmerno direktnim davkom. Kot farani hočemo, da se čim preje dogotovi to prepotrebno delo, ampak javna dražba mora držati in nobenih nagrad ne dovolimo. — Farani in davkoplačevalci petih občin fare Stari trg ob Kolpi.
Poljanska dolina pri Črnomlju. Prav po klerikalnem načinu se pri nas gospodari. Pri popravi farne cerkve se dogajajo stvari, ki v ; jasni luči razsvetljujejo njihove manire. Pri-I hodnjič bomo podrobno opisali vse te kričeče slučaje. Kam pa pridemo iz te beračije, ako , se bo tako gospodarilo celo pri popravi cerkve.
Iz Pišečke fare. Pri nas se bližajo končno obč. volitve in seveda na vso moč gosp. župnik in njegovi pristaši sodelujejo za obč. stolček. Gosp. župnik še je najbolj S tem prikupil, ker je res priromala koruza, katero so zložili v župnišče in jo tam delili. Dobili so jo tudi oni, ki niso imeli posejane koruze, ali so to davkoplačevalci. Nekaterim se je dalo 1 m3, dru-j gim pa 2 do 3 ms, a drugim, ki imajo nujno
silo, pa komaj 50 kg. Seveda še pristaši SLS niso vsi dobili, manj pa SKS. Toda, če so klerikalci usmiljeni, pomagajte s koruzo zastonj siromakom. Za denar se lahko kupi v prodajalni. Kaj mislite, da samostojni nimamo kruha zato, če nam niste dali koruze, in čeprav smo bili težko prizadeti od toče. Mislimo, da se mora vsak pameten davkoplačevalec spoznati, da dandanes za kmeta ni pravice. Toda kmetje se za koruzo ne damo kupiti. Volite vsi v kmetsko skrinjo, pa ne v klerikalno luknjo. Torej na svidenje združeni davkoplačevalci Pišečki na občinskih volitvah.
Sodražica. Dne 23. novembra 1. 1. smo imeli občinske volitve, ki pa niso izpadle našim klerikalcem prav po volji. Zato so se pritožili in seveda, ker so sedaj v vladi, tudi dosegli razveljavljenje, akoravno za to ni bilo posebnega povoda. Politična oblast je razpisala ponovne volitve za dne 18. marca 1.1. Ob-čanje so postavili sedaj 10 kandidatnih list ter s tem dosegli gotovo rekord v celi državi. V občini je nekaj nad 600 volilcev, vsaka lista pa mora imeti po 50 kandidatov, ki odgovarjajo vsem predpisom. Slov. kmetska stranka je postavila svojo listo ter imenovala može, kateri bodo resnično gospodarji, ki bodo gledali za povzdigo občine, ne bodo razsipali občinskega premoženja ter bodo gledali predvsem, da se sedanje visoke naklade znižajo posebno na kmeta in obrtnika. Vsi smo že čez mero obdavčeni sami na sebi, živimo v splošni krizi in pomanjkanju in sedaj je prilika, da napravimo obračun glede našega občinskega gospodarstva ter pokažemo s svojo kroglico, da hočemo izboljšanje, napredek, štedljivost ter nepristransko gospodarstvo! Naša skrinjica je tretja, katere nosilec je g. Ivan Kovačič. Zatorej dne 18. marca glasujte vsi za tretjo skrinjico.
Pilštanj. Minil je misijon. Kar se tiče pol-uka v verskem in moralnem oziru, je vse to dobro, lahko rečemo potrebno. V tem oziru so nam gospodje dobrodošli. Glede današnjih gospodarskih, socijalnih in političnih razmer jim pa njihovih naukov in nasvetov ne moremo odobravati. Najmanj političnih, v katerih so prepovedali vsako čitanje knjig in časopisov razun klerikalnih, omenjeno je bilo »Jutro« in »Domovina«, »Kmetski list« spada torej med dobre liste. Citati se sme menda le to kar se tiska v klerikalni tiskarni, vse drugo ni za kmečko ljudstvo. Najbolj gorostasna je ta, da naj bodo pri vsakih volitvah ljudje tako trdni kakor je piljštanjski zvonik in naj vedno volijo klerikalno stranko. Upamo, da jim v tem oziru ne bo uspelo, ker ljudje vedo, da njihov vodja dr. Korošec, kot nekdanji kaplan ne vodi več politike slovenskega naroda, ampak je srbski radikal, ki izroča v izkoriščanje beograjski porodici ne samo slovenskega, ampak kmete cele države. Kot dober duhovnik bi moral prevzeti ministrstvo ver, ne pa policijskega. Danes se mu na deželi vse smeje, da se je spravil med policaje in žandare ter jih koman-dira. Grenko se bo v klerikalni stranki to maščevalo. Misijonarji pa naj le večkrat pridejo k nam, mogoče bodo še kaj zvedeli od punc in kaplanov.
Sromlje. Da se ne izneverim svoji dolžnosti, želim povedati javnosti vsaj deloma svojo zadevo. Mnogokrat sem neustrašeno pokazal, da mi je na srcu le napredek kmetske misli, da se združimo vsi, ki smo trpinčeni in vedno zapostavljani od klerikalnega absolutizma. Da sem neustrašen borec, to priznavajo in mi za 8. in 15. januar čestitajo tudi klerikalci. Njim sem nasipal častitk čez mero in samo ene niso mogli pohlastati, za katero plačam prostovoljno 400 Din za občinske ubožce, in grem zopet naprej. Našega mfežnarja pa opominjam v tej zadevi enkrat za vselej, če bo govoril, da bi. jaz moral plačati stotisoč in še druge stvari, mu pravim, da prav debelo laže in lahko bi ga tudi malo potresel za žep. Za danes samo toliko, a drugič bo kaj več. — I. B.
IZ STRANKE.
Občni zbor kraj. org. Sv. Lovrenc v Slov, gor. se vrši v nedeljo, dne 18. III. ob pol 8. uri zjutraj v gostilni Miki v Dragoviču, isti dan ob pol 11. uri pa v Polenšaku v gostilni Franc Šori. Na obeh poročata tov. Kirbiš in dr. Rosina.
V Polenšaku se vrši sestanek SKS ob pol 11. uri v nedeljo dne 18. t. m. v gostilni Franc Šori v Polenšaku. Poročata tov. Kirbiš in dr. Rosina.
Ljubno v Sav. dolini. Na Sv. Jožefa, dne 19. marca se vrši pri tov. Podpečanu shod SKS, na katerem govori tov. A. Prepeluh. Tovariši naj se v čim večjem številu shoda udeleže. Isti dan dopoldne se vrši tudi seja okraj, odbora SKS.
Pesnica. Sestanek kraj. organizacije SKS se vrši v nedeljo dne 25. marca t. 1. ob 3. uri popoldne. Poroča odposlanec okrožnega na-čelstva.
Seja okrožnega odbora SKS za Maribor-so okrožje. Vsled sklepa zadnjega občnega zbora okrožnega odbora, da se vršijo seje okrožnega odbora izmenoma v Mariboru in v Celju, se je vršila seja v nedeljo 4. marca t. 1. v restavraciji hotela »Union« v Celju. Kakor zadnja seja v Mariboru, je bila tudi ta seja v Celju nadvse dobro obiskana. Zastopani so bili vsi okraji mariborskega okrožja. Kot novota se je na inicijativo okrožnega tajništva s to sejo uvedlo poročila okrajnih odborov o položaju organizacije in razpoloženju po okrajih. Seje se je udeležil naš voditelj tov. posl. Pu-c e 1 j, ki je takoj po otvoritvenih besedah tov. Kupčiča podal točno in izčrpno politično poročilo v nadenournem govoru, ki je bil z odobravanjem sprejet. Poročal je o zadnjih političnih dogodkih v parlamentu, kjer najbolj žalostno in klavemo vlogo igrajo pri vsem tem naši klerikalci, ki so napravili iz Slovenije pravo afrikansko kolonijo. Govoru tov. Puclja je sledilo toplo odobravanje. Za njim je govoril tov. dr. Kukovec o nalogah naših organizacij v novem položaju in tov. Prepeluh pa o gospodarskih in socijalnih ciljih kmetskega pokreta, o napakah, ki so jih zagrešile meščanske stranke od leta 1918 dalje. Nato so podali tajniki okrajnih odborov odn. odposlanci poročila o stanju organizacije in razpoloženju v okrajih in sicer za Celje tov. obl. posl. L o r b e r, za Šmarje tov. Otorepec, za Kozje Jevšnik, za Konjice F i j a v ž, za Gornjigrad P o d -pečan, za Brežice B e r t o 1 e, za Prek-murje T a 1 a n y i, za Ptuj K u p č i č in za Ljutomer in Vuzenico, katerih delgati se vsled oddaljenosti niso udeležili, pa je preči-tal okr. tajnik tov. dr. Rosina temeljito sestavljena poročila. Pri poročilih okrajnih tajnikov je posebne važnosti dejstvo, da so jih podajali tovariši, ki so vsi iz kmetskih vrst, gladko in brez vsake zadrege, pa čeprav so nekateri nastopili prvikrat. To pomeni za nas velik napredek in znamenje, da se bližajo za naš pokret boljši časi. Z zborovanja je bil odposlan voditelju kmetskega pokreta Radiču brzojavni pozdrav.
NOVICE IN RAZNO.
TEDENSKI KOLEDAR.
18.	marca,
19.	marca,
20.	marca,
21.	marca,
22.	marca,
23.	marca,
24.	marca,
nedelja: Edvard, tpondeljek: Sv. Jožef, torek: Niicet. sreda: Benedikt, četrtek: Oktavijan. petek: Oton. sobota: Gabrijel.
Sejmi.
18. marca: Stari Trg pri Poljanah, Krško, Brusnico, Nova Štifta, Ptujska gora,
20.	marca: Begunje n. Cerlgiico, Ig, Moravče, Kočevje, Dvbr, Sv. Barbara, Sv. Jernej nad Tinskem, Sv. Barbara v Halozah.
21.	marca: Rogatec, Sv. Jederta, Pernovo, Zigarski ivnh.
22.	marca: Grahovo, Šmarje pri Jelšah. 34. marca: Tržič,
Valute.
Volitev župana v Št. Rupertu. V veliki občini Št. Rupert na Dolenjskem je bil izvoljen za župana naš vrli pristaš tov. Zupančič. Tudi vsi svetovalci so pristaši SKS. Pri tej priliki si dovoljujemo opozoriti »Jutro«, naj ne poroča, da je občina Št. Rupert v »naprednih« rokah, ampak naj le lepo pove, da je v rokah Slovenske kmečke stranke, da ne bo kdo mislil, da je občina v rokah — komunistov, ki so tudi »napredni«. Bo torej prav, če se vsaka stvar imenuje s pravim imenom. Tri črke »S<, »K« in »S« bo menda »Jutro« še premoglo!
Red in zakonitost v upravi hoče dr. Korošec, piše »Slov. Gospodar«. Res bo pa menda ravno nasprotno, ker bi sicer g. dr. Korošec kot novi policijski minister ne zagovarjal beograjske glavnjače, kjer se nedolžne ljudi, ki nočejo biti radikali, muči kot kristjane v starem veku in kjer se z mladimi dekleti in ženami postopa taiko, kakor so nekdaj Turki, ko so vdrli v naše kraje, ravnali s krščanskimi ženami in devicami.
Oj ta »Slovenski gospodar«. Ni ga menda na svetu lista, ki bi si upal iz svojih bralcev tako predrzno, grdo in nesramno delati norca, kot »Slov. G.« 0 beograjski politiki, žalostni in predvsem za Slovence pogubni vlogi dr. {orošca in njegovih poslancev, oblastni politiki SLS itd., namesto, da bi vsaj molčal, piše, kakor da je vse to za Slovence in predvsem slov. kmeta pravi blagoslov božji. Ta »blago-slo« SLS se že občuti sedaj tako, da so isti njegovi celo stari naročniki začeli »S. G.« na-zivati z njegovim pravim imenom — »Slovenskega Kljukca« in ne bo dolgo trajalo, ko bo vse ljudstvo spoznalo, da je ta list s parlamentarno delegacijo in vodstvom SLS namesto blagoslova le — grozna šiba božja.
Klerikalna avtonomija. Sedanji minister pošte je sporočil, da namerava ukiniti poštno direkcijo v Ljubljani in Slovenijo priključiti Zagrebu ali Beogradu. To ni centralizem, ker je v vladi dr. Anton Korošec.
Iz službe je odpustil ljubljanski oblastni odbor inženirja Vagajo. Proti temu odpustu je protestiralo več občin na Gorenjskem. Zadeva bo prišla skoraj gotovo na razgovor v oblastni skupščini in takrat bomo poročali po potrebi več.
Potniške cene na železnici. Obljubovalo se je znižanje cen za prevoz potnikov na železnici. Neko znižanje so uvedli s 1. marcem, vendar naše ljudstvo od tega nima nič. Vozne cene so znižane samo pri brzovlakih in še te, če se voziš samo 100 km daleč, le za prvi razred. Cene za tretji razred so znižane znatno šele, če se voziš 500 do 1000 km daleč. Domače potujoče občinstvo ni nič pridobilo. Kakršna vlada, tako njeno delo, gosposka vla da, zato znižanje za prvi razred.
Mala Nedelja. Vsled skrajno slabega vremena dne 11. marca se spominska proslava v svetovni vojni padlih vojakov vrši v nedeljo 25. marca točno ob pol 4. uri ob vsakem vremenu v Društvenem domu. Vabljeni vsi o." blizu in daleč.
Dramlje. Zadnjo nedeljo smo spremili k večnemu počitku obče priljubljenega oglednega posestnika Gregorja Zabukoseka, ki je umrl v visoki starosti 88 let. Ob odprtem grobu mu je domači g. župnik v slovo govoril tako ginljivo, da ni bilo brez solznega očesa. Pokojnika bodo težko pogrešali reveži, kate-rini so bila vedno na široko odprta vrata njegove hiše. Počivaj v miru, dragi nam nepozabni Gregor!
25-letnica Zveze obrtnih zadrug. V dneh 18. in 19. marca proslavi Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani 25-letnico svojega obstoja,
Spodnje Gorje. Sejem za blago in živino je preložen na 30, marca t. L Sejem bo vsako leto na ta dan,	~
Nadzorstvo nad občinami v stavbenih in cestnih zadevah. Gradbena direkcija v Ljub-jani naznanja v sporazumu z oblastnima od-joroma v Ljubljani in v Mariboru, da preidejo v izvrševanje na temelju določb 7 odstavka v prehodnih odredbah zakona o ob-astni in sreski samoupravi vsi posli glede nadzorstvenega in disciplinskega gospostva nad občinami v stavbnih in cestnih zadevah, nadalje vsi posli glede nadzorstva nad okrajnimi zastopi odnosno cestnimi okrajnimi od-jori v cestnih zadevah, ki so jih opravljali svo-ječasno bivši deželni odbori na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in v Istri, z dnem 15. marca na ljubljanski odnosno mariborski oblastni odbor.
Mariborska porota. Janez Pečar, doma od Sv. Petra, je bil obsojen na 4 leta težke ječe, ker je 3. dec. 1927 ubil s kolom Alojzija Kranjca. — Rupert Čeh je dobil le 10 mesecev ječe, ker je v prekoračenju silobrana zabodel z nožem Janeza Mahoriča, ki je vsled tega drugi dan umrl. — Armand Haus, pekovski pomočnik, rojen Dunajčan, je bil obsojen na 4 leta težke ječe radi raznih tatvin in vlomov.
Mnogo zapoznelih naročnikov »Kmetijske Matice« lansko leto ni dobilo več knjig, ker so se nanje prepozno naročili. Zato opozarjamo letos vse one, ki si želijo letošnje knjige nabaviti, naj se takoj prijavijo pri poverjeniku »Kmetijske Matice« v svojem kraju. Ako pa v tem kraju še ni našega poverjenika, naj se kdo prijavi za poverjenika ali pa naroči Kmetijsko Matico direktno iz Ljubljane. — Vse gospode poverjenike pa vljudno prosimo, naj nabiranje naročnikov pospeši jo in skušajo njihovo število Čim najbolj pomnožiti.
Kongres slovanskega gasilstva. Od 29. junija do 8. julija 1928 se bo vršil v Pragi kongres slovanskega gasilstva, združen z mednarodno gasilsko razstavo. Udeležile se bodo vse gasilske zveze slovanskih držav.
Cigani na Čehoslovaškem. Po zadnjih statističnih podatkih se nahaja na Češkoslovaškem 29 tisoč ciganov. Njihov položaj v republiki bo vlada uredila s posebnim zakonom. Vsak cigan bo dobil posebno legitimacijo in številko. Na svoji legitimaciji bo imel vsak cigan odtisnjenih vseh deset prstov, da ga bodo oblasti takoj dobile, ako se bo kaj pregrešil proti tuji lastnini.
Generalni konzul — prevarant. Bivši avstrijski konzul v Varšavi Adolf Ranau je bil te dni aretiran, ker je ogoljufal poljsko grofico Angelo Ostrovsko za par stotisoc šilingov. Sicer se lumparije razne višje gsopode navadno zakrivajo, včasi pa le pride kaka debela na svetlo.
Smrt v razbeljenem železu. V topilnici železa v Miihlheimu v Nemčiji se je pripetila te dni pri prenašanju posode, v kateri se je nahajalo stopljeno železo, velika nesreča. Posoda se je prevrnila. Stopljeno železo je ©škropilo tri delavce. Dva sta všled opeklin par ur nato v groznih mukah umrla, tretji je ostal s težkimi opeklinami pri življenju.
Poznate krvavo uš, raka, listne uši? Pokončajte jih z ARB0RIN0M tvrdke Chemo-techna, Ljubljana, Mestni trg 10.
Naročniki
v področja pošt črk N, 0 in P, ki še niste poravnali naročnine za lansko oziroma letošnje leto, ste bili pretekli teden od uprave pismeno opomnjeni na plačilo. Kdor se ne bo opominu pravočasno odzval, se mu bo pošiljate? lista seveda ustavila. — To velja za vse prr-zadete, da ne bo kakih nepotrebnih rekta, macij, «■ Upravništvo!
Poziv! »Zveza društev kmečkih fantov in deklet« v Ljubljani prosi vse cenjene citate-' lje »Grude«, da ji kdo odstopi proti odškodnini dve štev. 2 iz leta 1924 in eno štev. 6—7 iz leta 1926. Eventuelne ponudbe naj pošljejo na upravo »Grude« v Ljubljani. — Odbor.
Bosna se seli. V Bosni in Hercegovini se je med muslimanskimi kmeti pojavil pokret za izseljevanje v Turčijo. Samo v okraju Ča-zin je zaprosilo nad 200 kmetov za potne *i-ste v Turčijo. Selijo se največ radi pomanjkanja živeža in brezposelnosti.
Smrt med našimi rojaki v Ameriki. V West Allis, Wis, je umrl dne 22. jan. 17-letni sin Eduard Oblak. — V Piney Forku, Ohio, je umrl 1. februarja 58-letni John Sever, doma iz Brezovice pri Ljubljani. Zapušča ženo in enega sina. — V Litchifeld, 111. je umrla 27. jan. gospa Antonija Sterle. V Chicagi je umrl 19. jan. 41 let star Frank Kristan, doma iz Vač pri Litiji. Zapušča ženo in dva otroka.
Mleko za vojaka. Živinorejci kamniškega okraja so na svojem zborovanju dne 26. februarja sprejeli sledečo resolucijo: »Kakor splošno v Sloveniji, je 'tudi v kamniškem okraju mlekarstvo v težki Jcrizi vsled tega, ker je zmiraj težje unovčevati mleko in mlečne proizvode. Vsled krize v našem mlekarstvu je močno prizadeta tudi naša živinoreja, ki predstavlja odličen kontingent našega narodnega
PODLISTEK.
i —♦—
V odvisnosti od gospode.
Povest.	v
.Napisal Franc Tovornik, kmet.
(Nadaljevanje.)
»Kako, da ne?! S tem nam vendar spodkopavate naš ugled, naše trdno stališče, ki smo ga dozdaj imeli nad kmetom. Kmetje v tem, ko vidijo, kako si svetna in duhovska gosposka ni več edina, postajajo čedalje manj poslušni, postajajo od dne do dne bolj uporni. Odtod pridejo potem Matija Gubec, Ilija Gre-gorič, Pasanec, Mogaič itd.!«
»Vaše obzorje,« mu ugovarja gospod Laške, »>je omejeno. Recimo, da je res to, da kmetje začno malo dvomiti v Vašo neskončno pravičnost. Ali pa mislite, da bi Vam tudi brez naših predikantov trajno in brezpogojno vse verjeli? Če smo mi edini, ali morajo biti potem kmetje tudi? Ali ni ravno to za Vas in za-nas najbolj koristno, da smo deljeni v nabiranjih? Poglejmo"eri slučaji ki se lahko zgodi. Recimo, pri Vas se kmetje upro. Ali imajo za to pravi vzrok, ker ste jih morebiti preveč drli z desetino, morebiti osebno preveč poniževali itd., to pustimo na strani. Glavno je, da so se uprli in sicer vsi, kar jih je na Vaši zemlji. Ostalo ni samo pri tem, da so Vam odpovedali pokorščino, ampak Vas napadli in
premoženja. Kot davkoplačevalci smo prisiljeni izraziti sledečo našo upravičeno zahtevo: Odprite vojašnice konzumu mleka. Z izpolnitvijo te naše želje se bo pripomoglo naše mleko na lahek način unovčevati, a naši sinovi v vojašnicah bodo na ta način dobivali tečnejšo in redilnejšo hrano, ki pa ne bo mnogo dražja kot črna kava in prežganka. Kot davkoplačevalci pričakujemo, da bodo merodajoi faktorji upoštevali upravičenost te naše želje, ter s tem pomagali dvigniti naše mlekarstvo in naše narodno gospodarstvo sploh.
Nesreča v Mengšu. Delavec Franc Burja je prišel s parom konj nakladati pesek v Vatov-čev kamnolom v Mengeš. Med nakladanjem se je odtrgala velika plast kamenja, ki je popolnoma zasula konja in ju ubila. Delavca Franca Burjo je zadel kamen v glavo in mu prebil lobanjo. Težko ranjenega so pripeljali v ljubljansko bolnico.
Umrl je v Zagrebu Franc Ser. Vilhar, znani in slavni slovenski skladatelj, ki je poleg nešteto drugega uglazbil borbeno pesem »Slovenec in Hrvat« tef večno lepi solospev »Mornar«.
»Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva v Mariboru. 2. številka. Posebno opozarjamo na članke: »Šmarnica in nje preceplja-nje na stalnem mestu«, »Vlečljivost«,^: Izkuš-nje o uporabi žveplenoapnene brozge, nospra-
oblegajo Vaš samostan. Hočejo Vas dobiti živega v pest in Vas ubiti. Na vse strani pošljete prošnje in klice na pomoč. Vaši uporniki pa so vsi zvesti »papinci«. Mi v Laškem zvemo, v kakem položaju se nahajate. Takoj na pomoč! Pa kako? Stanovske vojske ni na razpolago v dovoljnem številu. Kmetje nad kmeta ne bodo šli drugače, ako so naščuvani in nalagani.
Kakor veste so kmetje v verskem oziru pravi fanatiki. Mi jih nalažemo, namreč naše evangeljce, kar jih ima na vrvici naš predi-kant Zolovič, da hočete Vi stopiti v našo vero in zato so se Vam »papinci« uprli. Takoj jih imamo skupaj toliko, da Vas rešimo. Zatem sledi kruta kazen, ki jo Vi že lahko sami izvršite nad svojimi ljudmi. Kmetje, zasirašeni, se Vam ne bodo nikoli več uprli, dokler boste Vi vladali kot prior.
Če- pa se meni zgodi podoben slučaj, boste tudi Vi gotovo tako korektni in mi na sli-čen način pomagali.«
»Vi ste vražja glavia; človek mora priznati, da je stvar prava,« pritrjuje prior.
»Kako bomo mi strahovali kmeta =ami? nadaljuje Laški. »Nas je vendar premalo. Treba jih deliti v razne verske nazore, potem oni s svojo močjo sami nam pomagajoč da. jih vladamo. Res sijajna budalost in neskončna tudi. Ne samo, da nas dobro redi, kmet še samega sebe strahuje in se bije po zobeh in v svojo skledo pljuje.
Pogovora ni zmanjkalo, čeprav je šlo že čez polnoč. Čudno se je zdelo priorju, da ima
sona itd.« i. dr. »Naše gorice<<f so naprednemu vinogradniku neobhodno potreben časopis, ki ga naj nihče ne zamudi naročiti, kdor ga še nima. Prospekt z vsemi pogoji pošlje na zahtevo upravništvo »Naših goric« na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Nova poneverba v Južni Srbiji. V mace-donski občini Poreč so prišli te dni na sled veliki poneverbi. Občinski načelnik in občinski blagajnik sta sporazumno poneverila 200 tisoč dinarjev. Oba sta pobegnila, a bila sta na begu prijeta ter izročena sodišču.
Nesreča z najdeno granato. Pri selu Kraljica v šibeniški okolici so te dni našli pastirji staro granato. Eden izmed njih je zakuril ob granati, ki je vsled tega eksplodirala in dva pastirja težko poškodovala.
Kdorkoli rabi kakšno knjigo, bodisi kmetijsko - strokovno, leposlovno, zabavno, naj se obrne na Kmetijsko tiskovno zadrugo v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7., ki mu jo z obratno pošto dopošlje.
Ustreljeni komitaši. Pretekli teden so v Solunu ustrelili dva bolgarska komitaša, ki sta bila že pred par meseci obsojena na smrt radi nameravanega atentata neke javne zgradbe in na jugoslovanski del pristanišča v Solunu.
Listnica uredništva. Dopise iz Biserjana, Griž, Nove Oselice, Ribnice, Št. Jur ob Šč. in Lesc priobčimo prihodnjič.
ljeni bija bi leki pojdoč fehta za tiskovni sklad za kmečki list, pa da sen ba le malo preslab. Te pa sen ša po malen dale pa si misla, Juža štindera vsefele boš potli, dere boš nazaj ša. Zaj le hitro, ka
Velika izbera
raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri
Ign, žargi, Ljubljana.
Ali veste,
da je z enim novim naročnikom pridobljen siguren glas za volitve — dostikrat pa tudi pet!
laški gospod, tako nazore glede raznih ver. Zato ga je vprašal:
»Potemtakem pa tudi Turkom ne odrekate pravic do obstoja njihove vere!?«
»To se zna, da ne! Tudi njim priznavam pravico, da častijo svojega Alaha in njegovega preroka Mohameda. Ne odobravam pa njihovega pretiranega verskega fanatizma. Če prav pogledamo vso stvar, saj tudi pri turški vojski največ le mali človek trpi! Kadar pridejo k nam ropat, trpi največ kmet. Njemu vzamejo kar morejo; kar se ne da vzeti, pa požgejo. Kadar pa smo mi upadali v Bosno, je zopet trpel bosanski turški kmet. Njemu smo pobrali, kar se je vzeti dalo in požgali česar %e je plamen le prijeti mogel. Agi in begi in višja turška gospoda so bila na varnem v svojih gnezdih, po mestih in gradovih. Kar smo nagrabili, smo si delili mi, ki smo bili od »stanu«, mi gospoda. Ko smo pri Slunju potolkli Turke, vzeli jim plen, katerega so naropali po naših krajih, od naših kmetov, smo ta plen delili mi. Ujetnike smo kar spustili in nobeden ni vprašal kje je njegova stvar, samo da je živ ostal, pa je bil zadovoljen.«
»Poslušaj, ali se ne Čuje peketanje konjskih kopit?« pretrga prior pripovedovanje^,
»Da. So že tu! Idimo gledat!« pravi Laščan.
»Kaj še, počakajmo! Morda zopet prinese naš oskrbnik krvavo glavo, kakor zadnjič,« in se natihoma smeje,
Kak je Strnišov Juža hoda v Radince k dr. Hohnu, ka bi ga presveta.
Gospod urednik, še še venda dobro spominjate, ka sen poveda v svojen zadnen dopisi, v keren sen Van razloža, kak sen se v Sovjak po šmarnico voza, da sen jo srečno domo v Apačko kotlino pripela, pa ka mo se še že zglasa prle kak smo z Apač odiša *Zaj pa sen se moga še prle zglasiti. Kak je to prišlo mo Van zaj te razloža.
Dere sen šmarnico domo pripela pa tisto noč blo je dobro. Drugo jutro pa sen ba ves faljeni. Tak se mi je zdelo kak da bi mi nekdi vragi dve ruhi notri visili v bleki
pa so ble težave kak da bi zdaj po zdaj namena skotiti. Nesen veda kaj je temi krivo. E blo je Sevrovo vino v Ivojjncih ali pa šmarnica s Sovjaka. Pa Sevrovo vino ne moglo biti, da blo je preči dobro, te je /e nekši Vrog moga v šmarnici biti Moj virt mi je prava, ka se naj z šmarnico vrač i m; hujdič se izganja z hujdičon. Te pa sen si misla, kd» pa ve, ka pa či bi me bujlo. Te pa mi je moj virt prava, ka če se nebi rad z šmarnico vrača, naj gren v Radince k dr. Hohnu ka bi me presveta. Te de pre noj bole vide, če maš resen kakšno riiho notri pa če maš kaj v bleki. Jaz sen si misla, ka bi dobro bilo, ka bi mi znaver fuksa da, ka bi se zapela pa sen ne vujpa. Da mi je neke dinarov, te
pa sen ša. Pač pa malen pa ša sen le, sen si misla, nekda boš Juža že priša. Zaj pa sen si te nojč ne moga dosti štinderati, da mi je bik) zlo hido. Dere sen v Radgono priša to blo je vse navskriž. Lidje so si rajtali ka rihtara volija pa ka de najbrže Neudauer, ka so klerikalci vse pod se spravili. Če pa un nede pa de Korošec ali pa Hiblar, njedva mata tudi dosti štim. Jaz sen si vsefele misla, poveda pa nič niko-mi. Te pa sen sreja čiriča Janka, ga že duže poznam. Jemi so v Špi, tali mehir vun vzeli pa jemi nič ne škodi. Kak je debeli zaj ka ma leki 120 kil. Te še do venda meni tiste riihe vun zmetali. Pot v Radince se mi je zlo duga zdela. Pomalen sen žeden gračiva. Da bi ne tak fa-
t)oš prle zdrav. Pri Viijeci sta un pa una vuni stala pa si neke gu-čala. Bržčas sta namenila koma na kirfanje iti, da je una en tošl v roki mela. Neke je negi pri Križi sfiickalo, bržčas da cug priša, sen si misla. Te pa je še eden prek po iivah pribeža. Bržčas je stacijonšef bija odzadi pa je en moški takak da bi Zemljič bija z polcaj nekan ša pa eno kepo v roki meja. To pa se je že poleg mene nekšni vrag tak zdrja, ka bi se skoro vse spo-sca. Te ba je Vilčnikov škratec. Tak sen se straša, ka so vse tiste ruhe z mene pale. Samo v bleki še me je neka držalo. Začeja sen gračivati dobre vole. Misla si sen, leki pa de mi le minilo prle kak do doktor a priden. Te pa sen še prla ša k Domanjki un ma dobro vino pa fal. Začeja sen pijan gračivati pa sen pro malen pozaba na doktora pa na blek pa na ruhe. Tisto noč sen tan spa, vujtra no pa zdrov odiša. Ka pa sen si pojdoč štindera mo Van driigoč poveda.
Strnišov Juža.
Književnost.
Dr. Ferdo Kera, Prva pomoč ponesrečenim živalim in nekatera druga navodila lastnikom domačih živali. 1928. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 128 strani s 93 slikami. Cena Dan 34, s poštnino Din 36.50.
»Prva pomoč ponesrečenim živalim in
nekatera druga navodila lastnikom domačih živali« je naslov nove knjige, ki jo je napisal živinozdravnik prof. dr. Kern, upravnik državnega bakteriološkega zavoda v Ljubljani in bivši profesor za ži-vinozdravništvo na višjem gospodarskem učilišču v Križevcih. Do sedaj sta izšli dve izdaji te knjige v srbohrvatskem jeziku, ki sta popolnoma razprodani. Slovensko izdan je je še dopolnjeno, prevod pa je napravil g. živinozdravnik dr. J. Kune. Pisec pravi, da je napisal to knjigo, ker se je prepričal, da je naše ljud-
stvo o najnavadnejših vprašanjih prve pomoči pri živini vseskozi nepoučeno, da so ljudje v takih primerih brez vsakih pripomočkov in da se v skrbi za živino lotevajo popolnoma brezmisetnih in celo škodljivih sredstev. Bogata vsebina 128 strani obsgajoče knjige, ki je opremljena z 93 zelo poučnimi slikami, pojasnjuje v kratkih odstavkih sestavo živalskega života, našteva katera zdravila so potrebna za prvo pomoč in kako se jih uporablja in živini daje. Nadalje popisuje kako se ravna z raznimi ranami ter kaj storiti v raznih slučajih nagle obolelosti. Naslovi: »Poškodovanje rogov«, »Poškodba kopita in zakovanje«, »Prišč med parklji«, »Opekline«, »Strela«, »Zlom kosti«, »Zvitje«, »izpad porodnice in maternice«, >Izpad danke«, Vnetje vimena«, »Driska«, »Kolika«, »Napenjanje goved in ovac«, »Tuji predmeti v požiralniku«, »Pretres mo-žgan«, »Solnčarica«, »Nevarnost zadušitve«, »Zastrupitve«, »Ozebljenje«, »Postopanje s popkom novorojenih živali«. Nalezljive bolezni« itd., že sami dovolj povedo, da se knjiga peča z vsemi onimi mnogimi slučaji, v katerih bi vsak lastnik živine moral vedeti, kaj mu je storiti, da se obvaruje škode. Lepo in koristno knjigo vsem interesentom prav nujno priporočamo.
iNaroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54, ali pa pri Podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13, velja Din 34.—, poštnina 2.50 Din.
Učitelj, na plan»
Povojna doba je za nas vse, najbolj pa za kmeta, najtežavnejša in resna doba. Kmet je sedaj najza-puščenejši sloj na svetu. Vse ga gleda po strani in celo zaničuje. Plačevati mora visoke davke in če jih ne plača... jo j! Siromak je. In če je še zadolžen! Komaj se izkoplje iz dolga, se kmalu zopet po-grezne v njega in tako se vleče ta dolg skozi celo življenje.
Lahko mu pomagamo. Hvaležno delo imamo učitelji na deželi. Pomagajmo kmetu. Pokažimo mu to ali ono. Povejmo mu, da bi se to delo na ta način bolje opravilo in naredilo, kakor pa misli kmet.
Kmet se bode takoj z veseljem poprijel dela in bode delal tako, kakor si mu rekel. Zadovoljen bo kmet, zadovoljen boš ti. Povej mu, naj osnaži drevje pozimi, naj suhe veje odžaga in naj kupuje drevje le od dobrih in zanesljivih dreves-ničarjev. Kmet "te bode ubogal in tako storil. Sto in sto nasvetov mu lahko daš — ja tisoče — in mu mnogo pomagaš, da še bolje izkoristi svojo grudo. Pokaži mu, kaiko naj napravi (ali mu napravi ti) napoved za dohodnino, za odpis davka itd. Vse polno je takih stvari.
Ob nedeljah pa povabi kmete v šolo. Kmetje bodo zelo radi prišli. Predavaj jim o sadjarstvu, vrtnarstvu ali v drugih stvareh in rečeh. S kakšno vnemo te bodo poslušali! In po predavanju te bodo obsipali z raznimi vprašanji. Odgovarjaj jim j in jim daj pojasnila na vprašanja. Takšne sestanke imej vsaki mesec/ Kmalu boš videl, kako te bodo kmetje vzljubili in kakšno zaupanje bodo imeli kmetje v tebe. Hodi s kmetom lepo okoli, ne daj mu osorni odgovor, jezno besedo. Dajmo mu tudi čitat razne knjige: o sadjarstvu, vrtnarstvu, poljedelstvu. Ti jih imaš, kmet jih nima; ti i bo-š pa le napravil dobro delo. Z veseljem jih bo čital in prebiral.
Bodimo vedno v stiku s kmetom. Ob nedeljah poleti gre kmet zelo rad na polje pogledat, kako raste to ali ono žito. Pojdimo z njim. Z veseljem nas bo sprejel v svojo sredino.
In naša mladina? Tudi ona potrebuje pouka in nasvetov. Ustanovi kmetijsko - nadaljevalno šolo.
i Kako se ustanovi in kaj je treba, najdeš vse v »Učiteljskem tovarišu«. Če je v vasi le deset fantov, poučuj jih in ako imaš časa, pri-i rejaj z njimi izlete.
Končam. Zato delajmo, pomagajmo ne samo kmetu, ampak tudi naši kmečki mladini in videli bode-mo, kakšen dobiček, plačilo in veselje bomo imeli. Tovariši, torej na plan, na delo v prid kmetskega stanu.	Uč. — Nik.
po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, iepne robce, kravate, lino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine ia šivilje, krojače, tapetnike, čevljarje in sedlarje nudi
Josip Peteline, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Okr. kmet. ref. Josip Sustič:
Rejska središča.
Čimbolj se med živinorejci pojavlja zanimanje za zboljšanje reje domačih živali, tembolj se čuti potrebo po takozvanih rejskih središčih. Kaj pa je pravzaprav »rejsko središče«? Da bi se strogo po rejskih pravilih odbirale in vzgajale plemenitejše plemenske živali za zasebne in splošne potrebe kar v kaki celi pokrajini, si v naših razmerah ne moremo predstavljati in je skoraj neizvedljivo. Pač pa je
STFRMECKI, CEIJE.
Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naročila čez 500 Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne sledim konkurenci ter ne vodim cenega in slabega blaga, katero še te nizke cene ni vredno. Prodaja ni zajamčeno dobro blago iz najboljših svetovnih tovarn, ker imam samo direktne zveze s tovarnarji iz vseh industrijskih držav v Evropi.. Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju, prvem nadstropju in podstrešju cele ogelne hiše, si vsakdo lahko ogleda in vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobraženih in prijaznih uslužbencev, kateri dajejo radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednje cene od vseh predmetov.
Zaloga sestoji iz sledečih oddelkov in predmetov: Manufakturni oddelek: sukno, volna, platno, tiskanine in razne tkanine iz bombaža in lanu. Modni oddelek: perilo, pletenine, torbarski, nežarski jekleni in kosmetični izdelki, traki, čipke, vezenine in muzikalije. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode in otroke in klobuki. Č ev c 1 j s k i oddelek: galanterijski, luksuzni in štrapacni čevlji za dame, gospode in otroke. Poštorazpošiljalni oddelek in en g ros oddelek.
STERMECKI« CELJE.
Telefon It. 2149, 2968
Prešernova ulica 4

sprejema hranilne vloge In Izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji | eskompt In Nikeao meni« ter trg. eeslj. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut In deviz po najugodnejših telaJM>.
lahko mogoče n. pr. na posameznih večjih, a tudi manjših in celo najmanjših kmečkih posestvih, nadalje na skupini posestev, čijih lastniki so člani živinorejskih zadrug. Tedaj edinico, pri kateri se smotreno odbira in vzgaja plemenske živali z vsemi značilnimi a zboljšanimi lastnostmi dotičnega plemena obeh ali samo enega spola v svrho plemenske uporabe za lastne, predvsem pa za tuje zasebne in splošne potrebe, — tako edinico imenujemo »rejsko središče«.
Pri visoko razviti živinoreji (Anglija, Nizozemska, Švica) ne obstoja potreba po rejskih središčih v enakem smislu kakor n. pr. pri nas, kjer smo šele na začetku pota k večjemu napredku. Rejska središča n. pr. v Angliji, so danes v prvi vrsti poglavitni viri za osve-ženje krvi tamkajšnjih visoko-žlahtnih pasem, pri katerih nastanku (tvorbi) je prišlo do prenakopi-čenosti sorodne krvi, a šele v drugi vrsti so vir za preskrbo selekci-joniranih živali za splošne in zasebne plemenske namene. Vsled iz-borno in najširše organizirane plemenske živinoreje je proniknil smisel za smotreno odbiro plemenskih živali v najširše plasti tamkajšnjih živinorejcev, pri podrobnem delu tekmuje že posameznik z organizacijo in ji s tem vsestransko pomaga do ciljev. Pri nas je nekako narobe: Naši živinoreji so nujno potrebna živinorejska posestva oziroma skupine (organiza-r cije) istih, da izvajajo pri lastnih živalih za zboljšanjem lastnosti stremečo strogo odbiro in mladostno vzrejo plemenskega naraščaja, namenjenega predvsem za splošne plemenske potrebe, izogibajoč se pri tem iz tehtnih razlo-| gov krvnega sorodstva. Zelo pomanjkljivo odbiro izvaja naš živinorejec sam komaj v govedoreji pri materijalu krav, zelo malo ali nič pa ne stori v tem oziru glede moškega plemenskega naraščaja skoraj vseh vrst domačih živali. Ni treba pa povdarjati in razlagati, da je ravno pri moškem naraščaju plemenska odbira glede na splošen napredek živinoreje kar najvažnejša, ker uvideva to vsak um-nejši živinorejec. In ker vlada pri nas obče pomanjkanje res dobrih plemenjakov, zato so naši živinoreji nujno in v večjem številu potrebna predvsem govedorejska in svinjerejska središča za odgojo zboljšanega naraščaja bikov in merjascov domačega plemena za splošne plemenske potrebe.
Rekli smo, da je mogoče uspešno vršiti vse naloge rejskega središča na posameznih živinorejskih posestvih vsakojake velikosti, oziroma tudi na skupinah posestev, ki so članice kake delujoče živinorejske zadruge. Vsekako pa odločuje v podrobnem delu središča posamezno živinorejsko posestvo bodisi kot čisto samostojna edinica, ali pa kot članica živinorejske zadruge. Kake naloge ima tedaj živinorejsko posestvo kot rejsko središče? Iz ideelnih in praktičnih razlogov zahtevamo od vsakega rejskega središča kot posestva, da se vrši na njem vse gospodarstvo in celo tudi gospodinjstvo čimbolj umno in
JLOVAC"
Tvornica glinastih strešnikov in opeke
mm h bile«
Karlovac.
Dnevna produkcija 100.000 komadov strešnikov 'in opeke. Proizvajanje vseli vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov. — Posebno se priporočijo Faleovani in dvakrat faleovani strešniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Dobavijo se Iranko na vsako postajo. — Glavno zastopstvo za Slovenijo:
,Ekonom', Ljubljana, Kolodvorska 7
Najboljše dušičnato umetno gnojilo je
ČILSKI SOLITER
ki izredno hitro učinkuje na rast vseh rastlin. Rabijo ga po celem svetu za vse kulturne rastline. Posebno prikladen pa je za ozimine, ki so letos precej slabo prezimile.
Čilski soliter se dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in v njenem skladišču v Mariboru.
Navodila o pravilnem obdelovanju zemlje in o gojenju kulturnih rastlin ter razne kmetijske knjižice podaja brezplačno
Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Turjaški trg 3.
Kmetje! Živinorejci! Posestniki!
Obvarujte se nesreče!
Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in prašičev. Vea Vaš trud in napor dolgih mesecev in let
propada. Stotisoči in milijoni denarja gredo v nič. Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite Vašo živino s
ALMAFLOROM
najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in t stotisočerih primerih preizkušenim zdravilom.
.ALMAl tOH" proti konjski koliki. .ALMAFIOR* proti napenjanju pri goveji živini.
FLEUR" proti vnetju prebavil pri govedu la proti zadrževanja mleka pri molznih kravah. „HAIF" proti svinjski vročici ln varovalno sredstvo proti rdečici. .UBINOT" prolt krvavemu močenja (scanja) pri govedu ln pri konjih.
Noben pameten živinorejec In posestnik živine ne szne biti brez teh zdravil. Kakor ne bo prevdaren gospodar Čakal, da mu hISa najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo Čakal, da mu Sivina oboli, lemveC |1 bo dajal tudi Se poprej naSa zdravila zato, da mu sploh ne oboli.
Almaflor dobite v vsaki trgovini
Cena SkoHjl z navodilom za uporabo Din 40*—. Pristno samo s plombo.
Naia zdravila aporabljajo danes že vsi živinorejci T Evropi. Na llso{e Je priporočil in zahval.
Edina zaloga za Jugoslavijo:
„GOVEDOMEDIKAw
jugoslovanska razpošiljalnica zdravil za govedo, konje in pre-šiče iz lekarne „Pri sv. Antonu".
Maribor, Kopališka ulica Itev. 11.
Najbolj £t ln noJtrpeinejU
ŠIVALNI STROJI
mGR,I|TZNERw In mADLER"
za dom, obrt ln Industrijo. T raaalh oprtnik. • latolaas tvIcarcU
pletilni stroji „DUBIEDM. Pisalni stroji ..UHAOTA". Ugodni plaCllnl pogoJL Večletna garancija. TovarnlSka zaloga:
JOSIP PETEUNC, LJUBLJANA
Mza Preiemovega spomenika ob vocH.
vzorno, tako da predstavlja nekako vzorno posestvo. Strokovnjak oziroma nadzorni organ mora ravno tu zastaviti ves svoj vpliv za tem, da polagoma dovede gospodarja do racijonelnega obratovanja sploh, da se posestvo modernizira (v vseh ozirih izboljša) in sicer v vseh panogah kmetijstva, ki so v več ali manj važni zvezi s predpogoji in nalogami rejskega središča. Poleg tega pa stavimo na rejsko središče še prav posebne zahteve, tičoče se izključno njega samega.
Od kmečkega posestva kot rejskega središča zahtevamo, da ima pravilno urejen hlev, da so hlevski prostori zadostno svetli, zračni in opremljeni z dobro kanalizacijo, nadalje da ima dobro gnojišče in betonirano gnojnično jamo. Razume se, da se ne more zahtevati od posestnika, da kar naenkrat, v najkrajšem času preuredi svoje hleve v tem smislu, toda delati mora na preureditvi polagoma sicer, a vztrajno in dosledno. Posestvo ne sme v normalni letini trpeti na pomanjkanju krme, oziroma mora rediti število živine, ki ne presega srednjo krmsko silo posestva. Zelo potrebno je, da razpolaga s primernimi pašami, zlasti za mlado živino, a ako to ni mogoče, da ima vsaj primerno tekališče. Dotični gospodar mora imeti plemensko govejo živino, ki stoji glede oblik in užitkov nad povprečnostjo svojega okoliša. Čimbolj izbran materijal ima v hlevu, tem več je pričakovati od plemenske odbire in pravilne vzreje.
Povdarjam pa, da če so morda v katerem slučaju podani vsi gornji pogoji, a gospodar sam ne po-kazuje zadostnega zanimanja oziroma veselja in potrebne inteligence, — ne bomo mogli na takem posestvu doseči skoraj nobenih uspehov. Zato treba predvsem strogo izbrati posestnika kot gospodarja in živinorejca. Za rejska središča prihajajo v poštev tedaj le umni živinorejci, ki so dejansko dokazali obče gospodarske sposobnosti in izrecno veselje prav posebno še do živinoreje. Tak posestnik mora biti takorekoč speci-jalist za vzrejo mlade plemenske živine, posebno za vzrejo bikov, s čimur bi poleg pravilne vzreje živali za splošne namene dajal svoji soseščini dobre vzglede. Ako je član živinorejske zadruge, se mora ravnati vestno po določilih iste ter jo pravočasno obveščati o vsaki iz-premembi stanja živine v svojem hlevu v svrho vpisov v rodovnik itd. če pa vzamemo skupino takih posestev, katerih lastniki so člani živinorejske zadruge, je poglavitna naloga vodstva zadruge, da organizira oziroma vzgoji postopno vse svoje člane v gornjem smislu. Zadruga mora vestno, dosledno in vztrajno voditi rodovnik plemenske živine in izvajati redne mlečne kontrole. Velevažen je stalen stik funkcijonarjev zadruge s člani oziroma njihovimi hlevi, kajti osebna kontrola hlevov je zelo me-rodajna za dejansko poznanje živine, nje vzrejo in poznejšo uporabo.
Sedaj
vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina R. STER-MECKI v Celju naj-najboljši vir za nakup sukna in kam-garna za moške obleke, volne, svile, cofirja iu delena za ženske obleke, platna, oksforda, modrotiska, cvilha ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino
l STEKHEERI. Miš i!. 63.

Naročila čez 500 Din poštnine prosto.
VABILO
zadruge »Kmetski hranilni in posojilni dom«
reg. zadr. z neom. zavezo v Ljubljani,
M se bo vršil
v sredo, 21. marca 1928. ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje.
Dnevni red:
1.	poročilo načelstva,
2.	poročilo nadzorstva,
3.	odobritev računskega zaključka za leto 1927,
4.	razdelitev dobička,
5.	volitev enega člana načelstva, 8. volitev nadzorstva,
7.	poročilo o izvršeni reviziji,
8.	predlogi zadružnikov.
Pripomba:
1.	Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, es vrši čez pol ure drug občni zbor, v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število zastopanih glasov.
2.	Računski zaključek in predlogi ter poročilo nadzorstva so osem dni pred občnim zborom razpoloženi v zadružni pisarni članom na vpogled.
Ljubljana, dne 24. februarja 1928.
Dr. Drago MaruSič I. r. Metan I. r.

JEZAKOVO OUE4
dobi se samo pri tt.:
M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva13
Navodila brezplačno!
17§ © V •
Vmicarja
oženjenega, solidnega in marljivega, ki je popolnoma vešč vseh poslov v vinogradu, sprejme takoj
PETAR PANJAN,
Hrastovica kod Petrinje, Hrvatska.
Patent „Bohn'
štev. 253
Odlikovana * z zlato diplomo I
Prihranili bodete 40% na stavbnemu lesu, imeli pa cenen, lahek in dober krov, ako pokrijete hišo z glasovito
dvojno zarezno opeko
„BOHN"
Zahtevajte vzorce in ponudbe od parne opekarne
,B0HN"-VINKOVCI
Pazite na znamko „BOHN" 1 '
Pozor I	Pozor I
Kmetijske zadruge in preprodajalci!
Predno se odločite kjerkoli za nakup rudninskega ali kostnega
SUPERFOSFATA
zahtevajte ponudbe od nas! Garantiramo prvovrstno kakovost! Cene brezkonkurenčne! Zahtevajte povsod le Superfasfat znamke „OANICA"
„Danica" d. d. za kemične proizvode zastop Ljubljana, Langusova ulica 7.
C/3 C
•e <e
o
m
*
o
a S
o" a
Najboljše in najcenejše si nabavite vsa moška, fantovska in dečja oblačila v detajlni trgovini konfekcijske industrije
JOSIP IVANČIČ
Ljubljana, Dunajska cesta št. 7
Največja zaloga češkega in angleškega sukna.
CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CEUU
Stanje hranilnih viog nad Din 65,000.000'-
v lastni palači Narodni Dom
Stanje glavnice in rezerv Gin 8,000.000'—
Sprejema hranilne vlofje. Izvršuje vse denarne« kreditne in posojilne posle.
Kupuje in prodaja devize in valute.
Podružnici: MARIBOR -- ŠOŠTANJ.