štev. 11. poštnin, Pi«ž.na t gotovini Ljubljana, 14. marca 1928. A Leto X. -............i, .Min..., __L,__________ jam«...........; ..i ■ . *ioet, delavec • in obrtnik naj bodo narodu vodnik I H It Izhaja »»ako srede. Naročnina: za Mi o leto Din Jota pol lota „ 1§V za inozemstvo za celo loto Din iT— I morati po taritu. . Pis-menim vpra*an|em na| *e priloži znamko za odgovor. — Hetranklrana pisma a* ne »prejemalo. Kmetski list Glasilo .Slovanske Kmetske Stranke*. M M «1*- tajo. — PMi I* MS so * L4«dil|anl. — Ured-aiitvs la oprava J* • •M it. T. — e ' »to ^^ Pridite vsi na Ustavna borba se bo na~ «1. al Je vala. Voditelj »Hrvatske kmetske stranke«, g. Štefan Radie je v zadnji številki »Doma« zapisal, da se bližamo v naši državi novemu obdobju, ki naj prinese svobodne občine, ljudsko samoupravo v velikih oblastih (okrožjih), enakopravnost državljanov in enakopomemb-nost vseh tvoriteljev skupnega državnega življenja. Ta pomen da ima politična in parlamentarna tvorba kmečko-demokratske koalicije. Če bi vprašali učenega jurista, kako bi fon to na kratko označil, bi nam odgovoril: Revizija ustave! Da smo prečani že deseto leto hudo zapostavljam na vseh poljih državnega sožitja, menda danes ni treba dokazovati niti pastirju aia planini, kaj šele našemu intelektualcu, Icmetu in delavcu. Da je današnje stanje v državi krivično, to priznavajo danes tudi Srbi-prečani, ker so seveda prizadeti tudi oni sami. G. dr. M. Srskič je bil še v predzadnji vladi Velje Vukttevica minister in sicer kot radikal. Ta gospod je vodja bosanskih Srbov, ki so bili Srbijanceio in zlasti belgrajski gospodi vedno pri srcu. Predvojna Srbija je, kakor se prav dobro spominjamo, Evropi rada dokazovala, da je Bosna srbska dežela. Številni pravoslavni Srbi v Bosni, ki so odkrito in tudi brez strahu kazali svoje simpatije za predvojno Srbijo, so bili zelo učinkovit dokaz v rokah Belgrada. Tudi po vojni so bosanski iSrbi stali neomajno na strani velikosrbskih Ihegemonistov in belgrajsfcega upravnega centralizma. Med njimi je bil tudi bivši minister dr. Srskič, vodja radikalne stranke v Bosni in iskren Srb. Za življenja pokojnega Pašiča je bil njegov svetovalec za Bosno in mu je Pašič ponov«© zaupal važne politične in državne posle. Pa glej, skaj se je zgodilo? Ta dr. Srskič je pretekli teden javno izjavil, da zadnja re- ¥ demokratičnih državah, kjer vlada in odločuje o vseh zakonih svobodno ljudstvo po svojih svobodno izvoljenih zastopnikih (ali bi vsaj moralo odločevati), je najvažnejša parlamentarna razprava tista, kjer poslanci odločujejo o tem, kako se bo porabil davčni denar. To je takozvana proračunska razprava. V proračunski , razpravi je dana poslancem velika priložnost, da prerešetajo natanko vsako proračunsko postavko, ali je opravičena ■ali ne, in če se ne bi dal morebiti davčni de-7 •• šitev vladne krize ni bila pravilna, in ne more pomeniti nobenega izboljšanja. On zahteva, da se radikalna stranka sporazume s kmečko stranko in sestavi ž njo novo vlado, ki bo pripravila volitve. Toda ne volitve za narodno skupščino, temveč — za novo konstituanto. Sedanja Vidovdanska ustava da je nevzdržlji-va. Predvsem da je treba napraviti noV;e oblasti, ker so današnje premajhne. Toraj je tudi bosanski radikal in Srb je omejeno. Recimo, da je res to, da kmetje začno malo dvomiti v Vašo neskončno pravičnost. Ali pa mislite, da bi Vam tudi brez naših predikantov trajno in brezpogojno vse verjeli? Če smo mi edini, ali morajo biti potem kmetje tudi? Ali ni ravno to za Vas in za-nas najbolj koristno, da smo deljeni v nabiranjih? Poglejmo"eri slučaji ki se lahko zgodi. Recimo, pri Vas se kmetje upro. Ali imajo za to pravi vzrok, ker ste jih morebiti preveč drli z desetino, morebiti osebno preveč poniževali itd., to pustimo na strani. Glavno je, da so se uprli in sicer vsi, kar jih je na Vaši zemlji. Ostalo ni samo pri tem, da so Vam odpovedali pokorščino, ampak Vas napadli in premoženja. Kot davkoplačevalci smo prisiljeni izraziti sledečo našo upravičeno zahtevo: Odprite vojašnice konzumu mleka. Z izpolnitvijo te naše želje se bo pripomoglo naše mleko na lahek način unovčevati, a naši sinovi v vojašnicah bodo na ta način dobivali tečnejšo in redilnejšo hrano, ki pa ne bo mnogo dražja kot črna kava in prežganka. Kot davkoplačevalci pričakujemo, da bodo merodajoi faktorji upoštevali upravičenost te naše želje, ter s tem pomagali dvigniti naše mlekarstvo in naše narodno gospodarstvo sploh. Nesreča v Mengšu. Delavec Franc Burja je prišel s parom konj nakladati pesek v Vatov-čev kamnolom v Mengeš. Med nakladanjem se je odtrgala velika plast kamenja, ki je popolnoma zasula konja in ju ubila. Delavca Franca Burjo je zadel kamen v glavo in mu prebil lobanjo. Težko ranjenega so pripeljali v ljubljansko bolnico. Umrl je v Zagrebu Franc Ser. Vilhar, znani in slavni slovenski skladatelj, ki je poleg nešteto drugega uglazbil borbeno pesem »Slovenec in Hrvat« tef večno lepi solospev »Mornar«. »Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva v Mariboru. 2. številka. Posebno opozarjamo na članke: »Šmarnica in nje preceplja-nje na stalnem mestu«, »Vlečljivost«,^: Izkuš-nje o uporabi žveplenoapnene brozge, nospra- oblegajo Vaš samostan. Hočejo Vas dobiti živega v pest in Vas ubiti. Na vse strani pošljete prošnje in klice na pomoč. Vaši uporniki pa so vsi zvesti »papinci«. Mi v Laškem zvemo, v kakem položaju se nahajate. Takoj na pomoč! Pa kako? Stanovske vojske ni na razpolago v dovoljnem številu. Kmetje nad kmeta ne bodo šli drugače, ako so naščuvani in nalagani. Kakor veste so kmetje v verskem oziru pravi fanatiki. Mi jih nalažemo, namreč naše evangeljce, kar jih ima na vrvici naš predi-kant Zolovič, da hočete Vi stopiti v našo vero in zato so se Vam »papinci« uprli. Takoj jih imamo skupaj toliko, da Vas rešimo. Zatem sledi kruta kazen, ki jo Vi že lahko sami izvršite nad svojimi ljudmi. Kmetje, zasirašeni, se Vam ne bodo nikoli več uprli, dokler boste Vi vladali kot prior. Če- pa se meni zgodi podoben slučaj, boste tudi Vi gotovo tako korektni in mi na sli-čen način pomagali.« »Vi ste vražja glavia; človek mora priznati, da je stvar prava,« pritrjuje prior. »Kako bomo mi strahovali kmeta =ami? nadaljuje Laški. »Nas je vendar premalo. Treba jih deliti v razne verske nazore, potem oni s svojo močjo sami nam pomagajoč da. jih vladamo. Res sijajna budalost in neskončna tudi. Ne samo, da nas dobro redi, kmet še samega sebe strahuje in se bije po zobeh in v svojo skledo pljuje. Pogovora ni zmanjkalo, čeprav je šlo že čez polnoč. Čudno se je zdelo priorju, da ima sona itd.« i. dr. »Naše gorice<Izpad danke«, Vnetje vimena«, »Driska«, »Kolika«, »Napenjanje goved in ovac«, »Tuji predmeti v požiralniku«, »Pretres mo-žgan«, »Solnčarica«, »Nevarnost zadušitve«, »Zastrupitve«, »Ozebljenje«, »Postopanje s popkom novorojenih živali«. Nalezljive bolezni« itd., že sami dovolj povedo, da se knjiga peča z vsemi onimi mnogimi slučaji, v katerih bi vsak lastnik živine moral vedeti, kaj mu je storiti, da se obvaruje škode. Lepo in koristno knjigo vsem interesentom prav nujno priporočamo. iNaroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ul. 54, ali pa pri Podružnici Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 13, velja Din 34.—, poštnina 2.50 Din. Učitelj, na plan» Povojna doba je za nas vse, najbolj pa za kmeta, najtežavnejša in resna doba. Kmet je sedaj najza-puščenejši sloj na svetu. Vse ga gleda po strani in celo zaničuje. Plačevati mora visoke davke in če jih ne plača... jo j! Siromak je. In če je še zadolžen! Komaj se izkoplje iz dolga, se kmalu zopet po-grezne v njega in tako se vleče ta dolg skozi celo življenje. Lahko mu pomagamo. Hvaležno delo imamo učitelji na deželi. Pomagajmo kmetu. Pokažimo mu to ali ono. Povejmo mu, da bi se to delo na ta način bolje opravilo in naredilo, kakor pa misli kmet. Kmet se bode takoj z veseljem poprijel dela in bode delal tako, kakor si mu rekel. Zadovoljen bo kmet, zadovoljen boš ti. Povej mu, naj osnaži drevje pozimi, naj suhe veje odžaga in naj kupuje drevje le od dobrih in zanesljivih dreves-ničarjev. Kmet "te bode ubogal in tako storil. Sto in sto nasvetov mu lahko daš — ja tisoče — in mu mnogo pomagaš, da še bolje izkoristi svojo grudo. Pokaži mu, kaiko naj napravi (ali mu napravi ti) napoved za dohodnino, za odpis davka itd. Vse polno je takih stvari. Ob nedeljah pa povabi kmete v šolo. Kmetje bodo zelo radi prišli. Predavaj jim o sadjarstvu, vrtnarstvu ali v drugih stvareh in rečeh. S kakšno vnemo te bodo poslušali! In po predavanju te bodo obsipali z raznimi vprašanji. Odgovarjaj jim j in jim daj pojasnila na vprašanja. Takšne sestanke imej vsaki mesec/ Kmalu boš videl, kako te bodo kmetje vzljubili in kakšno zaupanje bodo imeli kmetje v tebe. Hodi s kmetom lepo okoli, ne daj mu osorni odgovor, jezno besedo. Dajmo mu tudi čitat razne knjige: o sadjarstvu, vrtnarstvu, poljedelstvu. Ti jih imaš, kmet jih nima; ti i bo-š pa le napravil dobro delo. Z veseljem jih bo čital in prebiral. Bodimo vedno v stiku s kmetom. Ob nedeljah poleti gre kmet zelo rad na polje pogledat, kako raste to ali ono žito. Pojdimo z njim. Z veseljem nas bo sprejel v svojo sredino. In naša mladina? Tudi ona potrebuje pouka in nasvetov. Ustanovi kmetijsko - nadaljevalno šolo. i Kako se ustanovi in kaj je treba, najdeš vse v »Učiteljskem tovarišu«. Če je v vasi le deset fantov, poučuj jih in ako imaš časa, pri-i rejaj z njimi izlete. Končam. Zato delajmo, pomagajmo ne samo kmetu, ampak tudi naši kmečki mladini in videli bode-mo, kakšen dobiček, plačilo in veselje bomo imeli. Tovariši, torej na plan, na delo v prid kmetskega stanu. Uč. — Nik. po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, iepne robce, kravate, lino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine ia šivilje, krojače, tapetnike, čevljarje in sedlarje nudi Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo. Okr. kmet. ref. Josip Sustič: Rejska središča. Čimbolj se med živinorejci pojavlja zanimanje za zboljšanje reje domačih živali, tembolj se čuti potrebo po takozvanih rejskih središčih. Kaj pa je pravzaprav »rejsko središče«? Da bi se strogo po rejskih pravilih odbirale in vzgajale plemenitejše plemenske živali za zasebne in splošne potrebe kar v kaki celi pokrajini, si v naših razmerah ne moremo predstavljati in je skoraj neizvedljivo. Pač pa je STFRMECKI, CEIJE. Želim, da je vsakdo v Jugoslaviji deležen ugodnega nakupa v moji veletrgovini, radi tega razpošiljam naročila čez 500 Din poštnine prosto, pri osebnem nakupu pa povrnem vožnjo v primeru nakupa. Ne sledim konkurenci ter ne vodim cenega in slabega blaga, katero še te nizke cene ni vredno. Prodaja ni zajamčeno dobro blago iz najboljših svetovnih tovarn, ker imam samo direktne zveze s tovarnarji iz vseh industrijskih držav v Evropi.. Več milijonsko zalogo, katera se nahaja v pritličju, prvem nadstropju in podstrešju cele ogelne hiše, si vsakdo lahko ogleda in vpraša za cene, brez da bi bil primoran kaj kupiti. Na razpolago je vedno 40 do 50 strokovno naobraženih in prijaznih uslužbencev, kateri dajejo radevolje vsakemu obiskovalcu točna pojasnila in slednje cene od vseh predmetov. Zaloga sestoji iz sledečih oddelkov in predmetov: Manufakturni oddelek: sukno, volna, platno, tiskanine in razne tkanine iz bombaža in lanu. Modni oddelek: perilo, pletenine, torbarski, nežarski jekleni in kosmetični izdelki, traki, čipke, vezenine in muzikalije. Konfekcijski oddelek: gotove obleke za dame, gospode in otroke in klobuki. Č ev c 1 j s k i oddelek: galanterijski, luksuzni in štrapacni čevlji za dame, gospode in otroke. Poštorazpošiljalni oddelek in en g ros oddelek. STERMECKI« CELJE. Telefon It. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 sprejema hranilne vloge In Izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji | eskompt In Nikeao meni« ter trg. eeslj. - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut In deviz po najugodnejših telaJM>. lahko mogoče n. pr. na posameznih večjih, a tudi manjših in celo najmanjših kmečkih posestvih, nadalje na skupini posestev, čijih lastniki so člani živinorejskih zadrug. Tedaj edinico, pri kateri se smotreno odbira in vzgaja plemenske živali z vsemi značilnimi a zboljšanimi lastnostmi dotičnega plemena obeh ali samo enega spola v svrho plemenske uporabe za lastne, predvsem pa za tuje zasebne in splošne potrebe, — tako edinico imenujemo »rejsko središče«. Pri visoko razviti živinoreji (Anglija, Nizozemska, Švica) ne obstoja potreba po rejskih središčih v enakem smislu kakor n. pr. pri nas, kjer smo šele na začetku pota k večjemu napredku. Rejska središča n. pr. v Angliji, so danes v prvi vrsti poglavitni viri za osve-ženje krvi tamkajšnjih visoko-žlahtnih pasem, pri katerih nastanku (tvorbi) je prišlo do prenakopi-čenosti sorodne krvi, a šele v drugi vrsti so vir za preskrbo selekci-joniranih živali za splošne in zasebne plemenske namene. Vsled iz-borno in najširše organizirane plemenske živinoreje je proniknil smisel za smotreno odbiro plemenskih živali v najširše plasti tamkajšnjih živinorejcev, pri podrobnem delu tekmuje že posameznik z organizacijo in ji s tem vsestransko pomaga do ciljev. Pri nas je nekako narobe: Naši živinoreji so nujno potrebna živinorejska posestva oziroma skupine (organiza-r cije) istih, da izvajajo pri lastnih živalih za zboljšanjem lastnosti stremečo strogo odbiro in mladostno vzrejo plemenskega naraščaja, namenjenega predvsem za splošne plemenske potrebe, izogibajoč se pri tem iz tehtnih razlo-| gov krvnega sorodstva. Zelo pomanjkljivo odbiro izvaja naš živinorejec sam komaj v govedoreji pri materijalu krav, zelo malo ali nič pa ne stori v tem oziru glede moškega plemenskega naraščaja skoraj vseh vrst domačih živali. Ni treba pa povdarjati in razlagati, da je ravno pri moškem naraščaju plemenska odbira glede na splošen napredek živinoreje kar najvažnejša, ker uvideva to vsak um-nejši živinorejec. In ker vlada pri nas obče pomanjkanje res dobrih plemenjakov, zato so naši živinoreji nujno in v večjem številu potrebna predvsem govedorejska in svinjerejska središča za odgojo zboljšanega naraščaja bikov in merjascov domačega plemena za splošne plemenske potrebe. Rekli smo, da je mogoče uspešno vršiti vse naloge rejskega središča na posameznih živinorejskih posestvih vsakojake velikosti, oziroma tudi na skupinah posestev, ki so članice kake delujoče živinorejske zadruge. Vsekako pa odločuje v podrobnem delu središča posamezno živinorejsko posestvo bodisi kot čisto samostojna edinica, ali pa kot članica živinorejske zadruge. Kake naloge ima tedaj živinorejsko posestvo kot rejsko središče? Iz ideelnih in praktičnih razlogov zahtevamo od vsakega rejskega središča kot posestva, da se vrši na njem vse gospodarstvo in celo tudi gospodinjstvo čimbolj umno in JLOVAC" Tvornica glinastih strešnikov in opeke mm h bile« Karlovac. Dnevna produkcija 100.000 komadov strešnikov 'in opeke. Proizvajanje vseli vrst opeke in strešnikov ter vseh glinastih predmetov. — Posebno se priporočijo Faleovani in dvakrat faleovani strešniki v dovršeni obliki ter po zelo ugodnih cenah. Dobavijo se Iranko na vsako postajo. — Glavno zastopstvo za Slovenijo: ,Ekonom', Ljubljana, Kolodvorska 7 Najboljše dušičnato umetno gnojilo je ČILSKI SOLITER ki izredno hitro učinkuje na rast vseh rastlin. Rabijo ga po celem svetu za vse kulturne rastline. Posebno prikladen pa je za ozimine, ki so letos precej slabo prezimile. Čilski soliter se dobi pri Kmetijski družbi v Ljubljani in v njenem skladišču v Mariboru. Navodila o pravilnem obdelovanju zemlje in o gojenju kulturnih rastlin ter razne kmetijske knjižice podaja brezplačno Poddelegacija proizvajalcev čilskega solitra v Ljubljani, Turjaški trg 3. Kmetje! Živinorejci! Posestniki! Obvarujte se nesreče! Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in prašičev. Vea Vaš trud in napor dolgih mesecev in let propada. Stotisoči in milijoni denarja gredo v nič. Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite Vašo živino s ALMAFLOROM najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in t stotisočerih primerih preizkušenim zdravilom. .ALMAl tOH" proti konjski koliki. .ALMAFIOR* proti napenjanju pri goveji živini. FLEUR" proti vnetju prebavil pri govedu la proti zadrževanja mleka pri molznih kravah. „HAIF" proti svinjski vročici ln varovalno sredstvo proti rdečici. .UBINOT" prolt krvavemu močenja (scanja) pri govedu ln pri konjih. Noben pameten živinorejec In posestnik živine ne szne biti brez teh zdravil. Kakor ne bo prevdaren gospodar Čakal, da mu hISa najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo Čakal, da mu Sivina oboli, lemveC |1 bo dajal tudi Se poprej naSa zdravila zato, da mu sploh ne oboli. Almaflor dobite v vsaki trgovini Cena SkoHjl z navodilom za uporabo Din 40*—. Pristno samo s plombo. Naia zdravila aporabljajo danes že vsi živinorejci T Evropi. Na llso{e Je priporočil in zahval. Edina zaloga za Jugoslavijo: „GOVEDOMEDIKAw jugoslovanska razpošiljalnica zdravil za govedo, konje in pre-šiče iz lekarne „Pri sv. Antonu". Maribor, Kopališka ulica Itev. 11. Najbolj £t ln noJtrpeinejU ŠIVALNI STROJI mGR,I|TZNERw In mADLER" za dom, obrt ln Industrijo. T raaalh oprtnik. • latolaas tvIcarcU pletilni stroji „DUBIEDM. Pisalni stroji ..UHAOTA". Ugodni plaCllnl pogoJL Večletna garancija. TovarnlSka zaloga: JOSIP PETEUNC, LJUBLJANA Mza Preiemovega spomenika ob vocH. vzorno, tako da predstavlja nekako vzorno posestvo. Strokovnjak oziroma nadzorni organ mora ravno tu zastaviti ves svoj vpliv za tem, da polagoma dovede gospodarja do racijonelnega obratovanja sploh, da se posestvo modernizira (v vseh ozirih izboljša) in sicer v vseh panogah kmetijstva, ki so v več ali manj važni zvezi s predpogoji in nalogami rejskega središča. Poleg tega pa stavimo na rejsko središče še prav posebne zahteve, tičoče se izključno njega samega. Od kmečkega posestva kot rejskega središča zahtevamo, da ima pravilno urejen hlev, da so hlevski prostori zadostno svetli, zračni in opremljeni z dobro kanalizacijo, nadalje da ima dobro gnojišče in betonirano gnojnično jamo. Razume se, da se ne more zahtevati od posestnika, da kar naenkrat, v najkrajšem času preuredi svoje hleve v tem smislu, toda delati mora na preureditvi polagoma sicer, a vztrajno in dosledno. Posestvo ne sme v normalni letini trpeti na pomanjkanju krme, oziroma mora rediti število živine, ki ne presega srednjo krmsko silo posestva. Zelo potrebno je, da razpolaga s primernimi pašami, zlasti za mlado živino, a ako to ni mogoče, da ima vsaj primerno tekališče. Dotični gospodar mora imeti plemensko govejo živino, ki stoji glede oblik in užitkov nad povprečnostjo svojega okoliša. Čimbolj izbran materijal ima v hlevu, tem več je pričakovati od plemenske odbire in pravilne vzreje. Povdarjam pa, da če so morda v katerem slučaju podani vsi gornji pogoji, a gospodar sam ne po-kazuje zadostnega zanimanja oziroma veselja in potrebne inteligence, — ne bomo mogli na takem posestvu doseči skoraj nobenih uspehov. Zato treba predvsem strogo izbrati posestnika kot gospodarja in živinorejca. Za rejska središča prihajajo v poštev tedaj le umni živinorejci, ki so dejansko dokazali obče gospodarske sposobnosti in izrecno veselje prav posebno še do živinoreje. Tak posestnik mora biti takorekoč speci-jalist za vzrejo mlade plemenske živine, posebno za vzrejo bikov, s čimur bi poleg pravilne vzreje živali za splošne namene dajal svoji soseščini dobre vzglede. Ako je član živinorejske zadruge, se mora ravnati vestno po določilih iste ter jo pravočasno obveščati o vsaki iz-premembi stanja živine v svojem hlevu v svrho vpisov v rodovnik itd. če pa vzamemo skupino takih posestev, katerih lastniki so člani živinorejske zadruge, je poglavitna naloga vodstva zadruge, da organizira oziroma vzgoji postopno vse svoje člane v gornjem smislu. Zadruga mora vestno, dosledno in vztrajno voditi rodovnik plemenske živine in izvajati redne mlečne kontrole. Velevažen je stalen stik funkcijonarjev zadruge s člani oziroma njihovimi hlevi, kajti osebna kontrola hlevov je zelo me-rodajna za dejansko poznanje živine, nje vzrejo in poznejšo uporabo. Sedaj vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina R. STER-MECKI v Celju naj-najboljši vir za nakup sukna in kam-garna za moške obleke, volne, svile, cofirja iu delena za ženske obleke, platna, oksforda, modrotiska, cvilha ter sploh vse manufakture, ker je vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrgovino l STEKHEERI. Miš i!. 63. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. VABILO zadruge »Kmetski hranilni in posojilni dom« reg. zadr. z neom. zavezo v Ljubljani, M se bo vršil v sredo, 21. marca 1928. ob 2. uri popoldne v zadružnih prostorih v Ljubljani, Tavčarjeva (Sodna) ulica št. 1, pritličje. Dnevni red: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo nadzorstva, 3. odobritev računskega zaključka za leto 1927, 4. razdelitev dobička, 5. volitev enega člana načelstva, 8. volitev nadzorstva, 7. poročilo o izvršeni reviziji, 8. predlogi zadružnikov. Pripomba: 1. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, es vrši čez pol ure drug občni zbor, v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ki sklepa brez ozira na število zastopanih glasov. 2. Računski zaključek in predlogi ter poročilo nadzorstva so osem dni pred občnim zborom razpoloženi v zadružni pisarni članom na vpogled. Ljubljana, dne 24. februarja 1928. Dr. Drago MaruSič I. r. Metan I. r. JEZAKOVO OUE4 dobi se samo pri tt.: M. TEŽAK, Zagreb, Gunduličeva13 Navodila brezplačno! 17§ © V • Vmicarja oženjenega, solidnega in marljivega, ki je popolnoma vešč vseh poslov v vinogradu, sprejme takoj PETAR PANJAN, Hrastovica kod Petrinje, Hrvatska. Patent „Bohn' štev. 253 Odlikovana * z zlato diplomo I Prihranili bodete 40% na stavbnemu lesu, imeli pa cenen, lahek in dober krov, ako pokrijete hišo z glasovito dvojno zarezno opeko „BOHN" Zahtevajte vzorce in ponudbe od parne opekarne ,B0HN"-VINKOVCI Pazite na znamko „BOHN" 1 ' Pozor I Pozor I Kmetijske zadruge in preprodajalci! Predno se odločite kjerkoli za nakup rudninskega ali kostnega SUPERFOSFATA zahtevajte ponudbe od nas! Garantiramo prvovrstno kakovost! Cene brezkonkurenčne! Zahtevajte povsod le Superfasfat znamke „OANICA" „Danica" d. d. za kemične proizvode zastop Ljubljana, Langusova ulica 7. C/3 C •e