Matjaž Potrč Dinamična filozofija Najpomembne j še dogajanje v filozofiji v zadnjem obdobju še nima us- taljenega imena. Zato ga bom enostavno poimenoval dinamična filozofija. To doga jan je še ni splošno znano, kar ni čudno, saj se njegov vzpone šele zače- nja. V Sloveniji imamo srečo, da smo se z omenjeno usmeritvijo začeli spoz- navati sorazmerno zgodaj. To j e pomembno, saj smo na ta način zopet priš- li v ospredje filozofskega dogajanja na enem od njegovih odsekov, ki bodo zaznamovali pr ihodnost . Terry Horgan in Slovenija Osredn ja oseba tega, kar sem poimenoval z izrazom dinamična filozo- fija, je Terry Horgan z Univerze v Memphisu. Prvič sem ga srečal na IUC v Dubrovniku, ko sem pred kakšnimi dvanajstimi leti organiziral simpozij na področju spoznavne teorije. Tedaj j e predstavil svoj članek o predstavah brez pravil. Leto 1996 sem prebil pri n jem v Memphisu. V Ljubljani sem leta 1997 organiziral m e d n a r o d n i simpozij o knjigi Konekcionizem in filozofija psihologi- je (MIT 1996) (materiali s tega simpozija bodo kmalu izšli v reviji Acta Analy- tica, ki sem j o ustanovil, Roell Verlag), katere avtorja Horgan in Tienson sta se simpozija tudi sama udeležila. Prof. Horgan j e sodeloval še na simpoziju o nejasnosti na Bledu, ki sem ga soorganiziral (izdala bova materiale s tega srečanja in okoli n jega pri Oxford UP). Potem pa se je lani udeležil še blej- skega simpozija o spoznavni teoriji. Leta 2000 se bo udeležil blejskega sim- pozija o filozofski analizi, poleg tega pa se bo istega leta (20. avgusta) pričel v Celju simpozij o njegovem delu, ki ga organizira prof. Gombocz iz Avstri- je . Horgan j e že dvakrat za daljše obdobje obiskal Slovenijo ter predaval ob različnih priložnostih in na različnih institucijah, največ v okviru filozofske- ga seminar ja na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tudi p r ihodnje leto načrtu- j e p o d o b e n obisk. Podpisan j e sporazum o sodelovanju med institucijama, na katerih sva zaposlena. Tienson, Horgan in jaz pripravljamo Spindelovo konfe renco o začetkih analitične filozofije. Horganov učitelj j e redukcionistični filozof Jaegwon Kim, ki tudi pri- de v Slovenijo na celjski Horganov simpozij. Področja Horganovega dela so Filozofski vestnik, XX (3/1999), str. 153-164. 153 Matjaž Potrč metafizika, filozofija duha, filozofija psihologije, filozofijajezika, metaetika. Horganovi sodelavci so John Tienson (filozofija kognitinih znanosti, filozo- fija duha) , David Henderson (spoznavna teorija), Mark Timmons (metae- tika), Michael Tye (filozofya duha) in jaz (ontologija, filozofija psihologi- je) . Horgan načrtuje objavo več svojih knjig. Glavna značilnost filozofskega oddelka univerze v Memphisu j e plura- lizem, to j e sobivanje različnih usmeritev. To je p o m e m b n o za dinamični stil filozofiranja. Horgan je postanalitični filozof (glede filozofske pojmovne ana- lize glej podpoglavje proti koncu tega članka), kar pomeni , da v glavnem pristaja na metodologijo analitične filozofye (zgradba argumentov, temelji logike), vendar pa vpleta v svoje poglede tudi tako imenovane kontinental- ne elemente, kot je denimo nietzschejansko prevrednotenje vseh vrednot ali pa zopet husserlijanska regionalna ontologija. To mi j e osebno precej po- godu zavoljo mojega doslejšnjega ukvarjanja s celo paleto različnih filozof- skih usmeritev (glej končno podpoglavje tega članka o zgodovini moje filo- zofske poti). Tako je analitična filozofija začinjena z dobrodošlo mero zdrave ironije, ki jo na vsak način naredi bolj človeško. Smotrna analitična podla- ga in sproščen pristop omogočata dihanje iz vseh pljuč. Kognicija Morda najbolj primeren uvod v dinamično filozofyo je področje naših spoznavnih zmožnosti, ali kot mu pravimo s tujko: kognicija. Dinamični pristop tod izhaja od temeljnega vprašanja filozofije psiho- logije: kako modelirati duševnost? Da bi odgovorili na to vprašanje, mora- mo seveda upoštevati, kakšne narave duševnost v resnici je . Vsi se strinjajo, d a j e duševnost kompleksna in dinamična. Vendar pa se večina strokovnja- kov prav zavoljo te kompleksnosti in sorazmerne nepreglednosti odloči za pristop k temu vprašanju po preglednih odsekih. Metodološka napaka je po- tem, da sam postopek zamenjajo za pristno naravo spoznavnega sistema. Tako je mišljeno, d a j e spoznava zmožnost najprej pregledna in j i j e mogo- če slediti z določenim postopkom, pa četudi se ta končno izkaže za precej zapletenega. Pomembno je torej, da pr ičnemo s preglednimi elementi, tem dodamo pravila, nato pa sledimo možnim kombinacijam. Eden izmed mo- delov v tej smeri sloni na tako imenovani hipotezi jezika misli (Fodor). Konekcionistični modeli duha so pomenili izziv s pravili vodenemu pre- računavanju nad predstavami. Namenjeni so zlasti modeliranju veščin, v raz- liki s hipotezo jezika misli, ki najprej velja višjemu spoznanju. Modeli dušev- nosti po vzoru konekcionizma praviloma zavrnejo strukturirane predstave. 154 Dinamična filozofija Nobeden izmed obeh omenjenih modelov pa ne poda ustrezne realistične slike človeškega spoznanja. Model dinamične kognitije se zgleduje pri konekcionizmu, vendar ugo- tavlja, da slednji ne predstavlja drugega kot zgolj igračkasto modeliranje. Člo- veška duševnostje namreč prav zares dinamična in nesledna. Neslednost po- meni, da načeloma ni mogoče zagotoviti postopka, ki bi sledil vsemu onemu, kar mora spoznavni sistem obdelati, da bi prišel do ustrezne informacije. Le poglejmo kompleksnost vidnega zaznavanja v položaju, v katerem se trenut- no nahajamo. Spomnimo se zopet na košarkarje kot na izjemno komplek- sne dinamične sisteme, ki morajo predelovati informacijo na večih ravneh, od pravil košarkaške igre, do različnih ceteris paribus vednosti o obnašanju soigralcev in nasprotnega moštva, pa do učinkovitega gibanja in premika- nja po igrišču s ciljem doseči čimveč košev. Ni težko razumeti, da gre tod za zelo bogato in končno za nesledno dogajanje. Spomnimo se še na komplek- snost situacije našega obnašanja v nakupovalnem središču. Neverjetno je, da v tisti zmedi včasih celo uspemo kupiti kaj koristnega. Kljub temu, da dinamična kognicija poudarja kompleksnost, pa ne za- nika strukture (kar zlasti rade volje počnejo konekcionistično navdahnjeni pristopi k modeliranju duševnosti). Vendar struktura ni dana s slednjim po- stopkom že vnaprej, a m p a k j e pridobljena na podlagi mnogovrstnih priti- skov celotne dinamične situacije. Struktura, ne-klasični jezik misli je posle- dica čezmernega dinamičnega in kompleksnega pritiska vseh dejavnikov, in tako ne izvira iz njihovega osiromašenja. Morfološka vsebina Pomembna sestavina modela dinamične kognicije j e morfološka vse- bina. Vsak spoznavni sistem j e namreč mogoče opisati na treh ravneh (Marr): na višji spoznavni ravni (računalnik na svojem zaslonu izrecno prikazuje neko vsebino, človek ima določena intencionalna stanja), na srednji algoritmič- ni ravni (računalnikovo rokovanje s simboli določajo algoritmična pravila, pojavljanje človekovih intencionalnih stanj pa prav tako omogoča mehani- zem pravil), ter na ravni udejanjenja (celoten spoznavni proces je pri raču- nalniku opr t na ožičenje ali na hardware, pri človeku pa končno na možga- ne ali na wetware). Pregled dejanskega stanja pokaže, d a j e ravnokar navedena slika bis- tveno napačna. Če iz opazovanj splošnega pristopa dinamične kognicije v prejšnjem odseku izhaja, da človeško spoznanje ni sledno, in zato ne more biti algoritmično, dinamična kognicija predlaga razširitev perspektive. Prvič, 155 Matjaž Potrč na višji spoznavni ali intencionalni ravni opisa spoznavnega sistema nima- mo sledne funkcije za urejanje pojavljanja popolnih intencionalnih stanj ob določenem trenutku. Drugič in še bolj pomembno , srednja raven algorit- mičnega opisa j e potrebna temeljnih popravkov. Razširiti j o j e treba s po- močjo matematičnega neslednega postopka. Ta se lahko zgleduje pri konek- cionističnih večrazsežnostnih dogajanjih, navezanih na število nevronov v določeni mreži. Za takšen nesleden pos topek je ustrezen ravno matematič- ni opis. Razširitev pogleda (algoritmi tvorijo zgolj podmnožico širšega matema- tičnega postopka) nas privede do dinamičnega ozadja, na katerem deluje- j o silnice, zavoljo katerih pride do določenih premikov v pojavljanju popol- nih spoznavnih stanj na višji spoznavni ravni. To d inamično ozadje lahko poimenujemo morfološka vsebina, pri čemer je mišljena vsebina, ki deluje v ozad- ju izrecnih spoznavnih vsebin. Z drugo besedo, dinamično dogajanje na mor- fološki vsebini (morfološka zato, ker gre za obliko večrazsežnostne pokrajine) določa pojavljanje določenih intencionalnih stanj, ki pa se na sami pokrajini morfološke vsebine pojavljajo kot točke na večrazsežnostni stalno spreminja- joči se površini (ker j e ta površina zares večrazsežnostna, j e izraz površina tu uporabljen zgolj metaforično; ne moremo si namreč predstavljati več kot šti- rih dimenzij). Morfološka vsebina nam načeloma torej ni dostopna, določa pa tisto, kar se v naši duševnosti neposredno pojavlja. Spomnimo se na ozad- no delovanje vsega tistega kar j e subliminalno vtisnjeno v naš spomin, in kar določa, kako pridemo do nekih prav takih in takih naših sedanjih misli. Spom- nimo se na moč nezavednega kot tistega, kar strukturira našo zavest. Neredukcionizem in supervenienca Dinamična filozofija na področju filozofije psihologije ohranja relativ- no samostojnost duševnega, ki ga ni mogoče zvesti na fizikalno podlago, s katero ga včasih enačimo. Zato je takšni filozofiji domač neredukcionizem, nasproten od redukcionizma, torej zvedbe duševnega na njegovo fizikalno podlago, kot ga na primer zagovarja Kim. Se manj se neredukcionist strinja z eliminativisti (Churchland), ki menijo, da bo napredovanje znanosti psi- hološko plast preprosto odpravilo. Kakšna pa je neredukcionistova pozitivna zgodba? Ena od možnih opor j e pojem supervenience (priti nad), kakršnega j e prvi uvedel Davidson. Te- meljna zamisel je, da pride do vznika nekih lastnosti (denimo psiholoških na podlagi fizikalnih), k i j i h ni mogoče reducirati. V razliki z emergenco (enostavni vznik, brez razlage) se zastopnik supervenience sklicuje na konČ- 156 Dinamična filozofija no možnost razlage supervenienee. Tod imamo paleto možnosti, od lokal- ne do globalne, pa čez tu-svetno supervenienco, in tisto, ki se razteza po vseh možnih svetovih. Sama superveniencaje standardno določena protidejstve- no: če ima tale fizikalna podlaga (poslikano platno) lastnost lepote (ker pri- kazuje Mono Liso), potem bo morala v protidejstveni situaciji tudi vsaka dru- ga tej identična fizikalna podlaga imeti lastnost lepote. Neredukcionizem gotovo prispeva k dinamiki. Supervenienca skuša od- govoriti kako ohranit i ta vmesni krhki položaj, ko priznamo duševno, ga pa ne zvajamo in ga prav tako ne odpravimo. Spoznavna teorija Dinamična spoznavna teorija se opira na zamisel morfološke vsebine. Osrednji pojem vednosti v spoznavni teoriji običajno določimo kot upravi- čeno resnično prepričanje. Pri njegovi analizi j e zlasti pomemben pojem upravičenja. Ta p a j e običajno razumljen s pomočjo nekakšne prototeorije, ki predpostavlja tako slednost kot izrecnost postopkov upravičenja in njiho- vega materiala, spoznavnih stanj, kot so denimo prepričanja. Dinamična spoznavna teorija se tu opre na zamisel morfološke vsebi- ne, ki ponu ja kompleksno ozadje, na katerem prihaja do upravičenja. Nje- na trditevje, da mora realistična zgodba o spoznanju in upravičenju nu jno upoštevati dinamičnost morfološke pokrajine. Ontologija - metafizika Dinamična ontologija, k o t j o bom tukaj na kratko poimenoval, ima si- cer tudi naziv gmotni materializem. Gmota pomeni tu fizikalno materialno snov, brez kakršnihkoli delov, zato pa izjemno kompleksno in dinamično. Kakoje mogoč svet brez delov? Na to vprašanje dinamična ontologija odgovarja, d a j e docela možna zgodba, po kateri so naši običajni predmeti , pa tudi elektroni in drugi navidezni deli zgolj postavke, torej niso ničesar ontološko resničnega. Takšna zgodba je podprta tudi z interpretacijo fizi- ke, ki pristaja na svet kot eno samo kompleksno polje, v katerem delujejo dinamične silnice. Zamisel o svetu brez delovje nenavadna, vendar pa pridobi na preprič- ljivosti, če si pomagamo s prispodobo igralnega smrklja, ki je dinamičen, ven- dar pa nima delov. Strdke v tem smrklju lahko sedaj po imenujemo kar nje- gove dele, kar pa j ih seveda ontološko še ne stori za prave dele. 157 Matjaž Potrč Ena utemeljitev gmotnega materializma j e takale: predmeti (če j i h j e več) so bodisi jasno omejeni, ali pa so nejasni. Obe predpostavki vodita v pro- tislovja. Zato lahko sprejmemo le obstoj ene same gmote. Postavke ne obstajajo Govorenje o predmetih je v filozofiji večkrat dvomljivo in dvoumno. Quine omenja predmet kot vse tisto, kar zajema določeno področje, vendar ni jasno, kako naj bi to bilo filozofsko utemeljeno. Ali naj predpostavimo, da v naši ontologiji obstajajo samostojna področja? Ali naj na drugi strani zopet predpostavimo dele kot vsebine teh področij? Oboje j e dvomljivo. Quine se giblje zgolj na področju območne ontologije. Zato lahko go- vori o predmetih kot postavkah. Vendar pa to še ne pomeni, da postavke on- tološko tudi zares obstajajo. V svetu ni mnoštva in ni predmetov, ni delov. Resnica kot posredna korespondenca Močna cokla našemu dojemanju gmotnega materializmaje vsakdanje do- jemanje resnice. Običajno je resničnost razumljena kot adequatio rei et intellec- tus, torej korespondenčno. Če pa imamo eno samo gmoto, bo neposredna korespondenca veljala le v primeru, ko govorimo o njej. Ko govorimo o strd- kih v gmoti (tako govorjenje ima seveda realno podlago, saj se strdki dogaja- jo v gmoti), pa je možna zgolj resničnost kot posredna korespondenca. To po- meni, da se z izrekanjem stavkov še ne obvezujemo resnični ontologij i . Posredna korespondenca obstaja vjeziku in misli, ne gre pa za dejansko re- sničnost. Nejasnost Dinamična filozofija meni, da nejasnosti v svetu ni. Kje pa obstaja ne- jasnost? Vjeziku in misli. Kaj j e nejasnost? če si ogledamo niz Sorites (člo- vek z 10.000 lasmi ni plešast, človek z 9.999 lasmi tudi ni plešast, ... , človek z 1 lasom tudi ni plešast), naletimo na pojav brezmejnosti: ni mogoče dolo- čiti meje, kjer plešci prehajajo v kuštravce. Dinamična analiza nejasnosti pre- pozna dve ravni analize: individualistično (prehajanje od enega lasu k dru- gemu) in kolektivistično (ogledamo si cel niz kolektivno in rečemo: »Hej, tule so plešci — in tukaj razločno vidim, da so kuštravci«). Problem nejasno- 158 Dinamična filozofija sti prepozna kot nemožnost združitev individualistične ter kolektivistične rav- ni. Dinamična analiza sama predlaga prevrednotenje vseh vrednot, namreč re- sničnostnih vrednosti izrekanja o posamičnih situacijah na Soritesovemu od- seku. Prevrednotenje je dinamično glede tega, da kolektivistični niz obvladuje individualističnega, ne da bi si ga mogel podvreči ali zanikati njegovo logič- no neoporečnos t (modus ponens) . Metaetika in irealizem Etika govori o normah . Metaetika govori o tem, kako zagotoviti etiko. Dinamični pristop kritizira reificiranje ali postvarjevanje norm, in trdi, da niso nič realnega, podobno kot tudi univerze ne obstajajo kot dodatne realne bitnosti poleg študentov in stavb. Norme so zadeve dinamičnega prilagaja- nja, podobno k o t j e dinamičen postopek točkovanja v zapleteni športni igri. Tukaj sodeluje ogromno dejavnikov, ki dinamično določajo izhod in njegovo vrednost. Irealizem pomeni, da moramo privoliti v nerealnost določenih dejstev, ki jih predpostavljamo kot realno obstoječe bitnosti zgolj zaradi navad v je- ziku. Kje je knjiga - poleg primerkov knjig? Projekt o morfološki zavesti Zanimiv projekt dinamične filozofije navezuje na t renutno dosti raz- pravljano problematiko zavesti. Zlati gre tu za vlogo zavesti pri intencional- nosti. Glavna trditev je, da intencionalna usmerjenost ne more potekati brez zavestnega občutka kako-je-biti (npr.: -usmerjen na zajca). Zamisel je , d a j e bistveno različno, kako-je-biti usmerjen na zajca, od tega, kako-je-biti usmer- jen na neodcepl jen del zajca. Nadaljnje razmišljanje poveže zavest z morfo- loškim ozadjem. Toliko na kratko (Vestnik ne honorira) o dinamični filozofiji. Vabim vas, da si ogledate moje članke s tem v zvezi, ki sem j in napisal v zadnjem obdobju, ter da sledite nadal jnjemu razvoju filozofije. Filozofska analiza in ?ijeno prevrednotenje Dinamična filozofija se v najširšem smislu uvršča v analitično filozofi- jo. Je pa v n j enem okvirju analiza postanalitično prevrednotena. Zato kot 159 Matjaž Potrč nekakšen dodatek ne bo odveč, če se kratko ozrem na analitično filozofijo ter na razloge za njeno prevrednotenje. Analitična filozofijaje pričela, kot sledi že iz n jenega imena, z analizo, in sicer z analizo pojmov. Njeno prepričanje j e bilo, da pojmi, kot j ih upo- rabljamo, pogosto nisojasni, in so dvoumni. To dvoumnost, ki nam povzro- ča težave ne le v teoriji ampak tudi v praktičnem življenju, p a j e mogoče od- praviti z analizo. Morda najbolj znan predstavnik analitične šole s takšnim nazorom j e angleški filozof Bertrand Russell, k i j e podal naslednji primer. Stavek »Sedanji francoski kralj j e plešast« je dvoumen, analiza pa nam po- kaže izvor dvoumnosti: predpostavko o obstoju sedanjega francoskega kra- lja. Filozofov posel je , da razloči vse takšne in p o d o b n e dvoumnosti in j i h odpravi s pomočjo analize. Običajno analitično filozofijo razumejo ravno na podlagi takšne vrste analize, ki bi morala podati nu jne in zadostne pogoje pojmov. Vendar pa so se pojavili različni dvomi v pravilnost omen jene vrste analize. Prvič, psihologi so odkrili, da skoraj nobenega po jma ni mogoče analizirati s pomočjo nujnih in zadostnih pogojev. Nujni pogoj za določitev pojma ptiča je , da leti. Vendar ta njegova lastnost še ni zadostni pogoj, saj letijo tudi letala, pa ta niso ptiči. Torej j e po t rebno dodati še nekatere do- datne pogoje, kot na primer tega, da ptič gnezdi. Empirična spoznanja filo- zofov so bila takšnale. Lastnosti, za katere menimo, da so nujne , to pogosto niso. Tako imamo ptiče, ki ne letijo (kokoši, pingvini). Prav tako pa ni mo- goče podati zbira zadostnih pogojev za določitev pojmov. Izkaže se, da so praktično vsi pojmi takšni, da imajo mehke, ne pa strogo določenih meja. Tukaj j e možen ugovor, češ da pojmi sami niso psihološki: psihologi pove- do zgolj nekatere zadeve v zvezi z našim psihološkim dostopom do pojmov, nič pa ne povedo o naravi pojmov samih. Vendar pa ta ugovor predpostav- lja, da obstajajo pojmi docela brez povezave z našimi duševnimi zmožnost- mi, kar j e dvomljivo. Poleg teh psiholoških pomislekov so se pojavili še dru- gi, bolj neposredno filozofski. Strawson j e v petdesetih letih podvomil, ali j e Russellova analiza pojmov res ustrezna. Slednja namreč obelodani vse predpostavke pojmov kot nekaj izrecnega. V omen jenem pr imeru sedanje- ga francoskega kralja pa vprašljiva predpostavka ni bila izrecna, ampak je bila zgolj namignjena. Tako - z delovanjem na podlagi ne iz recnega- pa nasploh deluje naš jezik, brez česar komunikacija ne bi bila mogoča. Torej pojmov- na analiza ne ustreza naravi običajne govorice. Podan p a j e bil tudi paradoks, ki s pojmovnimi sredstvi dokaže nemožnost pojmovne analize. Paradoks ana- lize trdi preprosto naslednje: bodisi, d a j e analiza pravilna, ali pa to zopet ni. Vkol ikor je pravilna, j e trivialna, saj nam ne pove nič novega, ne doda nikakršne informacije. Vkolikor pa j e napačna, pa to tudi ne more biti v redu. Dosti razlogov torej obstaja za to, da pojmovna analiza ne more biti us- 160 Dinamična filozofija trezno sredstvo. Zato j e prišlo do predloga, d a j e potrebno najti sestavine, ki skladno dopolnju je jo analizo. Kandidat, na katerega morda najprej po- mislimo, j e znanost. Ko analiziramo pojme, moramo poleg analitične spret- nosti upoštevati še materiale, ki nam jih nudi znanost. Če denimo analizira- mo vednost, m o r a m o v proces razlage upravičenja vključiti tisto, kar nam psihologija in celo družboslovne znanosti povedo o naravi upravičenja. Na področju spoznavne teorije j e oporo na znanost, naturalizacijo, zagovarjal Quine. Podobna naturalizacija pa velja tudi za druga filozofska področja. Naturalistična filozofija v temelju ostaja pri pojmovni analizi, poleg tega pa se naslanja še na znanost. Ob tem je zanimiva moja ugotovitev: filozof ne more kot filozof neposredno prispevati k znanosti. Ce je fizik, ima lahko re- zultate tudi v fiziki, ampak ne kot filozof, temveč kot fizik. Dobro p a j e , da se filozof spozna tudi s temelji znanosti na tistem področju, s katerim se uk- varja (filozofija psihologije, filozofija fizike, etika / teor i ja odločanja/ ponu- ja jo le nekaj primerov). V zadnjem času se j e kot izziv naturalizaciji in kot nova vzpodbuda filo- zofski analizi pojavila usmeritev k a priomi vednosti (Bonjour) . S tem v zve- zi se pojavljajo analize tudi na takšnih področjih, ko t j e filozofija psihologi- j e in zavesti (Chalmers). Kakor koli, filozofska analizaje v okviru postanalitične dinamične filo- zofije prevrednotena. Vendar pa nasprotovanje pojmovni analizi še ne po- meni, da v filozofiji ni po t rebna nikakršna metodologija. Opiranje na struk- turo argumentov ter na elemente logike je še vedno potrebno. Pomembno p a j e , da vse to dinamično uporabimo s kancem dekonstrukcijske postana- litične ironije. Zgodovina mojih filozofskih nazorov in dinamična filozofija O filozofiji nisem želel govoriti kot o nečem docela zasebnem, kar naj bi veljalo le za mene . Vendar pa menim, d a j e vselej če ne že pomembna pa vsaj zanimiva tudi docela osebna izkušnja. Filozofijo sem skušal podati iz svo- jega in še posebej svojega današnjega zornega kota. Vendar pa ima vsako sta- lišče svojo zgodovino. Presenečen sem, v kolikšni meri j e mogoče različne e lemente iz mojega osebnega filozofskega popotovanja vgraditi v dinamič- no filozofijo. Filozofija, kot pač obstaja, j e danes zbirka najbolj nenavadnih stališč, kar nam nekaj pove o njeni naravi. Filozofija ni znanost. Tako imamo anali- tično filozofijo, fenomenologijo, strukturalizem, marksizem, in še kaj bi se našlo. Vsak izmed teh naslovov obsega celo paleto različnih stališč in šol. Na 161 Matjaž Potrč drugi strani pa menda vsakdo izmed tistih, ki ga od zunaj uvrščajo v ravno- kar navedene rubrike, na tako poimenovanje sploh ne bi hotel pristati. V Sloveniji imamo vsega povedanega na pretek, in moram reči, d a j e stroka v času, odkar se z n jo ukvarjam, na vseh področj ih zelo napredovala. Najprej moram ponoviti, da sem sam večkrat spremenil svoja filozof- ska prepričanja, vendar pa tudi zatrditi, da sem vsakič, ko sem katerega prev- zel, le-tega skušal zares zagovarjati. Zato sem danes zagovarjal prevrednoteno postanalitično filozofijo oziroma krajše dinamično filozofijo. Ta filozofska smer j e splošna v tem smislu, da zaob- sega ontologijo oziroma metafiziko, etiko, metodologijo, spoznavno teori- jo, in še bi se kaj našlo. Skušal sem zelo na kratko navesti n jene glavne teze, ko t j ih sam razumem. Sedaj pa bom zadevo ilustriral še tako, da bom v po- dajanje vpletel svojo zgodovinsko izkušnjo. Zal bo ta morala izpustiti ogrom- no število podrobnosti, pa še tako bo morda preveč obsežna. Ena od prvih filozofskih knjig, ki sem j o prebral (v izvirniku), j e bil Nietzschejev Zarathustra. V dinamični filozofiji sedaj sprejemam njegovo za- misel vesele znanosti in še posebej prevrednotenje vseh vrednot, specifično na področju problematike nejasnosti. Nasploh menim, d a j e Nietzsche eden od bistvenih vzgibov dinamične filozofye. Ko sem se vpisal na oddelek v Ljubljani kot študent, j e bil marksizem politična obveza in uradna cenzura. Je pa takrat bila v zraku tudi študent- ska revolucija, kar j e storilo privlačno zlasti f rankfurtsko šolo. Dinamična fi- lozofija iz te usmeritve lahko uporabi zlasti zamisel dejanja, seveda ob tem, d a j o ustrezno prevrednoti. Kot reakcijo na prejšnje sem (tudi pod vplivom Pirjevca, Hribarja, Žiž- ka in Urbančiča) začel brati vse, kar j e bilo tedaj na tržišču dostopno od Hei- deggerjevih del. Od tega velja prevzeti sozvočje s pesniškim jezikom ter mor- da tudi zamisel o vrženost tu-biti v svet, seveda z ustreznimi izboljšavami. Vprašanje je postalo: ali j e zgodovinsko filozofsko napredovanje mož- no tudi še po Heideggru? Odgovor j e tedaj, kot s e j e zdelo, podal Derrida, ki sem ga uspel obiskati (skupaj z Žižkom), poleg tega pa sem precej časa poslušal njegova predavanja. Dinamična filozofija lahko od Derridaja prev- zame marsikakšno metaforo, med drugim tisto o razloki (differance: razli- ka j e le v zapisu, ne v izgovoru). Tudi dekonstrukcija teksta j e zanimiva, se- veda cum grano salis. Ko sem prejel štipendijo v Parizu (pri tem mi j e med drugim pomagal Evgen Bavčar), sem se najprej vpisal pri Kristevi, katere vso literaturo sem seveda prebral. Kot dinamični filozof sedaj lahko uporabim njen pojem sle- di ali chore, ženske pisave ter razlikovanje med fenotekstom in genotekstom. Kristeva m e j e lepo sprejela, in mi svetovala, naj se najprej ogledam v 162 Dinamična filozofija velikem mestu Parizu. To sem storil in sem prišel na Vincennes. Takrat j e bil na tej alternativni univerzi ravnokar ustanovljen Oddelek za psihoanali- zo Champ f reudien . Tako sem tam ostal vse dni, poslušal, si zapisoval in štu- diral. Vpisal sem se na oddelek. Tedaj j e v Sloveniji Žižek še okleval med al- ternativami: ali Kristeva, ali Derrida, ali Althusser. Ko p a j e slišal, da sem jaz docela preklopil na Lacana, j e tudi sam začel razmišljati v to smer, češ: »Po- trč sedaj pravi, d a j e Lacan najpomembnejši.« Moram reči, da sem v nasled- njih letih bil ves čas po malem v Parizu in sem gotovo Slovenec, k i je poslu- šal največ Lacanovih predavanj. Dinamična filozofija mora od psihoanalize prevzeti logiko označevalca, zamisel o ozadni vednosti, sozvočje z literaturo in še marsikaj. Po nekaj letih sem sprevidel, da kot filozof moram najti svoje mesto v stroki. Zato sem v Parizu na tretji stopnji Champ freudien vpisal kontrover- zo o določnih opisih. Pri š tudi ju je formalno sodeloval Lacan, prve napotke o literaturi pa mi j e dal J.-A. Miller. To delo sem pod mentorstvom profe- s o r j a j e r m a n a dokončal v Ljubljani ter ga zagovarjal kot doktorat. Dinamič- na filozofija se še vedno lahko in se mora vzgledovati po Russellovi analizi. (Vendar glej zgornje pr ipombe o tem.) Bolj kot Russell pa m e j e tedaj pri- tegnil Strawson s svojo zamislijo o razliki med rečenim in izrečenim. To isto razliko sedaj dinamična filozofija v širšem smislu uporablja pri ovrednote- nju filozofske analize (glej Jacksonovo knjigo Od metafizike do etike). Prvo delovno mesto na univerzi sem dobil v Zadru, kamor m e j e pova- bil Miščevič. Tedaj je Heda Festini povabila ^a tudi Georges Reya, ki nas j e vpeljal v jezik misli svojega prijatelja in vzornika Fodorja. Jezik misli mora sprejeti tudi dinamična filozofija, vendar na neklasični podlagi. Menda sem bil eden od prvih v Sloveniji, ki so leta 1986 kupili takozva- no biblijo konekcionizma. Filozofski vzgib p a j e dala tedaj Patricia Church- land s svojo Nevrofilozofijo. Začetnik identitetne teorije in moj dolgoletni prijatelj U. T. Place j e v dobro konekcionizma nastopil z behaviorističnih sta- lišč. Dinamična filozofija bo vsekakor nastopila proti redukcionizmu, ven- dar bo odkrila konekcionizem kot enega od svojih koristnih vzgibov. Ko sem začel predavati v Ljubljani, sem se dosti opiral na materiale iz bielefeldskih predavanj Freda Dretskeja o intencionalni informacijski teo- riji. Bral pa sem tudi Fodorjevo teorijo modularnosti, Chomskega in še mar- sikaj drugega. Vse to lahko dinamični filozof ob primerni kritični distanci tudi uporabi . Moj prijatelj Wolfgang Gombocz iz Grazaje poskrbel za to, d a j e v Slo- venijo prišel marsikateri gost, med drugim v okviru Slovensko-Avstrijske fi- lozofske zveze, ki sva jo ustanovila. Tako sem se imel priliko družiti s Chis- h o l m o m , S e p p o m S a j a m o . V Slovenij i pa sva o rgan iz i r a l a tud i dva 163 Matjaž Potrč mednarodna kongresa, katerih prvi j e bil posvečen Davidsonu, z njegovo udeležbo. Wolfgang m e j e opozoril na pomen slovenskega filozofa France- ta Vebra. Dinamični filozof bo moral upoštevati Davidsonovo zamisel super- venience v okviru njegovega anomalnega monizma. Leta 1991 sem se udeležil pomembnega kongresa o konekcionizmu, in se dogovarjal za sodelovanje z Dreyfusom. Vojna za Slovenijo p a j e bila zame usodna, saj sem se odločil globlje posvetiti pri nas docela zapostavljeni last- ni tradiciji. Tako sem preučeval Franceta Vebra, in da bi ga razumel, sem navezal stike z inštitutom Franza Brentana v Wuerzburgu. Njegov predstoj- nik Baumgartner mi je potrdil bližino Vebra in Brentana. Najino sodelova- nje se je okrepilo ob evropskem projektu TEMPUS Fenomenologi ja in kog- nitivna znanost, ki sem ga uspešno vodil. Menim, da meinongovska in druga vprašanja dajo pomembno razsežnost d inamičnemu pristopu, če ne druga- če, tudi ob kritičnem poudarku. Tako naj omenim Brentanovo mereologi- j o ter mojo povezavo reizma in umeščene spoznavnosti v umetn i inteligen- ci. Preučeval sem tudi Husserlov d inamični pr is top k zaznavanju. V tej usmeritvi filozofije sem pridobil mnoge prijatelje, med drugim naj omen im Richarda Sylvana-Routleya in Dale Jacquetta. Meinongova teorija predme- tovje gotovo izziv. Sam sem se posvečal graditvi od spodaj navzgor, začenši z občutki. To se je spremenilo ob mojem obisku Memphisa. Tam sem se med dru- gim naučil, da mora dinamična filozofija v svojem podvzemu uporabljati ele- mente vseh močnih pristopov, kolikor j ih lahko vključi v svojo pot. Zato sem tudi podal ta zgodovinski pregled svojega razvoja. Povzetek in teza: Prava smer v filozofiji j e danes d inamično postanali- tično prevrednotenje. 164